Leto V.j štev. 2C5
Ljubljana, sobota, 30. avgusta 1924
Poštnina oav5al!rana.
Uhaja ob 4 »)ntra|.
Stane mesečno 20— Din ga Inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo. Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon 6t 72.
Dnevnik za gc^podarstvo prssveto in politiko
Cena 2 Din
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernova nI. št 54. Telef. it. 36.
Podružnic!*
Maribor. Barvarska ul. \ Cel|e. Aleksandrova e.
Račun pri požtn. čekor. sa.vodu štev. 11.842.
Ljubljana, 29. avgusta.
S 336 proti 204 glasom je prošlo nedeljo francoska poslanska zbornica vzela na znanje londonski sporazum in v torek je tudi francoski senat odobril Herriotovo mirovno politiko. Francija je s tem dala naravnost klasičen dokaz svoje treznosti in miroljubnosti ter kot narod, ki je prvi med zmagovalci, toda tudi eden od prvih med mučeniki svetovne vojne.
Povsem drugače je reagirala povzročiteljica vsega zla v prešlih 10 letih, Nemčija. Da se s pasi nemški narod nadal.bih gospodarskih katastrof in očuva Evropa novih ekonomskih potresov, je bil v Londonu sprejet Da-wesov načrt. Nemška vlada je nanj pristala, toda znaten del nemškega naroda je v berlinskem parlamentu insceniral pravo pobuno proti obveznostim, ki izvirajo iz londonskega sporazuma. Komunisti in vsenemski radikali so z vso vehemenco nastopili, odločitev pa je bila % ozirom na to, da nemška, ustava zahteva 2/» večino za prevzem finančnih obveznosti, v rokah nemških nacijonalcev, ki štejejo 100 poslancev. Vse te dni, ko se je vršila v nemškem državnem zboru raz-
prava o londonski pogodbi, so nemški nacijonalci vodili uajostrejši boj. Šele, ko je kriza, ki je vsled tega nastala, prikipela do vrhunca in je vlada skle nila razpust Reichstaga, so se nemški nacijonalci vdali in danes je berlinski parlament pree-ej presenetljivo s 314 proti 127 glasovi odobril londonski sporazum.
S politično - moraličnega stališča je karakteristično, da je Francija, na katere račun gre Dawesov projekt, londonske določbe z mirnim dostojanstvom odobrila,, Nemčija, v katere rešitev in korist je ustvarjen londonski sporazum, pa se je postavila v pozo, da je zopet žrtev nasilja. Ta razdelitev ulog utegne biti za poznejši čas fe pomembna-
t Londonski sporazum pomen ja nedvomno pričetek novega svetovnopo-litičnega razvoja. Ne le, da je sedaj Nemčiji dana možnost novega ekonomskega podviga in da se nemška država zopet polagoma priključuje družbi ostalih narodov, posebne važnosti je še, da se vračata Anglija in osobito tudi Amerika v aktivno evro-jejsko politiko. To je posledica docela novega položaja v svetovnem go-podarstvu.
Po Wilsonovem tragičnem neuspehu v Evropi, je v Ameriki prevladal princip <non intervention» v evropej-ske homatije. Na tem programu je nnagal republikanski predsedniški kandidat, po tem načelu je uravnal amerikanski kapital svoje cilje ter je iskal uspehov predvsem v južni Ameriki in na Daljnem Iztoku. Toda od I. 1922. postaja Amerika žrtev vedno šlnejše agrarne krize. Milijoni poljedelskega prebivalstva so morali opustiti kmetijstvo, polomi agrarnih bank so upropastili nešteta imetja. Letos spomladi se je agrarni krizi pridružila industrijska deipresija in Amerika je svoje oči zopet obrnila v Evropo, katere trg je bil pred vojno eden od 'gla.vnih virov njenega bogastva. Toda le gospodarsko obnovljena Evropa je sposobna, da postane zopet odjemalec Amerike. Tako je postal problem restavracije Evrope tudi amerikanski problem in karakteristično je, da slo-ti londonski sporazum na projektu Amerikanca Dawesa.
Ravnotako je obnova ruskega in nemškega trga kategoričen imperativ a eminentno industrijsko prebivalstvo Velike Britanija Angleški problem brezposelnosti, ki krije v sebi kali ogromne gospodarske in socijalne krize, se da rešiti le s pomoe.jo gospodarsko zdravega kontinenta.
Francijo ie sistem reparacij in sankcij moralično izčrpal. Zasedba Poruhrja jo stane eno milijardo na mesec, frank pada. reparacije so prihajale zelo neredno I" v nezadostni meri, zavezniki so pritiskali, v Nemčiji sta pretila bela in rdeča kidra cezaristične restavracije ali pa ko-fiunistične revolucije. Ali je čudno, da e je v francoskem narodu končno uve-iavila misel kompromisa in žrtev in da ie prevladal duh, ki ga je francoski narod še pred letom dni odklanjal kot de-ietističnega?
Nemčija z Dawesovim načrtom le pridobi. Dajatve, ki se odslej od nje zahtevajo, so mnogo manjše kot pa one, ki so se ji 1. 1921. določile v Londonu. Sedaj se otrese zasedbe Poruhrja, ki je sicer res opasno podjetje za Francijo, za Nem-flfiio pa katastrofalno. Pangermanski na-:vuh Cunove vlade je uničil papirnato raarko, sedaj očuva Nemčija svoj denar ii debi ogromno mednarodno posojilo, ki
ii bo omogočilo uravnoteženje njenega budžeta. Katastrofalno naraščanje brezpo selnosti na Nemškem bo sedaj ustavljeno: nemška industriia se bo vrnila v normal-
Zaključek državniških konferenc Eeiehstag sprejel londonski .dogovor
VČERAJ SO SE VRŠILA POSVETOVANJA MED RUMJNSžvIM IN NAŠIM ZUNANJIM MINISTROM. — ZVEČER JE VSE ODPOTOVALO V ŽENEVO.
p Ljubljana, 29. avgusta. I Na konferenci z g. Marinkovičem sem i Danes dopoldne ob 10. uri se je vršila z največjim zadovoljstvom ugotovil da 'v vladni palači konferenca med ministre obstoja med nama popolna soglasnost v ma Duco in Marinkovičem, ki je traja* vseh skupn.h vpra^nj.n kal o tudi z , , ,	i ozirom na splosno politično situacijo v
Po končani konferenci jc bil izdan Evropi. Razpravljali smo o -h p oble, t j - i -k,„:	jrnih, ki interesirajo države Male antan*
slcdcci službeni komunike.	, ^ ^ g kon4cnco u narodov v
<G. J. Duca, minister zunanjih poslov ^^ UgotoviR smQi da ni {reba no= kraljevine Rumunije in g. dr \. Marin* ben£ _emedure z ozirom na sk]ep2, ki minicfnr Timsniin flel kralievine .......	-
KAPITULACIJA NEMŠKIH NACIONALCEV. — DR. MARX JIH .TE OD PRAVIL S PRAZNIMI OBLJUBAMI. - DRAMATIČNI PRIZORI PO GLASOVANJU! - LONDONSKA POGODBA STOPI TAKOJ V VE-
LJAVO.
Berlin, 29. avgusta, s. Državni zbor je danes z veliko večino sprejel Dawesov zakon. Za železniški zakon je glasovalo >14 proti 127 poslance v. Dosegla se
koliko poslancev. S posebno pozornostjo se je pričakoval pi-ihod nemških nacionalcev. Predsednik je daj znamenje z zvoncem in takoj je nastal neobičajni
jnuii	• •	—c— - —--------- -	...
je torej mnogo več kot dvetretjinska ; mir. Nato je predsednik razložil, kako bo večina. Londonski odgovor sam je bi! j postopal pri glasova nju. Železniški^ zakon
o
kovic, minister zunanjih del kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovcncev sta sc se* stala v Ljubljani dne 29. avgusta t. 1.
so biii storjeni v Pragi. Glede tekočih vprašanj, ki so aktualna za našo in vašo
-9. avgusta t i. državQ> je biIa od obc], strani izražena Po izmenjavi misli o vseh vprašanjih, od,očna želja da se prijateljstvo med ki so se obravnavala ze preje in ki so obema državama pogIobi in proširi. Vpra bila pred dvema dnevoma predmet raz* a dcfinitivne razlaejitve ter šolska pravljanja med dr. Benescm m dr. Ma* .n cerkyena vprašanja, ki so ostala še rinkovicem, sta se ministra popolnoma neregena> se bodo likvidirala po povrat* sporazumela glede tega, da m nikakega ku ^ 2eneye MaIa antanta bo na zas razloga spreminjati v kakršnemkoli ozi* sedanju Lige narodov nastopila popol* ru prejšnjih odločitev. Prozcta zelje da nQma enodušno Tam se bo predvsem se prijateljske vezi, ki vezejo ooe drža* ravljalo Q probictnu vzajemne po* vi, še bolj utrdijo, sta sklenila da bode	q ncijskem paktu in 0 kon*
delegati Male antante delovali sporaz* ^ razcrožitve> Mala antanta pristajc umno v vseh vprašanjih, ki bodo na dnev , ^ razorožitev> vendar j; pa žc izdelani
1 projekt razorožitve uc daje zadosti ga*
----. ----- . -	'na razorožitev, vendar ji pa žc izdelani
nem redu skupščine Zveze narodov. 1	- - • ■•
Razpravljanje o nerešenih vprašanjih
med Rumunijo in Jugoslavijo jc dovedlo istotako do popolnega soglasja®.
Po konferenci je bil prirejen na čast g. Duci svečan obed. Ob pol 16. uri sta se n?š in rumunski minister v sprem* stvu delegatov in novinarjev odpeljala z avtomobili na Bled, kjer je gospa Marin* kovic v vili Zlatorog priredila prisotnim gostom čajanko. Izletniki so se vrnili ob 20. uri.
S ponočnim ekspresom so odpotovali v Ženevo g. Marinkovič s soprogo, g. Duca in šefa kabinetov gg. Constantines* cu in Šumenkovič. Njim se je pridružil do Trsta tudi italijanski poslanik na na* šem dvoru g. Bodrero, ki gre v Rim, da poroča svoji vladi o konferencah v Lju* bljani. Poslanik Čolak * Antič se je vr* nil v Bukarešto, poslanik Emandi pa na Bled, kjer preživlja svoj dopust. Z no* cojšnjim ekspresom je potoval v Ženevo tudi naš vojaški ekspert, general Kala* fatovič.
IZJAVE MINISTRA DUCE.
Rumunski zunanji minister g. Duca je našemu posebnemu poročevalcu podal sledečo izjavo: .... ,..w
rancije, kar sta Rumunija in Jugoslavija že tudi oficielno izjavili. Rumunija je tudi protestirala, da se vprašanje razoro* žitve rešuje brez onih držav, katerih se to vprašanje najbolj tiče in to je pred* vsem Mala antanta. Sicer pa dvomim, da bo to vprašanje rešeno že letos, kaj* ti dva glavna faktorja Francija in An* glija se v tem vprašanju doslej še nista sporazumela. O vprašanju sovjetske Ru* sije nismo govorili podrobno. V tem po* gledu ima vsaka članica Male antante svobodne roke. Vprašanje priznanja sov jetske Rusije je za Jugoslavijo in Če* škoslovaško samo teoretično, a za nas popolnoma praktično vprašanje. V tem momentu vlada na naši in ruski meji pc» polen mir.
POT BOLGARSKE DELEGACIJE.
Z današnjim orientekspresom jc po* tovala v Ženevo tudi bolgarska delega* cija. Delegaciji načeljujeta gg. Kalafov in Madžarov, a ostali delegati so: gg. Da* nilov in Pomenov. G. Kalafov je spre* jel našega sotrudnika v svojem kupeju in mu izjavil, da Bolgarija mnogo polaga na sestanek Lige narodov v Ženevi in da upa, da bo konferenca imela lepe uspehe.
Zborovanje industrijcev v Beograda
Beograd, 29. avgusta, r. Danes se je v prostorih Centrale industrijskih korpora-cij vršilo zborovanje zastopnikov industrije iz vse države pod predsedništvom predsednika centrale g. Bajlonija ter podpredsednika Alesandra iz Zagreba in dr. Windischerja iz Ljubljane. Ko so se prečitala poročila o stanju naše industrije.
0	delu centrale ter poročilo s VI. mednarodne konference rada v Ženevi, je tajnik centrale dr. Gregorič na temelju podatkov industrijskih udruženj iz vse države navajal količine industrijskih proizvodov, ki se bodo mogle izvažati v bodoči izvozni sezoni. Dalje so se pretresala mnenja
0	sistemu industrijskih komor in mnenja industrijalcev glede načrta novega zakona <o radnjama> ter so se udeležili debata skoro vsi udeleženci zborovanja.
Na popoldanski seji je govoril načelnik carinskega oddelka v trgovinskem ministrstvu ter navajal, da se sedanji projekt carinske tarife še ne more uveljaviti. Ta projekt je za sedaj še tajnost. Potem se je razvila debata o inozemskih delavcih, pil čemur se je posebno govorilo o ruskih emigrantih ter o Hrvatih in Slovencih iz Primorja. Zborovanje 6e je soglasno izjavilo za to, da se Primorci ne smejo preganjati kot inozemci. Nato je tajnik cen-
1	trale čurčin podal obširen referat o na-I ši industrijski produkciji ter navajal toč-j ne številke. Zahteval je. da se uveljavi
1	nova carinska tarifa z zlatim ažijem. da : se železniške tarife prilagode potrebam j naše industrije, da se takoj ukine izvozna I carinska tarifa za moko, da se izvozna j cr-inska ekspedicija čimbolj poenostavi in
poceni posebno pri izvozu na veliko. Da se zagotovi nemoteno delo industrije, so potrebne tuje delavske sile. Ukinejo naj se ž^lezniško-tarifne omejitve, po katerih se od 1. septembra do 31. marca predmeti, ki se izvažajo na debelo, uvrščajo v višje carinske tarifske razrede.
j ne razmere. In Nemčija stopa z uredit-i vijo svojih obveznosti, izvirajočih iz nje-| ne strahovite krivde, polagoma iz svoje : izolacije in se vrača v pozicijo enega pr-j vih političnih faktorjev Evrope, i Tako postaja današnji dan pričetek no-! vega obdobja. Zgodovina Evrope je otvo-; rila novo poglavje. Ali k sreči ali k nc-\ sreči človeštva — o tem si mnenja niso i edina.
KRALJ SE VRAČA V BEOGRAD.
Prlzrea, 29. avgusta, r. Po posetu v Djakovici se je kraljevski par danes vrnil v Prizren. Njegov prihod so javili topovi. Opoldne sta se kralj in kraljica udeležila banketa, ki ga je priredila občina. Ob 4. popoldne sta kralj in kraljica z avtomobilom krenila v Uroševac, od koder sta nadaljevala pot v Beograd.
PREDLOG ZA DBAGINJSKE DOKLADE UPOKOJENCEV.
Beograd, 29. avgusta, r. Kakor doznava Vaš dopisnik, je finančno ministrstvo izdelalo predlog o draginjskih dokladah za upokojence, ki bo predložen ministrskemu svetu na prvi seji. Draginjske do-klade ki se predvidevajo v tem načrtu, teko od 1. avgusta dalje.
DOPUST ZA SODNIKE.
Beograd, 29. avgusta, r. Ministrstvo pravde je odobrilo enodnevni dopust vsem sodnikom, ki se nameravajo ude* Iežiti skupščine udruženj sodnikov v Beogradu dne 11. septembra.
KOMISIJA ZA ZAKONSKI NAČRT PROTI KORUPCIJI.
Beograd, 29. avgusta, r. Minister prav* de dr. Hrasnica je imenoval specijalno komisijo, ki naj določi definitivno re* dakcijo za novi zakon o pobijanju ko* rupcije. V tej komisiji se nahajajo: dr. Kosta Kumanudi, univ. prof. dr. Dra* i goljub Arangjelovid, podpredsednik sto* i la scdmorice v Zagrebu dr. Nikola Ogo* i relica, univ. prof. dr. Toma Živanovič I ter predsednik vrhovnega sodišča v Sa* , rajevu dr. Jernej Eisner. Komisija se bo | sestala v ministrstvu pravde šele dne 30. septembra.
KOMISIJA ZA IZPREMEMBO URAD* NIŠKEGA ZAKONA.
Beograd, 29. avgusta, r. Ker je veliko materiala za izpremembo uradniškega zakona zbranega, bo v pondeljek prva seja specijalne komisije za njegove iz« premembe.
NOVE RADIČEVE ZAHTEVE.
Beograd, 29. avgusta, r. Današnje nBcogradske Novosti» trdijo, da Radič zahteva izpremembo najvažnejših višjih oficirjev IV. armijske oblasti.
KOVAN DROBIŽ.
Eeograd, 29. avgusta, r. Finančno mi«
nistrstvo je naročilo večjo partijo ko; , vanega drobiža po 25 in 50 Dar in oo 1 ' dinar.
jprejet z navadno večino. S tem je pravljena nevarnost razpustitve <! ^»ca zbora.
Pogajanja z nemškimi nacionalci so trajala do pričetka seje. Govor državnega. kancelarja, da stoji državna vlada načeloma na istem stališču kot nemški nacionalci v svojih izpreminievainih pred-l~gih, je povzročil izpremembo fronte nemških nacionalcev. Nemška vlada bo takoj stopila v ponovna pogajanja, da doseže boljši termin za izpraznitev Po-•uhrja in ce bo preje pričela trgovinsko-političnih pogajanj, dokler se ne doseže ta cilj. Vlada upa, da ji bo mogoče uresničiti glavne smernice nemško-nacional-riiii predlogov, teda v drugi formi. S to izjavo je državni kaneelar pravzaprav označil vsebino neaiško-nacionalnih predlogov kot sprejemljivo ter njihovo izvršitev kot nalogo vlade. Ta izjava je zgradila most k nemškim nacionalcem, ko je že prej nemška narodna stranka stopila v ozke stike z nemškimi nacionalci.
Tik pred odločilno sejo je prišlo še do velike senzacije. Po seji frakcije nemških nacionalcev je njihov vodja dr. Hergt odšel k državnemu kan*elarju ter mu sporočil, da so nemško-nacionalci pripravljeni glasovati za Dawesove zakone, ako se kaneelar obveže, da odstopi do 15. oktobra. Centrum in nemška ljudska stranka bi se morala obvezati, da bosta pristali na sestavo nemšo-nacionalno ori-jentirane vlade. Državni kaneelar je gladko odklonil te zahteve nemških nacionalcev. Takoj nato pa se je sestala frakcija centruma, ki je tudi odklonila zahtevo nemških nacionalcev.
Reparacijski odbor bo na svoj jutraj-šnji seji ugotovil sprejem londonskega dogovora po nemškem parlamentu, vsled česar bo londonska pogodba takoj stopila 7 veljavo in bo Nemčija brez odloga dobila sklenjene kredite.
Državni svet je brez drugega vzel na znanje sklep državnega zbora glede Da-wesovih zakonov.
Berlin, 29. avgusta, j. Današnje glasovanje v državnem zboru je bilo eno najbolj dramatičnih, kar jih je doživela zbornica. Seja se je otvorila ob pol treh popoldne. V nekaj minutah je bila dvorana docela zasedena. Manjkalo je le ne-
•e bil na sedmem mrestu dnevnega reda. Komunisti so za večino glasovanj predlagali poimensko gkisovanje.
Po glasovanju o zakonskem načrtu glede industrijskih Iiremen je predsednik ob splošni napetosti! izjavil: »Prihajamo sedaj h glasovanju o zakonu glede državnih železnic.« Nenški nacionalci so bili polnoštevilno zbrani v dvorani. Za zakon je glasovalo 314 poslancev. V tem tre-notku je nastal v .dvorani nepopisni vihar. Komunisti so -tulili, istotako socialni demokrati in čtani menške narodne stranke. Nemški nacionalni poslanci so sedeli popolnoma mirno, ter niso odgovarjali na medklic?.. Trajalo je precej dolgo, dokler je mogc.1 predsednik naznaniti ostali izid glasovanja. Proti zakonu jo glasovalo 127 poslancev.
Zakon o državnih železnicah je bil torej sprejet z veči.no, določeno c ustavi-Odločitev je padli.
NEMČIJA NE PRIZNA VOJNE KRIVDE
Berlin, 29. av;,Tista. j. Državna vlada
je z ozirom ns. sprejetje londonskega! pakta po državnem zboru izdala proglas, v katerem izraba svojo zahvalo članom' parlamenta ter podaja načelno izjavo o vprašanju vojne krivde. Proglas poudarja, da je bilo v versajski mirovni pogodbi iznešeno priznanje glede vojne krivde podano pod pritiskom sile in da nasprotuje zgodovinskim dejstvom. Državna vlar da ne more torej priznati tega priznanja. V interesu pravilne sprave med narodi mora zato Nemčija zahvaliti, da se osvobodi tega napačnega priznanja. Ta izjav* se bo drugim vladam sporočila posebnim) potom.
ODMEV GLASOVANJA V AMERIKI.
New-York, 29. avgusta, j. Prve vesti ia Berlina o sprejemu Dawesovega načrta, ki so iih listi objavili v posebnih izdajah, so bile sprejete z velikim zadovoljstvom. Dogodki zadnjh dni v Nemčiji, ki so ogrožali londonski dogovor, so v tukajšnjih krogih povzročili precejšnjo depresijo ter naziranje, da bo Nemčija nastopila napram Dawesovemu načrtu pasivno resi-stenco. Po zanesljivb vesteh se bo posojilo za Nemčijo razpisalo že v prihodnjih tednih.
Incident pri Cresn
Beograd, 29. avgusta, r. V protislovju s konvencijo o ribarstvu je neko italijansko ribiško podjetje dalo zapreti kanal pri otoku Cresu z železno mrežo, vsled česar ne prihajajo več v naše vode tunji, ki so imeli dostop le skozi to ožino. Ker so s tem naši interesi občutno kršeni, so dalmatinske in primorske ribiške zadruge protestirale proti temu činu Italijanov pri naši vladi. Beograjski kabinet je vložil protest pri italijanski vladi zaradi za-pretja kanala pri Cresu. Danes je prišel odgovor iz Rima, v katerem naznanja italijanska vlada, da je odredila preiskavo.
KRVAV KONFLIKT MED OROŽNIKI IN DOBROVOLJCI.
Sombor, 29. avgusta, r. Včeraj je prišlo pri Belem Manastiru do krvavega i konflikta med orožniki in dobrovoljci. j i Popoldne je neka orožniška patrulja po-1 ' zvala posamezne dobrovci.ce, ki iim je j bilo odvzeto dosedanje posestvo, da za-, ' pustijo posestva. Dobrovoljci so izjavili, | : da se pokorijo samo sili. Nato je prišel | oddelek 30 orožnikov, ki so hoteli do-jbrovolice evakuirati. Na nepojasnjen način je počila ena puška in začelo je splošno streljanje. Konec boju je napravilo vojaštvo, ki je dospelo iz Belega Mana-stira. Pet oseb je težko, mnogo pa lažje ranjenih. Ranjenci so bili prenešeni v osi-ješko bolnico. Veliki župan je odredil strogo preiskavo.
JUGO * ITAL. TRGOV. ZBORNICA V PALERMU.
Beograd, 29. avgusta, r. Te dni se je
ustanovila v Palermu jugoslovensko«ita* lijanska trgovska zbornica.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO.
Bcc?rad, 29. avgusta, r. Predsednik naše delegacije za trgovinska pogajanja z Avstrijo, dr. Hoj, je danes dospel z Dunaja v Beograd, da dobi polrebne in- j strukcije. V Beogradu se bodo v kratkem r.ačcle med našimi in avstrijskimi dfle-. gati tudi konference o vprač -.siu rcerlse-, i bolnih oetantov.
Državljanska vojna na Kitajskem
NEW-Y0RK, 29. avgusta, j. Državni departement za zunanje zadeve je objavil komunike, v katerem izjavlja, da stoj! K;'ajska pred izbruhom državljanske voj. ne. Čete generala Chi Shi Chynana, vojaškega guvernerja Shiangfua, napadajo čete generala Wuyug Sianga, ki ga podpira predsednik južnokitajske republike. Napadalci so dobili pomoč od rivala Tsa Okunha. Amerika in Anglija sta v zaščita tujcev na Kitajskem že odposlali svoje vojne ladje v Shanghai
SA VINKOV - OBSOJEN NA SMRT.
Moskva, 29. avgusta, a. V sredo se je vršila proti Borisu Savinkovu, bivšemu vojnemu ministru v kabinetu Kerenske-ga, razprava radi veleizdaje. Obtožnica mu je očitala, da je podpiral protiboljše-viško gibanje, posredoval pri zapadnoev-ropskih vlastih za Kolčaka in vohunil za poljski generalni štab proti sovjetski Rusiji. Savinkov je priznal vse očitke, obenem pa izjavil, da se je že pred letom dn: prepričal, da je vsako protirevolu-cijonarno gibanje brezuspešno, ker so si sovjeti pridobili zaupanje ruskega prebivalstva. Po triurnem posvetovanju je sodni dvor razglasil sodbo, s katero se obsoja Savinkov na smrt. Z ozirom na njegove izjave pa je sodni dvor sklenil intervenirati pri osrednjem eksekutivnem odbor" Unije sovjetskih republik, da se mu spremeni smrtna kazen.
STRAHOVITI NALIVI NA JAPONSKEM.
Parit. 29. avgusta, s. «Newyork Her-rald» javlja iz Tokija: Vsled velikanskih nalivov je 7500 naselbin pod vodo. Mnogo hiš je porušenih. Nešteto oseb je poginilo pod ruševinami.
SOVJETSKA ARMADA V PRIPRAVLJENOSTI.
Lcnaon. 29. avgusta, s. «Daily Tele-graph. javlja: Sovjetska vlada je sklenila odrediti mobilizacijo, ki se bo mogla izvesti vsak čas. Vzrok zato je v napetih odnošajiii med Rusijo, Poljsko in Rurnu-niio. Fričakuje se, da bo Kamenski imenovan za vrhovnega povelinik?

Konspciia že maršira
/ivijenje. uusijuujc u ___ ^	poročevanje mno-
no v salonskih vozovih in na dijetah. V Surdulici, Peči, v Sušaku, v Ljubljani in drugod se vrže sami slavnostni banketi, kier nastopajo ministri s tako duhovitimi govori, kakor n. pr. g. Sušnik v Ljubljani. Včerajšnji »Slovenec* toži, da mu nihče noče verjeti, cla se je pod novim režimom že kaj izboljšalo in ua vse pre-tege hvali, kako je sedaj lepo in dobro. Dasi ljudstvo tega niti ne vidi, niti ne čuti, mora že tako biti, če »Slovenec* tako piše.
Beograjski Cicvaricev »Dnevnik* je ne koliko posvetil v to rajsko veselje ježi-movcev. Poroča, da se ni peljal v Ženevo k zborovanju «Zveze narodov* samo naš zunanji minister Marinkovid, marveč tudi še trgovinski minister Šumenkovič. Razven tega pa je vlada dala iz državne blagajne okoli 500.000 Din za šest vladnih in vladi prijaznii; listov, med njimi tudi eSlovcnca*, da pošljejo v Ženevo svoje poročevalce ti* svojim listom na
no piše, da bi bilo to poročevanje mnogo cenejše, če bi poslali v Ženevo le enega sposobnega poročevalca, ki bi lahko
poročal za vse jugoslovenske liste.
Več kot značilno za to potovanje delegatov vladnih reptilov pa je dejstvo, da je poslal »Slovcnec* za svojega poročevalca v Ženevo pravega »gluhonemca*, ki nc zna nc francoski in nc angleški, v katerih dveh jezikih se razpravlja na konferenci. Za »Slovenca* je to zelo važno, ker se s tem izogne nevarnosti, da bi njegov poročevalec kaj neprijetnega slišal, al! pa tudi kaj neprijetnega povedal. Za vlade ugodno poročevanje je prejel »Slovenec-.- iz rectilnega fonda že 3000 frankov, predujma, ostali račun pa se bo likvidiral rozneje. Sedaj vemo zakaj je »Slovenec* svoj čas toliko obrekoval naše časopise, da so zobali iz vladnih jasli. Tatu že imamo, če tudi se je drl, da naj ljudstvo prime drugega kot tatu.
vila na masistralu se dovoli kredit v znesku 17.000 Din. Za mestni fizikat so potrebni novi prostori, ker dosedanji nikakor niso primerni za uradovanje, zlasti ne pozimi. Od stavbnega
raj smo prejeli od g. drja Poljaka telegram, v katerem pravi: »Na infamne klevete »Slovenca* vlagam tožbo po svojem zastopniku drju Krejčij« v Ljubljani. Razen tega smo Gospodarsko društvo bi jaz
zna in prizna, predno se pristopi k iz> vedbi razorožitve. Danska niti po po= godbi, sklenjeni od Zveze narodov, ni primorana vzdrževati armade, kajti čla< ni Zveze narodov so se samo obvezali,
hiš
urada predlagana adaptacija Rctovškem trgu, kjer je sedaj trgovina Hutter. se odkloni, ker bi bili stroški previsoki, a prostori kljub temu neprimerni. ' Zadeva se vrne odseku, da najde drug izhod. Za popravilo v mestni klavnici se dovoli potreben kredit. Delavski hiši biv?e Wol>nbnn-genossenschaft der Sudhahn v Bet-uavski ulici, se dovoli odpis pristojbin za preveč uporabljeno vorlo, ker so je ugotovilo, da bi po dosedanji odmeri prišlo vsled izredno nizko najemnine na vsakega stanovalca komaj 0 litrov vode dnevno. To rešitvi nekaterih m.-iniših zadev je župan ob pol 2:3. za-
C S^S^SrS ra^-	da ustavijo trgovinski in finančni pro--
memo ogorčenje g. drja Poljaka. Toda met z državami, fa so zaradi preloma mi
t ravnatelj živi bolj na Balkanu in ne j:izključene iz Zveze narodov. Z, »
ključil javne tajna seja.
sejo, nakar se je
vršila
Klerikalci oroj?a5I kmeta glavne nJegCve stanovske orearvzacije — V<ada imenovala klerikalnega agua-tatorja prof. .Jarca sa komisarja „S£metijskedružbe" — Jarc bo sgireic: tisoče novih č5anov-k!er kaScev, da razžene s&iuisrio kmetijsko organizacijo :n uvsds v njej režim klerikalnega Gtrankarstva,
Ljubljana, 29. avgusta. Notranji minister Nastas Petrovič je na zahtevo klerikalcev včeraj odstavil vladnega komisarja pri -.Kmetijski družbi*, vlad. s-vet. Župneka, ter na njegovo mesto pasta vil klerikalnega agitatorja, prof. Jarca. S tem je zadan -rKmetijski družbi* smrtni udarec, ker je viada zanesla sedaj v to nepolitično, samogosp odarsko in sta-liovsko organizacijo vseh slovenskih kmetov najgrše strankarsivo, ki ne more drugače končati kot z 'žalostnim koncem te starodavne in dosedaj vzorne institucije. Ketr klerikalci v »Kmetijski družbi* niso mogli na krmilo z zakonitimi in poštenimi sredstvi, so se sedaj poslužžii »beograjskega centralizma*, da z ministrskim dekretom poteptajo avtonomijo »Kmetijske družbe« ter z nepoštenimi in goljufivimi sredstvi uvedejo v njej mesto stvarnega delf za blagor kmetijstva pokvarjen ir. komptec režim Sderikalnega partizanstva.
Zločin, ki so ga sedaj uprizorili klerikalci nad «Kmetijsko družbo*, je fako strašen, da bi morali proti njemu nastopiti vsi, ki imajo v sebi še kaj čuta za pravico, poštenje in za resnično samovlado ljudstva. Imeli bi dovolj razloga, da bi ob tem žalostnem dogodku obtoževali krivce, ki jih tudi zadene odgovornost, da niso znali »Kmetijske družbe*, katere vodstvo jim je bilo poverjeno, pravočasno obvarovati nesreče. Toda sedaj ni čas za rekriminacije. Treba je marveč z združenimi močmi iskati sredstev, da se »Kmetijska družba* ohrani svojemu pravemu namenu: biti nepolitična skupna strokovna in gospodarska organizacija slovenskega kmeta. Na tem našem staJišču tudi ničesar ne iz-premeni dejstvo, da so bili pristaši 'JDS od vodstva te organizacije žali-bog dosedaj malone popolnoma izključeni, četudi bi mogli po svojem stroškovnem znanju veliko pripomoči za napredek naše kmetijske stvari.
»Kmetijsko družbo* so začeli klerikalci naskakovati že sredi meseca novembra 1. 1. Glavni odbor »Kmetijske družbe* je sklenil, da se v smislu društvenih pravil vrši koncem leta redni občni zbor. Takratni podpredsednik prof. Jarc ki je namesto umrlega predsednika Gustava PiTca vodil posle «Kmetijske družbe*, se je temu sklepu iz strankarskih ozirov uprl. Ker je glavni odbor vztrajal na svojem stališču, je prof. Jarc poskusil izvršiti puč. Prišel je v urad družbe, samovoljno odslovil tajnika, kmetijskega svetnika Rohrmana ter na njegovo mesto postavil od glavnega odbora suspendiranega prejšnjega tajnika inž. Laha. Frof. Jarc je nadalje zahteval vre ključe in tudi one od glavne blagajne. Na ta način je hotel »Kmetijsko družbo* že takrat okupirati za klerikalce.
Drugi dan so prišli v »Kmetijsko družbo* člani glavnega odbora, ki so tvcrili večino. Suspendirali so upornega podpredsednika prof. Jarca ter na njegovo mesto postavili II. podpredsednika kmeta Pipana. Tudi so razveljavili vse nepravilne odločitve prof. Jarca. Nato so se klerikalci pritožili v vladni palači na Bleiweisovi cesti nakar so se vršila pogajanja, ki pa niso dovedla do uspeha. Sledilo je imenovanje gosp. Župneka za vladnega komisarja0 »Kmetijske družbe*.	.
Pod Markovo vlado so potem klerikalci dosegli ukaz notranjega ministra, po katerem naj bi vladni komisar pripravljal občni zbor z novimi delegati istočasno pa je tajništvo SLS po vseh farah uvedlo silno agitacijo za pristop novih članov, ki so jih zbirali kar iz volilnih imenikov (!) in za katere so dali na razpolago ogromna denarna sredstva.
ge pravočasno je potem vlada narodne koalicije te zahrbtne priprave utirala ter oustila. da dozori rešitev
pritožbo glavnega odbora pri državnem savetu. Priti je moral na krmilo režim »zakonitosti*, da je brez ozira na pritožbo pri Drž. svetu izdal odlok, ld bije v obraz redu, zakonitosti in pravičnosti ter predstavlja čin naj-;ršega terorizma, s katerim upa SLS -Kmetijsko družbo* končno podjarmiti ter poteptati stare pravice do avtonomne gospodarske organizacije slovenskega kmeta.
Cinizem in brezvestnost klerikalcev sta še posebno vidna iz dejstva, da. je sedaj postavljen za vladnega komisarja prof. Jarc, ki nima za to mesto nobene druge kvalifikacije kot legitimacijo agitatorja SLS. Diči ga le strankarska zagrizenost, manjka mu pa pravni čut in kmetijska izvedenost. To je tisti Jarc, ki je pogazil društvena pravila, uprizoril pri družbi nasilen puč in bil zato tudi od glavnega odbora discipliniran in suspendiran. Vlada reda, zakonitosti in pravice je odstavila vlad, svetnika Župneka. ld je kot upravni uradnik in kot vladni komisar pri »Kmetijski družbi* vodil posle strogo po predpisih in v splošno korist kmetijstva, zato. da je na njegovo mesto posadila klerikalnega partizana. ki ima nalogo, da sodaj sprejme tisoče že priglašenih novih članov — klerikalcev, nato razpiše nov občni zbor z novimi delegati in napravi iz nepolitične. občekmeti?=ke organizacije novo in jako politično trdnjavo klerikalnega štrankarstva, koritarstva in vnebovpijoče korupcije.
Ce se nova vlada z nobeno stvarjo ne bi proslavila, se je sedaj z imenovanjem prof. Jarca,
ve, da je njegova čast v rokah prostih r-^bnjnikov ki so se že davno skrili v šume svoje krščanske morale. Njegova tožba ostane v arhivu, ker ie »Slovenčev* odgo'-^rni urednik »narodni* poslanec, ki ga ščiti imuniteta, njegovi popravki bodo šli najbrž v koš ali pa bo moral radi njih še voditi dolgo pravdo. O dostojnosti časopisja in njegovi odgovornosti napram javnosti in poedincu tožijo klerikalci le — v ministrskem svetu. + Kci smo pisali, ko je g- Pucelj
polnjevanje teh dolžnosti pa ni potrebi ho nobeno vojaštvo*. Minister Rasmu> sen je prepričan, da bo od meščanskih strank radikalna Icvica glasovala za pred log, čegar sprejem je s tem zagotovljen.
— Razveljavljena dekanska volitev na budimpeštanski univerzi. Madžarski pro« svetni minister grof Klebelsberg jc raz« vel javil izvolitev prof. Karla Kmetva za dekana budimpeštanske juridične fakul« tete. Vzroki so zelo zanimivi in politič« nega značaja. Proti izvolitvi Km^-tvja jo
- Ke: 5mo pisan, h.o je k- ruwj --b-------, , c , ,.v
glasoval klerikalno vlado? »Jutro, namreč nastopila filozofska fakulteta, k WMU . ... .* .„_.	,A L ...	« J* ICmetv m vreden, aa bi
je v svoii 191. številki, dne 14. t. m. med političnimi beležkami priobčilo notico, ki se glasi: cTudi gospod Pucelj zaupa klerikalni vladi. Pri glasovanju o vladini de-klaracHi .ie izreke! svoje zaupanje radi-
PoSticn« beležke
-!- Po čegavi milosti sedijo klerikalci v vladi? Včerajšnji »Hrvat* razpravlja v posebnem članku o Radičcvih političnih uspehih ter ugotavlja: Radiče-
va zasluga je, da je bila sestavljena se- ------------------- . j	, . .
dania vlada. Posei-no pa ie njegova za- skega naprednega kmeta. Nagrada mu ne , minister
.. z	\	t j _ . .	trt__"a f>n«l'/»!inniro Ii	iovil
sluga, da je cfv.Upodigao*) v vlado
svoie zaveznike slovenske klerikalce in ----------------_
boru in v kratkem pobašejo v zcp Krne-
le izjavila, da Kmety ni vreden, da bi bil dekan, ker se je svoiečasno ponudil sovjetskemu režimu na Madžarskem, da izdela načrt sovjetske ustave. Kmcty pa se je po padcu boljševiške diktature na
eevsko-klerikalnemu režimu tudi g. Pn- i Madžarskem oprav,cd pred disciplin«, celj, zemljoradnik in šef napredne SKS.'nim svetom fakultete, vsled cesar je ju. O Pucelj je očividno mnenja, da je kle- ridičca fakulteta pn vladi z vsoodloc« rikalni režim za Slovenijo jako zdrav j no-ioprotostirak ^n=vKenemu Tudi je uverjen tiči,
OlU v cilju jaivv,	« ■ - i -V- — I ----------»	-	-
le u verjeti da so klerikalci pravi | vmeŠJ-anju filozofske fakultete v dekan ki bodo osrečili še posebej sloven-j sko volitev. Kljub temu pa je prosvetni
.	I • • j _ . • ________nn timvr«r7l
lsiaua lllu „„ ,	. interesu miru na univerzi raz«
izostane. Klerikalci so že sankcijonirali' eljavil izvolitev Kmetvja in odredil nc« ukinitev srednje kmetijske šole v Mari-1
JMO. Da ni bilo Radiča, ne bi niti kleri------ .
kalci niti spahovci sede., v vladi.* Sedaj; tijsko družbo. Zakaj sicer g. Pucelj toli-ie torej tudi z Radičevc strani povdarje- j ko govori o borbi proti klerikalcem, za-
Mariborski občinski svet
Maribor, 29. avgusta.
Nocoj se je nadaljevala seja občinskega sveta ob skrajno pičli udeležbi občinskih svetnikov. Poročilo župana. Podaljšanje razstave.
Uvodoma poroča župan o nekaterih nujnejših zadevah. Z upravo državnih želraiiic bo stopila občina v pogajanja radi odkupa parcel, na katerih .te vojni erar svojeSasno zgradil železniške tire na Teznu. Državna železnica grozi z razlastitvijo. Občina bo zahtevala poleg odkupnine za dobo po prevratu tudi primerno odškodnino.
Ker se prične reden pouk šele dne 15. septembra, se ngodi prošnji razstavnega odbora za dovolitev uporabe šolskih prostorov, v katerih se nahaja razstava, do 3. septembra.
Sporazum s falsko elektrarno.
Ze skoraj dve leti so se vršila med mestno občino in falsko elektrarno pogajanja za ureditev razmerja glede dobave toka. Falska elektrarna je za-h te vala poleg zvišanja tarif o v tudi še razne spremembe pogodbe v svojo korist, Po dolgotrajnih pogajanjih je bil sedaj končno dosežen sporazum, po katerem se falska elektrarna obvezuje dobavljati občini vsako množine toka. Cene se zvišajo povprečno za 60 odstotkov in se v slučaju večjih valutarnih sprememb nanovo spora zumno odmerijo. Elektrarna dobi od kosmatega dobička 48-33 odstot. Dovoli se ji uporaba mestnega omrežja za dobavo toka tukajšnjim kolodvorom, zato pa se elektrarna obvezuje, da preskrbi mestni občini za zgradbo električnem omrežja pod ugodnimi pogoji posojilo v znesku osem milijonov dinarjev.
Poročila odsekov.
Stavbni zadmrf Mojmir se zasigura že svoje časno dovoljeno stavbišče za zgradbo doma ubogih, ki se bo gradil i1 dobička tombole, katero priredi za dnisra meseca oktobra. Za enkrat se dovoli zadrugi podpora 1000 Din. za slučaj pa, da bi zidala, se ji zasignja znatnejša gmotna podpora. Mestnim usilužbencem se povišajo draginjske doklade za 25.odstot. Za razna, pobra-
no, da je sedanji režim po njegovi milosti in povrh še to, da so klerikalci po-vzdignjeni v ministrske fotelje po njegovi posebni milosti. Zato si ne upajo »ni pisniti*, kadar Radič v «S!obodnem Domu* pripoveduje, kako teroristična in ljudstvu škodljiva je .popovska stranka* in ko naznanja za volitve svojo ofenzivo proti SLS.
+ Klerikalizem in presveta- Veličastno zborovanje jugoslovenskega učiteljstva odmeva po vsej državi. Posebno ie težka situacija ministra prosvete g. Korošca, ki je narodno edinstvo proglasil za smešen liumbug, zdaj pa ie kot minister prosvete moral položiti kralju prisego na čl. 16 Ustave, ki veli: »Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavednost v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti,* skratka v anfiklerikalnem duhu! Jugoslovensko učiteljstvo prisego drži, delovanje ministra prosvete pa smatra prehodno za anomalijo, ki bo kmalu izbrisana. Tembolj kličemo vsem onim, ki se zdaj silijo in ližejo okoli klerikalcev za kako službico: kar bo g. Korošec nepravilno ukrenil, bomo vse svoj čas prečrtali!
+ Opekel se ie- z velikim pompom je škoiov »Slovenec* poročal, kako junaško se je začel boriti g. Vesenjak proti korupciji v ministrstvu za agrarno tc-formo. Prepovedal da je advokatom, ki intervenirajo, vstop v ministrstvo. Ta vest je šla po vsem režimskem časopisju. Sedaj pa so se zbrali beograjski advokati ter so dvignili majhno »buno*. Kaj si pa vendar upa ta g. Vesenjak! In ker je nova vlada pravcata advokatska vlada (za nove velike župane postavlja mesto uradnikov skoraj same advokate) je zlezel g. Vesenjak takoj pod klop. Na zboru beograjskih odvetnikov je bilo pre-čitano pismo, v katerem g. minister odločno demantira, da bi bil izdal tako na-redbo. Ali se je torej »Slovenec* po svoji navadi tudi tu zlagal?
+ Na kaj vse pridejk) rfžimovcl v zadregi! Režimovci — in tudi vlada sama — so v veliki zadregi radi kačaške-ga napada na Lepinje, ki so samo štiri kilometre oddaljene od kraja, kjer jc kralj prenočeval. Ti napadi so taka običajnost v onih krajih, da se jih navadno pričakuje in pod prejšnjo vlado se je vedno vse ukrenilo, da se vsak napad odbije pravočasno, ko še ni prevelike škode. Sedaj sc pa na to najbrže nc pazi v zadostni meri, kajti vladi je bilo znano, da se hočejo kačaki maščevati nad vasjo zato, ker je pričala proti nekemu
kaj je neštetokrat označil sedanje kleri-
— Pogajanja med Rusijo in Francijo. Kakor poroča »Dailv Mail», so se v zad< njem času vršila v Parizu poluradna po« gajanja francoske vlade z odposlancem
Kaj je nesieiuiudi	, —j- ----------. - , .__.
kalne ministre z ostalimi poslanci SLS za 1 ruske sovjetske vlade- Sovjetski delegat nositelje vsega nepoštenega, za podporni- | se je žc vrnil v Moskvo in je z uspehom ke vsega, kar ie slabo za narod in ljud- svoje misije v Franciji baje zelo rado«
stvo, ostane sedaj uganka, o kateri bo treba šc razmišljati. Ce so gg. Sušnik, Kulovec, Vesenjak, Korošec zaupanja vredni, zakaj sc pa potem g. Pucelj njim ne pridruži?* — Zdelo se nam :e umestno, da danes ko je prof. Jarc imenovan za komisarja »Kmetijske družbe* ponatisnemo tc vrstice, da se vidi, kako prav jc imelo »Jutro*, ko je pred tedni žigosalo g. Puclja, ker je glasoval za zaupnico klerikalni vladi.
+ Višek jezuitsiva- Z dežele nam pišejo: »Slovenec* poroča, da sc viada posvetuje, kako bi zatrla svobodo tiska, ker ji je pisava opozicionalnih listov zelo mučna. No torej, režim »svobode*, je iz režim nasilja. Poleg tega pa se ministrski svet pritožuje, da osebna čast ni dovolj zaščitena in da treba odredb v novem tiskovnem zakonu, da bodo užaljeni politiki mogli dobiti zadoščenja. To je pač višek hinavstva! Režimski listi v Sloveniji kradejo bližnjemu čast pod imuniteto navideznih odgovornih urednikov poslancev. Tako barabski »Domoljub* iz-haja pod odgovornim uredništvom aktiv-negad) ministra Sušnika, »Kmetijski list* pod Pucljem, »Straža* in »Gospodar* pod Zebotom in Pušenjakom, »Slovenec* pod Kremžarjem, od katerega edinega, bi — mimogrede rečeno — pričakovali toliko čuta dostojnosti, da ne bi dovolil te zlorabe. Vsi ti listi sistematično obre-kujejo, žalijo in počenjajo šuftarije. Ne moreš jim dostaviti popravka, tožiti ne moreš. Skratka, oni so izven zakona. In stranka, ki kaj takega dela, si upa govoriti o poštenju, se pritožuje radi »korupcije* in se zdaj še zgraža nad tem, da se za žalitve potom tiska ne more dobiti zadoščenja! Ce bi klerikalni listi ne zlorabljali imunitete, bi bile vse njihove redakcije stalno pod ključem radi častikra-je, obrekovanja, hujskanja in javnega va-ranja.	_
voljen. Nadaljna pogajanja bo vodil Rakovski, kakor hitro pa hodo zadostno napredovala, pride baje Cičerin osebno v Pariz, da prične oficielna pogajanja s francosko vlado.
Konec vstaje v Braziliji Vstaja V Braziliji je končala s popolnim porazom upornikov. V četrtek je dospelo na pa« riško poslaništvo iz Brazilije obvcstilo( da jc kapitulirala tudi utrdba Obidos, edina važna točka, ki so jo še imeli V rokah uporniki.
—	Razširjenje Zveze narodov. Diplo< matični poročevalec »Dailv Telegrapha* poroča, da namerava lord Parmoor na prihodnjem zasedanju Zveze narodov staviti predlog glede razširjenja in de« mok-atizaciie Zveze narodov. Po tem načrtu bi sc število članov sveta Zveza narodov zvišalo od 10 na 16. pri čemur bi bili rezervirani sedeži za Nemčijo in pozneje tudi za Rusijo.
—	španske težkoče v Maroku. Vojaška operacije ?panijo v Maroku so radi trajne megle ustavljene. Kralj Alfonz se 'f vrnil v Mndrid in predsedoval rele važnemu ministrskemu svetu, na katerem se je razpravljalo o maroškem vprašanju, zlasti pa še o vrhovnem poveljnistvrf španskih čet v Maroku. Direktorii js sklenil nadomestiti generala Aizara. Koli njegov namestnik se imenuje Gomcz Jor-. dan, ki popolnoma pozna maroške razmere. Splošno prihajajo iz Maroka ze!« vznemirljive vesti. Rifanski vstaši so na več krajih napadli španske oddelke ia jih popolnoma porazili.
IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV.
Gospod profesor Sila predava v nedeljo dne 31. avgusta 1924. ob po! popoldne v Sokolskem domu na Bledu o temi >Svetovni nazor, vera in politika».
29. avgusta:
Domače borze glej na 6. strani. CUBIH: Beograd 6.725, New-Yor£ 531.25, London 23.85, Pariz 28.80, Milan 23.55, Praga 15.95, Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2.62, Sofija 3.87, Dunaj 0.0075, TRST: Beograd 28.60 do 28.90, Dunaj 0.0315 do 0.0325. Budimpešta 0.02S do
uiroi-uu i"----------------- . 0.032. Praga 67.50 do 67.90, Bukarešta 11
deljo dne 31. avgusta 1924. ob pol 15. un do n ^ pariz n2 10 do too.60, London
-------Hnmn na Rledu O ^ g. ^ 10, Xew-York 22.50 dO
22.65. Curih 425 do 427. Valute: dinaj 28.60 do 28.90. aK 0.0315 do 0.0325. dolal 22.45 do 22.60, 20 zlatih frankov 87.50 do 88.50. uradni tečaj zlate lire 433.05. _ Danski vojni minister ra odpravo' DUNAJ: Devize: Beograd 893 do 897j armade. Prvi vojni minister na svetu, ki Berlin 10.880 do 16.980, London 318.30C
J	.	. j_ omono	oion A^	Von-.Vor1:
Po svetu
annauc. i rvi vuiui muuaivi ^. >.^--- :
„ . namerava predložiti razorožitveni pred« do 319.300, Milan 3139 do 3151. New-Yort vasjo zato, ker je pričala proti nekemu ,	• J	se yojaka ngdolnc. 70.935 do 71.185. Pariz 3852 do 3868,
kačaku, ki je bil potem obsojen na smrt	D0,:ci,sk0 teto. je vojni ! Praga 2127 do 2137, Curih
in ustreljen. Vlada sama s tem maščevanjem tudi pojasnjuje slučaj. Drugače pa njeno časopisje, ki si je z občudovanja vredno fantazijo izmislilo, da so kačaški napad aranžirali radikalci in samo-stalni demokrati, da bi spravili vlado v zadrego! Ves svet se krohoče, a režimski listi drug od drugega ponatiskujejo ta deliričen izrodek in čudimo se le, da ga ni še objavil »Slovenec* kot »brzojavko* z velikimi črkami.
+ V rokah razbojnikov- Dne 26. avgusta je »Slovenec* objavil pod velikim naslovom »Odkrivanje korupcije bivšega režima* brzojavko, v kateri dolži ravnatelja zagrebškega Gospodarskega društva dr. Frana Poljaka, da je vzel 1,800.000 Din državnega denarja na svoj račun, da si je dal v Beogradu za brezdelje izplačevati dnevnice po 900 Din ln da je nabavljal na račun države sol v Rumuniji. pri čemur je država zopet izgubila silno mnogo denarja. Sploh, da so se odkrile še druge nepravilnosti. Vče-
—------- ' - .
sti s skromno policijsko teto, je vojni minister sedanje danske socialistične vlade, Rasmusen. Kopenhagenskemu po« ročevalcu »Vossische Zeitung* je Ras« musen izjavil: »Odpravil bom na Dan« skem ne samo armado, ampak tudi mor« narico. Danska armada šteje sedaj 80
Praga 2127 do 2137, Curih 13.355 do 13.405; valute: dolar 70.460 do 70.860, funti 316.500 do 318.100. francoski franki 3825 do 3855, lire 3145 do 3165, dinarji 892 do 896, švicarski franki 13.310 do 13.390, češke krone 2112 do 2128; efekti (v tisočih aK): jugo<=lovenski papirji:
nanco. uansKa armaua a.tjo o^u^j	— - - - -
tisoč mož in stane 55 milijonov danskih	Trgo 28, Hipo 52, Eskomptna 102 Jugo
kron letno. Mesto te dragocene obram«	97, Trbovlje «5 Jesenice 740 Zenica
bne sile bom predlagal, da sc ustanovi	930, Gutmann 590, Slaveks 21o. Slavonija
7000 mož broječ policijski zbor, ki bo	75, Šečerana 850; drugi papirji: Donava-
'	' 1 .... .	o___T_j___nonv.sroir, 19.1 t jnhpr.
podrejen justičnemu ministrstvu, in or« ganizira posebna pomorska policijska oblast pod vodstvom justičnega ministr« stva. Vojno in mornariško ministrstvo bo odpravljeno. Danska s svojo arma« do tako nikdar ne bi mogla z uspehom braniti svoje nevtralnosti. Ob izbruhu svetovne vojne je bila danska obramb« na sila popolnoma neporabna in ne bi mogla izvesti niti obrambe glavnega me« sta. Tudi sedanje vojaštvo je za moder, ne vojne namene neporabno in zato ie dobro, da se ta vojaška onemoglost spo»
Sava-Jadran 423, Bankverein 124, Lander-bank 266. ZivnostensM 830, Skoda 1348; Daimler 11.5.
BERLIN: Beograd 5.34, Dunaj 5.91. Milan 18.55. Praga 12.585, Pariz 22.69. London 18.815, New-York 4.19, Curih 78.85, LONDON: Beograd 357.50, Berlin 18.887 Pariz 82.55. Curib 23.83. New-York 478.87 Dunaj 320.000, Budimpešta 360.000.
NEW-YORK: Beograd 127.50, Berlin 23.75, London 450.25, Pariz 550.50. Curih 1883, Dunaj 14 ena o»minka, Budimpešta 13.50, Praga 800.50, Bukarešta 50.
Pravo
Schichtovo milo z znamko Jelen"
je najboljše in v uporabi najceneje milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime ..Schicht" in na znamko ,.Jelen"!
Schichf
Vtisi s Koroškega
' Krasota Vrbskega jezera in Rožne doline mi je ostala še iz predplebiscit-mh časov tako živo v spominu, <.:i eem se odločil, vnovič pestiti ta p"-kia-ni del naše neodrešene domovine. T. da že prvi vtisi, ki s.m jih dobil v Celovcu po nekaj urnem bivanju, so me silno neprijetno dirniii. Kljub temu, da imamo v Celovc" svojega državne <ra zastopnika, Jugosi ovenu ni varno govoriti v svojem materinem jeziku. Ko sem se mirno razgovarjal na u'iri g svojo soprogo, mi nenadoma zadoifl na uho: «Schon vvieder zwei Tsohu-schen!» Kako mržnjo imajo koroški Nemci, ali bolje rečeno nemškutarji, do jugoslovesnskih državljanov, ml je bilo takoj umljivo, ko sem čul čisto nemoteno' govoriti v mestu italijanske, madžarsko in tudi češko. Italijani nosijo nemoteno celo znake v italijanskih barvah. Nikomur se ne skrivi radi tega niti las, gorje ti pa, če govoriš naš jezik.
Pričakoval sem, da bo morda boljše na, Vrbskem jezeru, ki velja že kot nekako mednarodno letovišče. A zmotil sem sel Niti v krajih, kjer je bilo na stotine tujcev, ne smeš občevati v slovenskem jeziku. Če govoriš le toliko glasno, da se čuje razgovor v neposredno bližino, umolknejo sosedi pn mizah in takoj začutiš okrog sebe ne prijazno okolico. Iskal sem stikov z domačini Slovenci, da se informiram, kako daleč je že raznarodovanje do-vedlo naš živelj. Sestajal sem se z domačni, ki junaško kljubujejo vsemu nemškemu pritisku, in pripovedovali so mi o naravnost neverjetnih krivicah. ki se jim gode pod tujim jarmom. Vsakdo nas blagruje in se ozre pri tem zamišljeno v daljavo. Prav razveselil sem se. ko sem videl njihovo neustra-šenost "in neizmerno ljubezen do svojega naroda- Slovenske učitelje so izgnali iz dežele in jih ne dobiš več niti v šolah, kjer je absolutna večina otrok slovenskih starišev. Slovenske besede tudi ne čuješ v nobenem uradu, le v cerkvah se sliši semtertja slovenska prepoved, a še to prav redko. Ni čuda, da nekateri pod vplivom razmer klonejo in se čutijo Nemce, čeprav na nemška vprašanja ne znajo niti odgovorili. Tako mi je zatrjeval kmet domačin.
Nič boljše ni v Rožni dolini. V precej velikem kraju R. sem poslušal otroke, vračajoč« se fe šole, ki so govorili med seboj slovensko in tesno mi je postalo, ko sem pomislil, da v šoli nikdar ne slišijo svoje lepe materinščine. Tuimtam je še videti sledove nemške propagande pred plebiscitom. Na neki hiši še obledeva grožnja: »Paul, aaich Deine Stunde wird schla-gen!»' Lastnik hiše očividno namenoma ne da prebeliti napisa, da vidi tudi tujec zrcalo nemške kulture. Pred napisom je naslikana tudi mrtvaška glava v rdeči barvi.
Značilno za nacijonalno nestrpnost koroških Nemcev in nemškutarjev je dejstvo, da sem prejemal «Jutro» skoraj vedno z nesramnimi opaakami ob notranjem robu lista, ki so očividno izvirale od kakega poštnega ali železniškega nastavljenca. Na lastnem žepu sem imel tudi priliko občutiti, kako razlikujejo jugoslovenskega državljana od domačina. V gostilni mi je zaračunal gostilničar obed za 2000 kron — seveda avstrijskih — dražje. Na moje začudenje mi je čisto mirno odgovoril: «Saj imate boljšo vaJuto!> Bil sem brez moči, ker je bila. edina gostilna, kjer je bila na razpolago primerna hrana.
S precej mešanimi vtisi sem zapuščal prelepi prirodni kos naše zasužnjene domovine in spomnili sem se težkega vzdiha kmeta poštenjaka:
Iz naše Crikvenice
Crikvenica, koncem avgusta.
Malo je kopališč v naši državi, ki bi uživala tako dober glas in tako soliden sloves kakor Crikvenica na Jadranu. To kopališče je prava izjema men našimi morskimi letovišči in zato ga ne pozabi nihče, ki ga je enkrat cd-iskal. Ne samo domačini, tudi mednarodna družba čuti dobro to dejstvo. Šetnja po erikveniški obali te o tem dejstvu popolnoma uveri. Tu se zbirajo Francozi, Angleži, Nemci. Madžari in tudi ljudje s severa. Slovani so v tej družbi dobro zastopani, prvo mesto med njimi pa zavzemajo Cehi.
Vsak erikveniški hotel je zase mala internacijonala, ki pa živi složno kakor ena sama družina. Č°hi so osnovali v Crikvenici številne otroške kolonije, v katerih najdeš celo šolo za deklice. Avstrijski letoviščarji so poselili Crikvenico poleg Čehov v naj-obilnejšem številu. Največ je bilo Du-na jean o v in Graftčanov. Prišli so na naše morje kakor v drugo domačijo, šaljivi, zabavni in zmerom dobrovolj-ni.Tudi Poljaki niso v Crikvenici redka prikazen." Brez posebne reklame so nas obiskali s svojimi družinami, ki se pri nas očividno izvrstno počutijo. Crikveničani so ž njimi zelo zadovoljni in tudi Poljaki kažejo očitne simpatije za erikveniške prebivalce.
Lepoti in klimatičnim ugodnostim našega Jadrana niso mogli odoleti niti Madžari, Italijani in Rumuni. Posebno Madžari' radi "posečajo ta kraj in obljubljajo. da bodo prihajali v naša letovišča še bolj polnoštevilno, kadar se izboljša njihov gospodarski položaj. Italijani in Rumuni strastno igrajo ruleto ter dobivajo in izgubljajo, kakor pač nanese slučaj in sreča.
Iz Jugoslavije se nahaja v Crikvenici največ Za^rrebčanov. dočim so Beoerajčani in Vojvodinci že odšli domov. Tudi Slovenci, kolikor jih je bilo tam. so ?p izvrstno počutili in je uoati, da so odnesli domov najboljše vtise, ki jih prihodnje leto pripeljejo nazaj. Posebej bodi omenjeno, da so cene v Crikvenici solidne in da _ tu Jii povoda za pritožbe, katerih je bilo letos slišati mnogo zlasti o južni Dalmaciji.
so prišli na mesto nesreče kmalu potem, ko ie izbruhnil ogenj, niso mogli storiti ničesar drugega kakor lokalizirati požar. Kako je nastal ogenj, ni mogoče doznati; bržčas je izbruhnil vsled neprevidnosti kakega nameščenca. Škode je tri četrt
milijona dinarjev.
* » *
Med našimi trgi je gotovo najcenejši mostarski trg, ki je letos tako obilno založen s sočivjem in drugimi pridelki, da se kmetom skoraj ne izplača prodajati tega, kar jim je dala zemlja. Ze črešnje in grah so bile zelo poceni. Jesenska sezona je še cenejša. Za 10 Din kupiš lahko celo vrečo lepih kumar. Posebno poceni je grozdje, katerega prinašajo vinogradniki na trg v velikanskih množinah in ki stane 2 do 3 Din kilogram. Seljaki iz mostarske okolice tožijo, da nimajo nobenega denarja ter da so radi tega kljub slabim prodajnim pogojem primo-rani, oddajati pridelke za tako nizek denar.	__
Doživljaj! dvefo Uabjjan-čank v
Dopisi
sede zavednim Vrhovcem v spodbudo in pozdrav. Ostanejo jim v neizbrisnem spominu. Na občo željo se ponovi pred= stava v nedeljo dne 31. avgusta. ROŽNA DOLINA. (Na naslov občin, POLZELA. V «Slovenskem Gospo« skega sveta, oziroma cestnega odbora). dar.UB z dne 14_ t. ^ se jc oglasil zna. Umestno bi biio, da bi se sedaj, ko ved, | n- kronist 5 junak, ki se je «junaško» no dežuje, kdo od merodajnih gospo, gkril ^ p[a~ imunitete, dobro se zave, —+—»il Pnt v Rožno dolino in dajo£) da jmamo sedaj vlado «reda in
dov potrudil na Pot v Rožno dolino in konstatiral, da je resnica, kar se je že tolikokrat pisalo in prosilo za Qdpomoč. Cesta je vedno pod vodo, ker tetos jar, ki niso bili izsnaženi in voda ne more odtekati. Samoobsebi umevno,, da pri
J V-	i uj v	— ~ - - - r ~
bilo tudi, da bi se Zadružna ulica vsaj
Vsa zasopljena, zelo mlada iu lepa plavka je stopila v pisarno pomočnika šefa kazenskega oddelka beograjske policije g. Tonida, ki se je ravno pripravil
na izhod.	iuu»ju. —--
«Ne, prosim Vas gospod, ne pojdite! j nili potrebno, da se nedostatki odpravi
poštenosti® ter skušal z ostudnimi laž= mi blatiti imenoma ljudi, katerim ni vreden, da izbriše prah s čevljev. SLS je lahko ponosna na tako lažnivo
-------------------------	propalico. V ostalem je pa za to b!a,
tem trpijo tudi hiše, ker sili vooa v kle-- t£nje soodgovorna domača duhovščin-, ti. Ob deževju se vsa voda iz hriba od= : k; navadno giavni korektor iokakih teka v te jarke in jih hitro napplni. Ker | dopisov za proslulo klerikalno časopisje pa ni odtoka, trpi vsa okolica in Ijud, j tista duhovščina, ki je v zadnjem ča, je morajo gaziti po^vodi._ Potrebno bi ^ ve£krat omadeževala domačo prižni.
-----------------. ,Co z lažmi in obrekovanjem tukajšnje
v začetku posula, ker stoji^	j g3 Sokola in njegovih članov.
Sramota!
v začetku posuia, iver »tuji u«. "...----i s0k0la jn njegovih cianov. srarr.oia.
11 permanentno luža. Upamo, da bodo me, GRAJSICA VAS PRI GOMILSKEM.
rodajni činitelji to vpoštevali in ukre, septembra se bo vr, - ! nili nntrehno. da se nedostatki odpravi, V nedeljo ans>	*________,,
jo predno pride zima,
VELENJE. Udruženje drž. rud. na, meščencev v Velenju priredi v nedeljo dne 31. t m. ob 4. uri pop. v prostorih
Paberki sirom domovine
Koncem prošlega in začetkom tekočega tedna so divjale nad mnogimi kraji naše domovine silne nevihte, ki so povzročile neizmerno škodo. Nad Brodom na Kolpi se je utrgal oblak ter poplavil celo pokrajino s toliko količino vode, da je reka Kolpa izstopila ter zalila bregove na svoji desni in levi. Pol ske pridelke, ki so bili v zemlji, je deloma odplavila in jih odnesla s seboj.
» • «
Jastrebarsko in Pliješivice ie zadela huda toča. Po oblačnih in hladnih dnevih je nastalo mrzlo vreme, zvečer pa je nebo potemnelo in začel je pihati veter od severo-zapada. Čez pol ure so začele padati debele kaplje, kmalu nato pa se je zavilo nebo v gosto temo in sledilo je bliskanje in treskanje. Nastal je strašen ciklon, med katerim se je vsipala gosta toča, ki je trajala sicer samo 10 minut, a je napravila strašno škodo. Poklestila je vinograde tako neusmiljeno, da je pobrala vinogradnikom, po večini siromakom, 30 do 50 odst vinskega pridelka. Tudi koruza je zelo poškodovana. Vinske gorice od Plješivice do Okida pa je naravnost uničila. Tam letos sploh ne bo nobene trgatve, in posestniki, ki žive od vinskega pridelka, bodo morali iskati po sojil, da jim bo mogoče preživeti zimo, pred katero stojimo.
* n
V Djakovu Je v noči od 22. na 23. avgusta nastal velik požar. Zaga Mflller & Pfefier Je zgorela do tal. Ognjegasci, ki
Počaka.te samo minuto, da Vam povem, kaj se mi je dogodilo!*, je že pri vratih prosila dama v luksuzni črni obleki.
In g. Tonič je ostal v pisarni, da jo posluša. Ela Miiller, tako se imenuje to dekle, je po poklicu artistinja. Prišla je, da zatoži svojo rivalinio Evo Richter, tudi artistinjo, ki ji vedno odjemlje Ijubav-nike.
«Kot oči v glavi sera rada imela,® na- lma v USiUtilJ„ „„„ -.j,-----
dal uie Ela. «Vašega policijskega pisarja,' no razvitje prapora pred Sokolskim do, bivšega nadzornika zapora. A ona mi ga j mom v Domžalah. Spored: ob 9. uri je prevzela. Ne vem, kaj naj bi storila! . sprejem gostov na kolodvoru; ob pol 11. On je sicer prenehal biti nadzornik za- uri slavnostno razvitje prapora; po raz, pora in res je tudi, da ga imam sedaj, ^ju prapora obhod po Domžalah. Po, manj rada, ali rada ga pa le imam še; poldne ob pol 3. uri pričetek veselice vedno, čeprav samo z rezervo. Ko je pre- - na vrtu gospoda Kuharja (pri Slokarju). nehal biti nadzornik zapora, sem se nam- j KRANJ. Kolo jugoslovenskih sester reč zaljubila še v zelo bogatega Beograj- , prjTedi dne 6. septembra v prostorih čana. Pomislim si: Evo, evo ti sedaj pi- | Narodnega doma umetniški večer, pri sarja, jaz imam pa ljubezen! Ali glej, kot 1 katerem sodelujejo iz posebne prijazno, iz hudobije! Kakor hitro je zvedela, da j sti odlične umetnice iz Ljubljane. Ime, oni ni več gospodar zapora in da sem jaz na in spored objavimo te dni. Po spore, linhimca. DOglejte jo! Ved- j„ družabna zabava z najrazličnejšimi
šilo pri nas odkritje spomenika padlim vojakom iz naše občine. Slavnost prične ob pol 11. uri z mašo na prostem, nakar bo sledilo odkritje, blagoslovijcnje spo.
našla novega ljubimca, poglejte jo! Ved nc z menoj, vedno ob meni, dokler se tudi s tem ni seznanila in sprijateljila. Končno mi je včeraj zažugala, da me ubije, ako se bom še sestajala ž njim.»
Ela je začela jokati. Vzdihnila je par-krat, potem pa nadaljevala:
«Oh, ko bi vedeli, kako rada ga imam! Zblaznela bom! Včeraj sem se z njim sestala na ulici pred Palace-hotelom. Eva me je zapazila. Ko sem prišla danes zjutraj zgodaj domov, ni veliko manjkalo, da me ni ubila. Veste, gospod šef, midve namreč skupaj spive. In komaj sem zaspala, me je že prijela za grlo in skoro bi me zadavila. Le z največjo težavo sem se izvila iz njenih rok. Ali ona se nikakor nI mogla pomiriti. Razdražena kot levinja me Je začela boksati in boksala me je vse do zdaj, tako, da sem se komaj mogla za silo obleči in priti sem. In sedaj Vas prosim, gospod šef, rešite me od nje in izženite jo iz Beograda!*
In g. Tonič je izgnal obe v — Ljubljano, kjer sta bili baje rojeni. Mi pa smo mnenja, da sta gotovo iz krajev krivih nosov.
------- _ ?ros	menika polaganje vencev itd. Z odkrit,
g. Ivana Raka v^o vcsehc. s ^nc rt=	,^*?Xžen tudi 20,letni jubilej pro,
nimi točkami rudarske godbe, pevsk m	Ob 10. uri do,
točkami in igro «Na Poljan,.. K obilni	£ ^s ^^
udeležbi uliudno vabi — odbor	£ k maši. ?0 kon,
DOMŽALE. Mestna Orjuna Domžale	pred vasjo. na ^ spornem,
ima v nedeljo dne 31. avgusta slavnost-	^ SJpopol(Jne ob 14. uri zbirališče na
veseličnem prostoru. Slavnosten govor, koncert vojaške godbe iz Maribora iu ljudska veselica s petjem.
ROGAŠKA SLATINA. Celjsko pev« sko društvo je priredilo dne 23. avgusta tu izvrstno uspel koncert. Spored js bil sestavljen zelo skrbno, tako da so pri, šli tudi najbolj razvajeni poslušalci na svoj račun. Preprostejše pesmi so se pri< jetno menjavale s težjimi, mešani zbori z moškimi; kot zadnja točka je blestela na sporedu Griegova skladba «Nova zemlja« za moški zbor, bariton solo in orkester. Od posameznih skladb je po, sebno ugajala Adamičeva cKdor je trm den»... Mešani zbor lahko z mirno vest jo nastopi pred najbolj razvajeno pu/ bliko. Moški zbor se dozdeva za veliko dvorano številno prešibek, mogoče vsled tega, ker se koncerta v Slatini niso mo, gli udeležiti vsi člani. Izgovarjava je prav dobra, harmonija pri mešanem zbo, ru vzorna; pri moškem izstopi tupatam
du družabna zabava z najrazličnejšimi privlačnostmi, med drugim loterija roč, nih del z narodnimi vezeninami, vinska poskušnja in izboren buffct, ki ga oskr, bijo kolašice. Del čistega dohodka je namenjen poplavljencem kranjskega okraja. Z ozirom na blag namen prire, ditve in na izredno priliko umetniške, ga užitka je pričakovati mnogobrojne udeležbe.
DOL. LOGATEC. Naraščajev dan
DOL. LOGATEC. Naraščajev aan £ ^ ^	. y cdjc.
župe Ljubljana I. se vrši v nedeljo dne ££ posa c „ skoraj ratimrnna. 31. t. m. v Logatcu zdruzen z ^vrtno ve, ^».ka m« ,	J -e	ej
selico Sokolskega društva v Dol Logat, , ^	>1 proPgram3. Sigurni na,
cu. Vabimo vsa bratskai sosedna dru, ^^ disPkretno sprcmljevanje štva in prijatelje ^s^ da pnh^e	reke	muzikc in občute, ba,
v polnem številu na to pnreditev. Z^ j ^^ g df Gvidona Scrneca _ vse
se je izlilo v očarujočo harmonijo, tako da so se uveljavile vse finese Griegove glasbe. Dvorana je bila kljub pozni se," zoni polna, občinstvo vzhičeno. Par točk-je moral zbor ponoviti, seveda tudi
Ljubiteljice lepih Mobuhov
opozarjamo na zelo okusno izbrane jesenska damske klobuke, ki jih je prejel
modni salon Stuchly - Maške
Ljubljana, Židovska ulica. i89o»
Zopet so došli najnovejši modni listi za dame in gospode. Dobe se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
lezniške zveze so ugodne, za ostale ugod nosti je tudi v polni meri preskrbljeno.
SINJI VRH. Pripravljalni odbor «Pro, svetnega društva* je uprizoril dne 24. avgusta v šolskem poslopju burke , eno,
dejanke: Zaklad. Vedez m Junaki. Ne, ^c^vov^dji Cirilu Pregelju n o;i nadejani moralni m gmotmi uspeh P"; ™ k^nem uspehu od srca cesti, reditve je pokazal, kako nujno je tre- |""	- -
ba narodu duševnega razvedrila. Vsa tat1-čast igralcem in igralkam, ki so po tru, dapolnem dnevnem delu žrtvovali ure počitka vajam in učenju. Svoj prvi na, stop so opravili nepričakovano dobro. Pokazali so, koliko vneme, a tudi koli, ko sposobnosti je v njih za udejstvova, nje na tem polju. So pač Vrhovci, ki se
tati, nič manj predsedniku društva g. « Finku, ki skrbi za društvo res pižrtvo«^ valno. Zboru pa želimo skorajšnjega na« stopa v obeh slovenskih centralah.
ORMOŽ. Sokol priredi v nedeljo, 3l-.y avgusta v oMestni grabi® v Ormožu ja, ven nastop, zvezan s tombolo in ljud, : sko veselico. Za tombolo je določenih'S moreTo v tohkem meriti z drugimi več, j 10 velikih in okoli 400 manjših dobit, Hm kraji in ljudmi. Prireditev so v vse, ; kov. Svira sred.ska sokolska godba. č„ obče veselje posetili številno tudi gosti sti dobiček je namenjen za bodoči So,. _ SokoU fc Vinice - srčna jim hvala! kolski dom v Ormožu. Javni nastop pn, , Prav posebna zahvala pa gospodu nad, čne ob 3. uri popoldne, nakar sledita učitelju Tončiču za njegove prisrčne be, ' tombola m veselica.
Kulturni prei
Goethe!
'gled
J je prej oče branil in Pindarja. Iz te do, be datirajo Goethejevi popotnlški moti, • V četrtek dne 28. avgusta je poteklo vi. ki jim gre mesto med najlepšimi 175 let cK^ar se je rodil J. W. Goethe, ! mojstrovimi stvaritvami v vezan, bese, nem£ ^nik fn mislec, duh. ki je poleg i di. Kmalu nato sledi <Gotz» ki pnnC^ Shakespeareja in Danteja dosegel pri, | avtorju vehko slavo >n ga postavi na če-mat med Uterarnimi velikani človeštva, lo tedanje^literarne' Nemčije
Prva mladostna življenjska pot Goe, Za .Goteem® pnde tfceja je bila v Lipsko, kjer Je našel po, , bori pesniku deloma goreče obCudo««. leg drugega zanimiv impulz za sceno ' nje, deloma hladno preziranje Takoj Pozneišeea «Fausta». Oče ga je bil de nato se izobliči prvi poskus aFausta., hm « to. tod. rojenega pesnika je katerega fabula je bila prednostni mo, S zanimal jSk in^pa AneL Sehon, ttr vseh krepkejših Sturm in Draenger, kopf, gostilničarjeva hčerka z Bruhla, prva znana Goethejeva ljubezen. Leta 1768. se je pesnik vrnil domov v Frank, furt, kjer so se začeli vplivi gospodične Klettenberg, kateri je postavil spomenik
in ee je posvetil kuratoriju univerze v I nove .Pogovore*, iz katenh bo spoznal len! ter vodstvu dvornega gledališča, ka j mojstra boljše in natančnejše kakor iz terega je uporabljal za eksperimentalni katerekoli druge knjige njegovih bi* študij drame. Charlotto v. Stein je se, grafov, daj zamenjala Kristina Vulpius, ki je postala pozneje pesnikova žena.
V to dobo spadajo Goethejeve študije naravoslovnih ved. Po fiksiranju evolu« cijske teorije, ki izhaja iz njegovega sve tovnega nazora, se je začel Goethe ukvarjati z optiko ter napisal znamem, to delo o barvah.
Po seznanitvi s Schillerjem, ki mu
jev.
predstavah polno in navdušeno občinstvo ni štedilo z aplavzom. Kritike posebno hvalijo Betettov okus in kulturo v pred-našanju ter obsežni, a mehko barvani glas, ki seže do srca. Danes se bo izvajala Charpentierjeva <Luiza>, v kateri nastopita ga. Zikova in g- Rijavec v glavnih! vlogah.
Ravnatelj zagrebške opere gospod
Naslednja leta je preživel pesnik zo, pet v Frankfurtu. Beaumarchaisovi *Spo mini® so mu dali snov za «Claviga». Dne ,
Po seznanitvi s	~ — 3. do 5. popoldne V ponedeljek, dne
snrva nikakor ni hotela slediti srčna in 15. septembra se začne redni pouk v vseh SeBska zveza, je napisal pesnik ži, : predmetih, oddelkih, razredih m letaHuh. vaTki eS aReineke Fuchs®, klasičen ^ Natančnejše pogoje sprejema m predmete, umotlorTvoje vrste. Naslednja leta so ki «e poučujejo, objavimo zadkom pn-ŠS nastajanju velikega romana «WU, hodnjega tedna. - Ravnateljstvo, helm Meisters Lehrjahre®. L. 1808. je iz. Gostovanje naših pevcev v Zagrebu, šel prvi del «Fausta», Goethejeve ve, ; Dne 23. t. m. je gostoval naš priljubljeni soljne izpovedi. Sledila je .Dichtung ! basist in glava solistov ljubljanske ope-
mini® so mu dali snov za »Claviga®. Dne , J	za tem <Wilheim	re „ Julij Betetto kot Don Basilio v <Se-
5. novembra 1775. se je naselil Ooethe , terg Wandcrjahre». Z drugim delom	viljskem brivcu>. V tej vlogi je gostoval v ^Izpovedih lepe duše®. Dve leti poz, v Weimarju, kjer je pričel svoje zrelost, , ^^^^ zaključil Goethe svoje živ, ^ lani meseca aprila z ogromnim uspe-
neje se je odpravil v Strassburg. Tam no literarno delo. Vojvoda Karel	^ in zatisnil ogi y Gospodu	hom na istem odru in tudi letos je zel i
je promoviral in, kar je mnogo važnej,
še, prišel do spoznanja, kakšno ceno ima francosko slovstvo. Tudi s Shakespear
„„ -------- —— — .	i liensko delo in zatisnil oči v Gospodu
gust mu je postal prijatelj m mu pove, ; f	in mlad do zadnjega,
ril odlično mesto na dvoru. Tu je pri, , uusevno sv«
šlo do znanja s Charlotto v. Stein. dvor, ^ Goethejev« ^lovstveno	kvah.
francosko slovstvo. Tudi s Shakespear, i slo ao znanja s t,ndiiviuu	- ; . „	kvantitativno ogromno, ».—m-,- - - . .
jem se je seznanil dodobra. Istočasno : no damo. ki je ostavila v pesnikovem d* , tatico m kvanma^ n g	svo. ! Godunovuv Naslovno partijo je pel ban
se je v njem porodila ljubezen in zani, lu največje sledove nežne ženske d* | ^snu, tai m ^ms^ikPe™^Sstal tonisl Vuškovič, Marino ga. Pospišilova in
iševnosti. Iz Kar^h v-v ? ^ ; j	b£de. Pseudo-Dimitrija naš rojak_ tenor i^Rija-
manje za narodno pesem.	12 T °	Te ^^ klasik v najčistejšem pomenu besede,
Prihodnja pesnikova etapa je bilo me, til Goethe v Itahjo m ko se je vrml na ki sik J najtistej	po	du,
sto Darmstadt. Zopet se je zbrala oko, j zaj domov, se je zelo težko vživel v sta, JNjegoini spisi so. g	. -----
lu Goetheja družba dam, ki igra v ce, ! re razmere. Sledeč svojemu srčnemu po, ;ha katerega pogreša n» dob. • 1 ^ ^^ ^^ ^^ Uvajal tudi v
lem pesnikovem življenju tako veliko klicu, slovstvenemu ^r1"1- 'V^ lrSr.ai «1 V I S®®	Gledališče ie bilo Dn obeh
vloga Čital je Klonstocka, katerem mu I žal po povratku samo del prejšnjih služb i Goetheia, na, vzame y roke tcKerm n, i
Glasbena šola in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani Prejeli smo: Vpisovanje na glasbeno šolo in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani se	- M£etkom prih<xinie-prične v torek dne 9 septembra ti m j ^ ^ 1 dopusL Za čas traja do vStevii soboto dne 11 epte^, ^ » bo nadomestoval. bra vsak dan od 9. do 12. dopoldne m jjjeg^ ^
Wedekindova drama z gostom v Za« grebn. Te dni so igrali v Zagrebu We-dekindovo dramo cPomlad se budi> z go-r spodično Miro Lazarovo kot gostom. Drama je dosegla lani velik uspeh. Glavno vlogo je takrat igrala slovenska rojakinja gdč. Vika Podgorska, za katero Lazarev* po sodbi kritike zaostaja. Lazareva je članica podjetja <ThaIia-Theater> v Hamburgu.	.	J Praški iborovski koncerti r novt glasbeni sezoni Pod vodstvom kapelnika Aleksandra Zemlinskega, ki je z velikim uspehom nastopal pri zadnjih mednarod-ih glasbenih svečanostih v Pragi, se pripravljajo za novo sezono sledeč: vokalni koncerti: Verdijev <Requiem>, Nietzsche-Deliusova <Lebensmesse», Braunlelsov. <Te Deum> in Nicodejevo <Morje>.
Graška opera se otvori letos Z Vef* dijevim <Othellom> poi taktirko Karla Audemietha in s režiji Karla Rossa.
hom na istem odru in tudi letos je žel s svojo izborno kreacijo nedeljen aplavz. Dne 28. t m. pa je nastopil — prvič v življenju — v vlogi Pimena v <Borisu
Pseudo-Dimitrija naš rojak tenorist Rija vee. Orkester je vodil kapelnik Barano-vič čigar uspeli balet cLicitarsko srce>

današnji številki smo priložili za v« | £ ^janov- -njmf^ -J-PJ punan/e naročnike položnice. One naroc-1 slej.osti v av. mji	j
Bife?, fci nimajo plačane naročnine za september all morebiti še za nazaj, prosimo, da položnice izpolnijo in pošljejo naročnino takoj prve dneve po pošti. Oni pa, ki imajo naročnino že poravnano, naj položnice shranijo za poznejše prilike. ali pa naj jo izroče takim, ki bi se radi na list naročili. Upravništvo «.!utra».
* Novi šolski upavitelji v Ljubljani. Iz
okolice šefa prosvete g. Vadnjala, pri katerem neprestano tičijo razni klerikalni taupniki, smo zvedeli, da bodo ali so že ea šolske upravitelje v Ljubljani imenovani gg. Repovš na I. m. š., Janko Polak na II. m. š., Fran Pristovšek na III. ni. š., Fran škulj na IV. m. š. in Marija Polakova na I. dekl. m. šoli.
*	Nov župan v Konjicah. V Konjicah se
je vršila te dni prva seja noveg- občinskega odbora. Za župana je bil izvoljen demokrat notar Rado Jereb, za občinske svetovalce pa odvetnik dr. Prus, lekarnar Prorazil, ter trgovca Martin Ogorevc in Fran Zore. Vsi pripadajo demokratski stranki.
*	Radio termalno kopališče Laško. Inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani je dovolil, da se termalnemu kopališču v Laškem prizna naslov: »Radio termalno kopališče« in sicer na pod-iagi uradno konstatirane 'visoko radio -aktivnosti termalne vode in plinov, ki prihajajo iz zemeljske globine. To je tedaj edino kopališče v naši državi z ne-
isoko radioaktivnostjo
• Vt- 7 r V-m«,«.™,« še oredno ie dvomno dognano visoko radioaktivnostjo iih. vedo klerikalni cveljakb v Ljubljani
ni . _
zelo mnogo povedati o učiteljskih imenovanjih po zadnjih razpisih, tako da vse že čivka o slednjem mestu, ki je bilo razpisano. Posebno predsednik Slomškove Zvezen, ki je imel cglavnos besedo pri imenovanjih, ie zelo mnogobeseden. Sef iVadnjal je zelo czaupen>, a zato ve čim-jveč povedati zaupna okolica g. Velikonje, posebno pa g. Janko Nepomuk Jeglič. — jV Beogradu so imeli klerikalci posebno ikomisijo, ki je sestavljala — mimo in proti zakonitim faktorjem — liste kandidatov za učiteljska mesta. Edino, kar je gospodom grenilo življenje, je bilo to, da ie število mest mnogo večje nego število klerikalnih učiteljev in da tako klerikalci niso mogli vseh --pozicija osvojiti. Predsednik (Slomškove Zveze* g. Štrukelj se hvali sedaj po Ljubljani, kako dolge konference je imel z dr. Korošcem in.kako so ee imenovanja izvršila po njegovem •cdiktato.
*	Učni načrt za srednje šole v Sloveniji. Ministrstvo prosvete je z razpisom
N. br. 17.843 od 15 avgusta 1924 razveljavilo od prejšnjega ministra prosvete že izdelan novi učni načrt za srednje šole v Sloveniji, na realni gimnaziji, po katerem bi med drugim odpadla v prvem 'drugem razredu latinščina ter bi se Juvedla v drugem razredu francoščina.. Do sprejetja novega srednješolskega zakona instane torej dosedanji učni načrt za Slo-ivenijo v polnem obsegu v veljavi.
*	Klerikalni komisar za Kmetijsko rtruibo. Minister za notranje zadeve je dosedanjega vladnega komisarja pri Kmetijski dražbi, vladnega svetnika Zup-peka, razrešil dolžnosti in na njegovo »esto imenoval profesorja Evgena Jarca.
*	Iz hrvatske pokrajinske uprave. — Bivši zagrebški župan dr. Srkulj, član Hrvatske zajednice, je imenovan za poverjenika za vero in prosvetA pri tamkajšnji pokrajinski upravi,
*	Pozor! Vsem Cšrilmetodarjem. Id se todeleže v«.like skupščine v Celju, naznanjamo, da je ministrstvo saobračaja 'dovoiilo znižano (polovično) vožnjo po vseh železnicah od 4. do 10. septembra. ■Vsak skupščinar naj kupi pri vstopni po-»>ta,ji listek do Celja ter naj pove, da potuje na veliko skupščino, da mu žigosa blagajnik vozni listek z mokrim dnevnim postajnim žigom V Celju se na postaji pri izstopu vozni listek ne odda, ker velja tudi za povratek; vendar pa i»i mora Vsak udeleženec velike skupščine pri družbinem vodstvu v Celju oskrbeti po-
naslov. Medicina se poslužuje v vedno izdatnejši meri radio-terapijc. Zdravniško konstatirano je, da ozdravi ja radioaktivna termalna voda in plini v Laškem posebno sledeče bolezni: subakutni in kronični revmatizem, mialgije in mišičji reumatizem, neuralgije, išias, neuritis, ženske bolezni, sklerodormija, pojave staranja, miocarditis, nervozo živcev, ar-terio - sklerozo. Z oziron na te velike zdravstvene uspehe je sklenila uprava kopališča v Laškem urediti zdravilišče tako, da bo občinstvu tudi preko zime na razpolago Vsi prostori se bodo dobro kurili; da bo v zdraviliškem domu, v katerem se nahaja kopališče, prijetno bivanje tudi v hladnejših in celo zimskih mcsecih. Dalje je sklenila uprava kopališča, da zniža cene za kopelji in za sobe za 50 odst., počeriši s 25. t. m., da je dana prilika najširšim slojem poslužiti se zdravilnega vrelca v Laško n.
*	Zatvoritv promet?, na okrajni cesti Ptuj - Rogatec. Vsled popravila dravinjskega mosta pri tovarni tatiina, v občini Majšperk v tiru okrajne ceste Ptuj - Rogatec-Celje se zatvori težki promet od 2. do 30. septembra Lahki promet se sme opravljati samo še do 15. septembra. Vozniki s težkirri tovori in avtomo-bilisti, ki vozijo iz Ptuja na Rogatec ali obratno, so obrneijo na bregu pri Ptuju na okrajno cesto Ptuj - Krap i na skozi Podlehnik in Sv. Trojico v Halozah tor pri Pematu, takozvanem Ekvirtu krenejo ria okrajno cesto Pernat Zotale skozi Žetalc na Rogatec. Vozniki z lahkimi tovori vozijo od Majšperga naprej po okrajni cesti Majšperk - Sit-ež ter v Skrbljah po občinski cesti spet nazaj na, okrajno cesto Ptuj-Rogatec pri gostilni Pišek na Bregu pri Maospergu. hromet "J snjeri Rogatec - Ptuj rx vrši istotako po navedenih progah. Vozniki in avtomobilisti, ki vozijo na Celje ali od tam na Ptuj. se obrnejo v Majšpergu na okrajno cesto Majšperk - Poljčane in obratno.
*	VeleSeiem v Pragi. Pojasnila in legitimacije za velesejm v Pragi, dobite na češkoslovaškem konzulatu, Breg in pri Aloma Conipany, Kongresni trg 3. 19. septembra skupen izlet iguoslo venskih trgovcev.	1962
*	Zahvala. Ponesrečenci v Ločniški dolini pri Sori se najtopleje zahvaljujemo Kmetski posojilnici za velikodušni dar 10.000 Din. Bog povrni!
*	Porotno zasedanje r Novem mestu. Za jesensko porotno zasedanje, ki prične dne 2. t. m., je sestavljen sledeči porotni
trdilo, da se je skupščine res udeležil. dvor: Predsednik dr. Jurij Polenšek. na-* Himen. Poročil se je v Mariboru; mestniki: dež. sod. svetniki Anton Ku-jg. Franc Poljancc, disponent Obrtne ban- i dfir' dr- Ščitomir Dolenc in dr. Josip Fi-ke v Ljutomeru in :mani šabist, z gospo- j schinger. Sodniki: višji dež. sod. svetniki dično Zinko Frlanovo, učiteljico in po-!dr- vla'!- Foerster, dr. Silvin Hrašovec Ssstnico iz Šinartnega pri Litiji. Cesti- in Juri! Kozina ter dež. sod. svetniki An-
lamo!
* Meščanske in srednje šole. Kakor anano, se v smislu ministrske odredbe slenosti v Avstriji pa naj skrbi Avstrija Eol smatra za enakovredno z ono absolventov nižjih gimnazij. Vendar pa dijak, ki je absolviral četrti razred meščanska Sole, ne more brezpogojno prestopiti v peti razred gimnazije, marveč mora za vsprejem v naslednji višji srednješolski razred položiti poleg male mature še poseben diferenčni izpit.
ton Kuder, dr. Dolenc, dr. Fischinger. Jakob Luznar in Gustav Barle. Namestnika: okrajna sodnika Alojzij Hočevar in Božidar Romih.
*	Žrtve avstrijske soldatesdfe v Krnjtu-jevcu. V Kragujevcu bodo 27. in 28. septembra velike spominske svečanosti za 45 Slovakov, ki jih je med vojno ustrelila avstrijsko-ogrska soldateska. Ustreljeni Slovaki so vsi iz Trenčina.
*	Gradnja velikega hotela v Novem Sada. Nedavno se jo v Novem Sadu osno-
Sprejcmanjo pripravnikov v Jiniinfno ; vala delniška družba za gradnjo velikega kontrolo. V finančni kontroli v Sloveniji modernega hotela. Hotel bo zavzemal ves
§e popolniti večje število pripravniških mest Pogoji za sprejem »o določeni v Elenu 36. zakona o organizaciji finančne kontrole (cUradni listo št. 109 iz leta 1922.) Podrobne informacije prejmejo prosilci pri oddelkih finančne kontrole.
* Interpelacija radi odpusta inozemskih delavcev iz naše države. Avstrijski državni poslanec dr. Greiler je vložil na
prostor med štirimi ulicami, glavna fronta pa bo v ulici kraljice Marije. Gradbeni troski 30 proračunjeni na 18 milijonov dinarjev.
* Železniška nesreča. Med postajama Zdenčina in Jastrebarsko je povozil vlak posestnika \Volingerja. Kolo mu je odrezalo glavo, truplo pa je stroj vlekel po progi kakih 500 metrov daleč. Strojevodja
ministra za vnanje zadeve dr. Griinber- j ni niti opazil grozno nesreče. Razmesar-gerja interpelacijo, v kateri opozarja, da jeno truplo so našli pasanti naslednje bi v smislu med obema državama skle-' jutro.
njenih pogodb v Jugoslaviji živeči avstrij- j * Samomor 1" lefnejta vajenca. V Za-ski državljani morali biti deležni iste za ! grebu se je predvčerajšnjim v podstrešju ščite, kakor jo uživajo lastni državljani.' hiše svojega službodajalca obesil slikarski Intorpelant izvaja, da daje zgodovina; vajenec Milan Frece, pristojen v Dobovo nemških manjšin v Jugoslaviji baje ne-; pri Brežicah. Fant si je pred tednom dni prestano povod za pritožbe o gaženju pra-! pridržal znesek 50 Din. ki ga ie prejel ,vi" nemških manjšin ter poudarja zlasti | za svojega mojstra. Ker je mojster Fre-od^odbo jugoslovenskega ministra za j cehi zagrozil, da bo sporočil to njegove-agrarno reformo, ki zahteva, da morajo j mu očetu (česar pa r.i storil), je sicer naši veleposestniki odpustiti iz službe vso j marljivi vajenec šol prostovoljno v smrt. inozemske delavce, vsled česar se je bati, j V nejgovem žepu so našli poslovilno pis-tia bo v Avstriji število nezaposlenih! ™ za očeta, v katerem ga prosi opro-Znatno naraslo. Poslanec dr. Greiler za- j scenja.
hteva, naj avstrijski vnanji urad izposluje ] * za denar je vrača! devištvo. Beo-tazveljavljenje omenjene odredbe. Ni grajska policija je aretirala tamkajšnjega nam še znano, kaj je odgoj-oril dr. Griin-! kavarnarja Milana Popoviča, ki je v listih berge dvomno
zanimati za čudnega .-zdravnika>, je ugotovila, da se je Popoviču priglasilo nad 6000 oseb. ki so prosile za njegovo pomeč. Priglalali so se interesenti celo iz Rumu-nije in Bolgarije. Za svoja «navodila> jc prejemal Popovič honorar od 50 do 2000 dinarjev. Policija je vso korespondenco zaplenila.
* Avetovan je bil v četrtek v Radečah neki Kiirn, ki' se je izdajal za zastopnika Singerjevih šivalnih stro^v. Prejemal je na račun večjih svot po tisoč in tudi več dinarjev in ogoljufal na ta način precej oseb po Dolenjrkem. Singcrjeva tvrdka v Ljubljani jc prejela zadnjo dni tozadevno že okoli 20 pritožb. Ker je verjetno, da jo še več ogoljufaneev, ki so nasodli sleparju, s« poživljajo, da pri:.'-vijo svo:o škodo v svrho preiskave policiji ali bližnji orežniški postaji.
«7. ILi-bSim®
u— 25 iet pri eni tvrdki. Poslovodja tvrdke Ant. Krisper, gospod Turk, praznuje danes 25«letnico svojega zve« stega in neumornega delovanja pri ome« njeni tvrdki. — Enako oblctnico slavi danes g. Joško J a m n i k, uslužbenec knjigoveznice Delniške tiskarne. Jubi« lantoma, ki sta vzgled vtrainosti in marljivosti ter vrla narodnjaka, iskreno čestitamo k jubileju in kličemo: Se na mnoga leta!
u— V počaščenje godu ge. Roze Kra= pež, soproge lastnika kavarne in restavracije «Zvezda», so zbrali nameščenci podjetja 450 Din za ponesrečence v pob hograjskem pogorju.
u— Opozorilo brezposelnim! Državna borza dela v Ljubljani naznanja vsem brezposelnim brez razlike spola, če so oni ročni, duševni ali navadni (nekva* lificirani) delavci, da sc kot taki oseb* no ali pismeno priglašajo pri Državni borzi dela. Osebno sc je priglasiti onim, ki bivajo v mestu ali okolici one Borze dela, v katere delokrogu bivajo in jim jc pri vpisu predložiti potrebne isprave (delavsko knjižico, izpričevala, domovin* ski list i. dr.). Onim pa, ki javijo svoj priglas pismeno, jc navesti natančno ime in priimek, bivališče, rojstno leto, stan (samski, oženjen), število nepreskrbljen nih otrok, pristojnost, poklic (dadi je spccijalni delavec in v čem), kakšno pla* čc zahteva, koliko časa je brez dela ali službe in kje želi delo. Nepravilne na» vedbe brezposlenca izključujejo od po> sredovanja dela.
u— Obsevanje s kremensko svetiljko. Okrožni urad za zavarovanje delavcev jc v svojem ambulatoriju v Gradišču 2 priredil štacijo za obsevanje s kremen« sko svetiljko. Obsevanje sc vrši vsak delavnik od pol 11. do 12. ure in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih za mo* škc, ob torkih, četrtkih in sobotah za ženske člane in svojce. Obsevanje jc •<lasti uspešno pri rahitičnih obolenjih (ajgleiki udnici otrok, kirurgični tubcr> kulozi, Jetiki kosti, sklepov, žlez, kože in škrofulozi). Člani in svojci, ki žele biti deležni tega zdravljenja, naj se zglas sc pri pristojnem uradovem zdravniku.
u— Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški vabi vse člane in članicc, ki bi hoteli sodelovati na prireditvi dne 7. septembra, na sestanek, ki se vrši v pondcljek dne 1. septembra ob 8. uri zvečer v Čitalnici.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 pijanost, 1 presto« pek kaljenja nočnega miru, 5 prestop« kov ccstnega policijskega reda, 1 preko« račenje policijske ure, 1 prestopek obrt« nega reda, 2 prestopka pasjega -kontu« maca, 1 nezgoda, 2 prestopka nedostoj« nega vedenja, 2 poškodbi tuje lastnine in 1 prestopek vmešavanja v službene zadeve straže. — Aretacijo so se izvr« šile tri in sicer zaradi pijanosti in raz« grajanja.
u— Tatova v vojašnici. Izpod strehe v šentpeterski vojašnici Sta ukradla dva ondi zaposlena delavca cinkasto kopal« no kad in kotel ter oboje prodala me« stu za 5000 Din. Prišli so jima kmalu na sled, nakar sta bik aretirana ter pre« dana sodišču.
u— Razne tatvine v Ljubljani. Iz cer« kve Sv. Petra je neznan tat odnesel rde« čo plišasto preprogo, vredno 2250 Din. — Služkinji Aui Tomšič je med potjo od \Volfove ulice do Pogačarjevega trga ukradel neki uzmovič denarnico z vse« bino 80 Din. — Pri nakupovanju živil na Vodnikovem trgu jč izmaknil pre« meten žepar Frančiški Vrečar usnjato listnico, v kateri je imela 150 Din.
u— Zopet nesreča na dolenjskem kc« lodvoru. V četrtek popoldne se je pri« petila na dolenjskem kolodvoru zopet težja nezgoda. Premikalni stroj sc jc za« letel v tovorni voz, ki je stal, naložen s hlodi, na razccpu tračnic in skočil vsled tega s tira. Zgornji del Voza jc bil ob« čutno poškodovan, stroj sam pa jc ostal nepoškodovan. Raztrgana jc bila v raz« dalji več metrov tudi proga. Vsled moč« nega sunka je padel Ivan Ccrar, delavec pri lesnem trgovcu Francu Šuštarju, ki je takrat nakladal hlode, z voza, ter si zvil levo roko v zapestju. Stroj jc bil kmalu zopet postavljen na tir in v par urah popravljena tudi proga, nakar se ic mogel promet neovirano nadaljevati. Kdo je povzročil nesrečo, bo dognala preiskava.
u— Koncert! V restavraciji in kavar« ni «Tratnik» vsak dan koncert ruskega umetniškega balalajčnega orkestra iz Za« greba, obstoječega iz 11 oseb. Godba, petje in solospevi priljubljenega tenori« sta. Od 8. do 1. uri ponoči. Vstop prost.
c— Kavarna «Central». Vsak večer iz« vrstui ciganski koncertu
! Telefon 730 BIllO pjfcliaiiskl dvor Tolefen 730
Danes 30. t. m.
Ossi 0sswalda iS^nSe
1 bo istoimenski opereti v 5. dejanjih v »lavnih vlogah Ossi Osswalda, Hanni Reinirald. Georg Aleksander, Viktor Janson, Paul Eiensfeldt, Robert Schola. Režija Viktor Janson Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., poi 5., 6., pol 8.. in 9. uri. — Ob delavnikih ob
pol 5., pol 8. in 9. uri.
Iz Ce,;a
c— Občinske volitve v Celju. Po ob«
javi mariborske nemške kandidatne liste za občinske volitve pričakuje tudi cclj« ska narodna javnost z velikim zanima« njem, kdo bo nesel svojo kožo na trg za razne nemške bogataše iz pridobitnih krogov, ki so sc o priliki občinskih vo« litev v ccljski okoliški občini tako var« no skrili za manj pomembnimi trgovci in obrtniki ter jih na ta način vsled upra vičenega bojkota od slovenske strani, ki ic sledil temu p-edrznemu izzivanju, ob« čutuo oškodovali. Čujcjo se glasovi, da prevladuje v večini celjskega nemškega prebivalstva previdnost in treznost in da se nc marajo izpostaviti nevarnosti da bi jih narodno zavedni ccljski okraj za njihov sovražni nastop proti sloven« skemu krunodajalcu primerno poplačal. Naj se raje žrtvujejo za «-svcto nemško stvar® tudi enkrat tisti, ki so se žc pre« objedli slovenskega kruha.
c— Zdravniški sestanek v Celju. V celjskem občinskem svetu se je pred dvema mesecema razpravljalo tudi o tem, kako bi se uspešno zajezila nevar« nost širjenja epidemičnih bolezni po Ce« lju in okolici. Med drugim se je skleni« lo nasvetovati politični oblasti, naj po« vzroči v to svrho konferenco vseh mest« nih in srezkih zdravnikov v Celju. Po odloku velikega župana mariborske oblasti sc vrši sedaj ta sestanek dne 31. avgusta ob 9. uri v inagistratni dvorani. Predvsem se bo razpravljalo o tem, kako bi sc uspešno zatirala nevarnost škrla* tinke. Pričakuje se polnoštevilna ude« ležba zdravnikov iz ccljskega sreza in mesta Celje.
e— Nova koncesija. Ministrstvo tr; govine in industrije je izdalo g. Ivanu Bizjaku, krojaškemu mojstru v Celju, poleg učnega zavoda za prikrojevanjc damskih oblek tudi koncesijo za prikro« jevanje moške garderobe. Omenjeni za« vod sprejema odslej v pouk za prikro« jevanje tudi krojače.
e— Telesne poškodbe. 10«letni Franc Mak, sin jetniškega paznika v Celju jc našel na cesti pred tovarno Pinter in NVcber v Zagradu patrono, s katero sc jc nato igral. Pri tem je patrona eksplo« dirala ter fantka močno poškodovala po celcm telesu. — Z voza jc padla 11«lct« na Leonora Podgornik, ki se je ponoči peljala v neki družbi iz Blagovne proti Celju. Pri tem io je voz povozil ter ji zlomil nogo. Oba poškodovana otroka so oddali v celjsko javno bolnico.
e— Poneverba. Celjska policija je are« tirala te dni dve mladi prodajalki pri tvrdki NVeincr na Glavnem trgu. Žc dve leti je prihajal v omenjeno trgovino 33« letni mesar A. T. iz Št. Petra v Sav. do« lini, včasih sam, včasih pa z neko kme« tico iz Podloga pri Št. Petru ter je sko« raj vsikdar odnesel iz trgovine razno steklarsko blago po sramotno nizki ce« nI. Za protiuslugo je nosil v prodajalno prekajeno meso, tupatam pa je tudi, ako je bil posebno židane volje, povabil obe prodajalki v gostilno, kjer so sc dobro imeli. Vsled teh malvcrzacij trpi tvrdka NVeiner zelo občutno škodo. Vsi udclc« ženci poneverbe so žc pod ključem.
Iz Ma??bora
a— Sokolska tombola. Mariborski So« kol (odsek za zgradbo sokolskega do« ma) priredi v nedeljo dne 28. septembra na Glavnem trgu veliko tombolo v ko« rist zgradbe sokolskega doma. Priprav« ljalni odbor je nabral že jako dragoec« ne dobitke in upa, da bo tombola znat« no pospešila postavitev sokolskega do« ma v Mariboru.
a— Mariborski akademiki. Društvo naprednih akademikov v Mariboru pri« redi danes, v soboto dne 30. t. m. ob pol 20. uri v Prcvaljah v gostilni Koro« tan štiridejansko burko ^Ugrabljene Sa« binkci>. Z isto igro gostujejo akademiki ene 31. t. m. ob pol 20. uri v Rušah v dvorani gostilne Novak.
Iz Frimorja
*	Hrvatsko učiteljišče v Arhar, asih pri Zadrti se ukine. Italijani so pred par leti odprli v Arbanasih pri Zac'ru hrvatsko učiteljišče, o katerem pa «0 .ic takoj videlo, da nlmaio ž njim peštenih namenov. Na Soli so poučevali samo !ta!f;'ansk! pro-iesorji in IzpraSevalna komisija sploh ni razumela kandidatov. Pri izpitih ie prodrla samo ena tretjina Izrrašanih kandidatov. dve tretjini sta morali pasti. Vsled Gentilijeve .šolske reforme, bo letos prvi razred hrvatskega učtteliišča ukinjen in leta 1926 bo sploh konec zavoda, kateremu so tako malo časa sijale sovražne italijanske zvezde.
*	S koti ni kov konviki v Tolminu. Oni di aki in dijakinje, ki nameravajo študirati v Tolminu ter se zanimajo za sprejem v Škodnikov konvikt, se opozarjajo, da je predložiti prošnje za sprejem v zavod do 5. septembra. Kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom in zadnjim šolskim spričevalom se morajo nasloviti na ravnateljstvo.
*	Živinski sejmi v Sežani. Ker se zadnje čase širijo neresnične vesti, da bodo živinski sejmi v Sežani ukinieni, se pojasnjuje. da so vse take in podobne govorice zlagane. Sejmi živine, konj. prašičev in drusih domačih živali kakor tu-
di običajnega sejmskega blaga, se vršijo vsak mesec dvakrat, dne 12. in 22. v mesecu. Ako pade na ta dan praznik, pa se vrši sejm naslednjega dne.
*	Tatinslfu družba v Tržiču pri Trsta. V Tržiču pri Trstu so se že delj časa vršile tatvine, katerim niso mogli izslediti krivcev. Tatovi so kradli vsakovrstne predmete po stanovanjih: denar, perilo, obleko, nakit in celo šivalne stroje. Končno jc prišla policija storilcem na sled in je aretirala pol tucata oseb, ki so zapletene v tatvine.
*	Lepa prireditev v Slavini. V nedelja 24. t. m. sc je vršila v Slavini blizu Trsta igra »Deseti brat», ki je prav lepo izpadla. Vsa hvala gre igralcem, ki so si kljub mnogovrstnemu delu v poletnem času utrgali toliko ur za študiranje vlog iu za skupne vaje. Igra se ponovi v nedeljo 31. L m.
*	Zborovanje istrskih fašistovskih društev sc bo vršilo v prvi polovici meseca septembra v Puli. Kakor drugod, je prišlo tudi v istrskih krajih med fašisti da znatnih razpok, katere naj bi september-sko zborovanje odpravilo. Ce se bo to zgodilo, pa je seveda še veliko vprašanje.
*	Obsodba petnajstih Istranov v Kopru. Te dni je bil izrečen krivdorek nad istimi istrskimi kmeti, s katerimi so pred časom prišli v odprt konflikt italijanski orožniki. Poleg ječe so bili obtoženci obsojeni tudi na občutne denarne kazn?. Glavni krivec Josip Bemblč je obsojen ua osem mesecev zapora ter na 400 lir globe.
Senzacij onalna afera v Subotici
Policijski komisar, ki zlorablja službeno mesto v razvratne namene.
Cela Subotica stoji te dni pod vtisom mučnih dogodkov, ki so se zadnje čase raz vedeli in pokazali vso moralno gnilobo človeka, ki je smatral svojo državno službo za. vir lastne raz-vrainosti. Pred približno tremi meseci je bil imenovan za jiolicijskega komisarja v Subotki neki Pavle Pavlovič. Mož je nastopil svoje službeno mesto zelo oblastno in je na policiji kmalu začel gospodariti kakor v lastni hiši. kjer mu mora biti vse podložno. Lastil si je pravico do reševanja aktov v vseh važnejših zadevah. Njegove »re šitve* pa so kmalu vzbudile splošno pozornost. Pavlovičeva metoda je namreč obstojala v tem. da je tujce izganjal iz mesta, če so niso hoteli vkloniti njegovim zahtevam, ki_ 60 bile večinoma gmotnega značaja. Kogar je dobil na piko. je pritisnil za gotovo vsoto denarja, in če ni šla stvar gladko od rok, so sledilo persekudje. Ker se je to godilo s strani policije, se razumljivo komisarju ni upal nihče upirati in škandali so postajaii od dne do dne večji.
Afere )>a ■*> dosegle višek, ko j« Pavlovič nastopil v neki gostilni proti lastniku podjetja z revolverjem, ker je gostilničar hotel zapreti lokal ob policijski uri. Mož je namreč hotel podaljšati policijsko uro na lastno pest ,-aino radi tega, da bi mu bilo mogoče še nadalje ostati v sumljivi ženski družbi, s katero se je sešel v gostilni. Podoben incident je izzval tudi v neki javni hiši, kjer jc zahteval jedi in pijače. k katero pa mu niso postregli, ker je prej enkrat ostal na dolgu. _
Pavlovičevo izprijena/t pa najbolj dokazuje njegovo početje po hotelih, kjer je ponoči trkal na vrata sob, kj?r so prenočevale ženske, ter . v imenu zakona zahteval, da mu dame olpro. Prišlo je ponovno do zelo burnih sceu. katere so radi komisarjevega službenega stališča večinoma «skopnele>. tako da ni mogel nihče nastopiti nroti njemu na nierodajnem mestu. Pavlo-vičeva predrznost je prikipela do vrhunca v začetku t. m. Podal se je v neki hotel, kjer ie prenočevala žena zdravnika dr. Hackerja. Zahteval je, da mu dama odpre vrata, in ko se Je to zgodilo, se ie botel izpozabiti nad njo. S krikom in vikom je naposled gospa dozvala hotelsko osobje. ki jo ie recilo iz predrznih Tok nasilneža. Par dni potne;, jo Pavlovič poklica! predse na jx>Iicijo ženo nekega trgovca in je od nje zahteval, da se mu poda. Obdržal jo jc do jutra pri sebi. 28. julija je j ►odvzel zopet »racijo* ter je hotel legitimirati Beograjčanko Za-darko Nikolič. Šele na njene glasne proteste se je pojavil policijski komisar Sava Božovio iz Novega Sada, ki ;e slišal, kaj se podi. ter ie rešil damo iz krempljev drznega polipa.
Vse to je Pavlo vida koncem koncev tako diskreditiralo. da je njegova zvezda zatemnela ter začela zahajat-' Še več. Poizvedovanja so razkrila, da je Pavlovič čisto navaden pustolovec, ki se piše v resnici Pavel Fiievcr in <'ar i« bil v Parizu zaprt rad- vloma in tatvine. Kako se. je mogel vgr.ezditi pri nas v državni službi, je dozdaj ne-poja^Meno.
Proti sleparju iu nasiln*ž'i je na pod'api imenovanih razkritij uvedena najstrožja preiskava in mož je p^d ključ-ni ter čaka.na, sodbo.
, Kedaj ne smem več inserirati?
- Na enega največjih angleških listov, so Se obrnili odlični njegovi inserenti z vprašanjem, kedaj naj nehajo inserirati, češ, da je to vprašanje eminentne važnosti za vse, ki inserirajo, zlasti pa za trgovce, industrijalce in obrtnike.
iLojolskega in na klerikalizem za časa 1.	^ak^O^ieHOSt
Sa Tisrz?^ j - ^i-^arja
i- i	nnhnti 7 • veliko važnost na to. oa ran	u.i uuciu
mnevah, da se klerikalizem pobota z	,	irju i^teroga kupiš samo pri
novimi razmerami, da opusti svoje hre. ,
penenje po posvetni oblasti in da se ho |----
penenju pu innvtun	— — -- - ---
brigal le za cerkvene potrebe in zadeve. so vedeII. da sc ta dan v-ši na trgu «ze-
m t 1 _ i__ ■ - /.n	1 ' 1 IHpriVflli« ______=
Toda kruto smo se zmotili. Klerikali. zem je večno isti. Dobiva ukaze iz Ri. ma in Rim ima edino hrepenenje, da raz
govce, 1I1UU511 ijeuv-c 1" ........	...o. ... ..........- ------ . _ -
Na to vprašanje je omenjeni list od- širi svojo oblast in svojo moc. Z,ato da* govoril, da ne smejo več inserirati v na- ; je ofenzivna povelja. In hlapci Rima.
tudi ti, ki so se slepo zapregli v k,e.
slednjih slučajih:
1.) Kadar se prebivalstvo neha raz- rikalni iarem, jih
poslušno izpo njuic
množevatTin"kadar ne bodo prišla na JO, Kaj iih briga lastna država? Niso svet pokolenja, ki od vas še niso ničesar ;e hoteli, niso se bojevali zanjo, ampak slišala.
2.)	Kadar prepričate vse svoje odjemalce, da je vaše blago najboljše, cene pa pri vas nižje kot pri vseh drugih tvrd-kah.
3.)	Kadar boste opazili, da ljudje, ki ne inserirajo, nadkriljujejo one svoje kon- ! kurente, ki stalno in sistematično inse rirajo.
za to, da razširijo oblast najbolj katoli. Ske dinastije bi^otnih Habsburžanov. Nc čutijo narodno n;ti domovinsko. So in. ternaciona.ini, čr-i. 7 dušo in telesom za. sužnjeni Rimu. Tam -c njihova država, tam je njihova glava.
V tem so pooolnomn podobni dragi 1 «cerkvi» — rdeči. T-di ta proglaša, da je mednarodna, tudi t* =ma svojega «ne.
Tioshiša povelja
raju.	1 • ; J —--------------------•
4.) Kadar boste pozabili na nasvet, ki zmotljivega papeža« m šo 2a izrekli najbolj pametni in najbolj i ;z tujine. Pri črnih je to — Rim. pri rde.
....	_____ _1______ „ I ^. 1	■»* 1	\7	____ ~r d onn-
procvltajoči trgovci svetovnega slovesa, i £ih _ Moskva. V bistvu p
5.) Kadar bodo vsi ljudje iz navade in zanesljivo tudi letos kupovali svoje potrebščine na istem kraju kot lani.
V
Klerikalizem na Češkem
ia so si ena. ki. Obema cerkvama gre za vlado sve. ta, obema gre za moč. Obe '-cerkvi« sta boiujoči se cerkvi, obe sta našemu na. rodu enako sovražni in enako nevarni. Ena je imela svoje pregledovanje v Ko-linu te dni, kjer je asistiral papeški nun.
nitovanjski se.iem».
Malo je ljudi, ki vcrujc.o v resničnost take prireditve. Vendar so tudi tc vrste i seimi navaden povojni pojav in Francozi se' jib poslužujejo zlasti za to. da dvignejo že skoraj na minimum padlo število porodov v deželi.
Svoj začetek so imeli ti sejmi v nekem privatnem klubu, kjer sc je mladeničem nudila prilika, da se spoznajo s pri etni-,rj dekleti. Pozneje, ko sc je doznalo, da se ta pokret prav dobro obnaša, .ie bil prenesen običaj tudi v provinca in tako šo nastali «žeuitovanjski scjmi». Ni do-gnano, kateia pokrajina je najprej uved-j ia tc sejme, a dejstvo jc, da so za ženi- J tev zrela dekleta javno na ogled ob goto- | vih dnevih. To sicer ni prava licitacija, I vendar pa tam natančno označi starost mladenk in višina njihove dote. Po tej objavi sc takoj oglasijo prosilci in dekleta imajo pravico, da izbirajp po svoji volji in po svojem okusu. Po "vzoru drugih mest, je tudi pariško
delphijo in Newyorkom v Zedtnjenih državah se je zaletel brzi vlak, ki je prihajal s hitrostjo 90 kilometrov na uro iz Trentona, v voz, ki je stal sam na tiru. Sunek je bil tako močan, da je vfgel lokomotivo in dva vagona na stran in je ves vlak iztiril. Doslej so izvlekli izpod ruševin pet mrtvih in petnajst hudo ranjenih.
X Iz Prriza v Teheran v dvanajstih dneh. Tc dni so otvorili deloma novo cesto, ki veže Bejrut na obali Sredozemskega morja v Mali Aziji s Teheranom preko Damaska in Bagdada. Po tej cesti so uvedli redno avtomobilsko progo, ki ima na vseh križiščih zvezo. Tako jc avtomobilom iz
z vso varnostjo. Franciji se s tem obeta dobra trgovina s Perzijo in postaja nevaren konkurent Angliji.
X Polet okoli sveta- Angleški letalec Mac Laren, ki je šel na pot okoli sveta v vzhodni smeri in je prekinil vošnjo na Japonskem radi motornega defekta, se je dvignil v zrak in srečno dospel v Van-couver v Kanadi, deloma čez Tihi ocean, deloma ob obali morja. V torek namerava nastopiti povratek v domovino na Angle-ško.
X Elementarne škode v Angliji
Nad mnogimi kraji Anglije so divjali koncem minulega tedna silni viharji, spojeni z bliskanjem in strašnimi plohami. Na polju je veliko škode. Nad mestom Bridgwatcr se je utrgal oblak in voda
sedaj mogoče dospeti z
SSS sr^T^i S' i rau^ «
vali poidrug -licscc. Ustanov ila se je fran- , cosko-sirska družba, ki obratuje na tej j progi in prevaža potnike, pošto in tovore
larultB za sofeolshITaborf
imaee ©gniišče
Kako pripraviš pripal) eno jedi užitne
|	CCK, I/.I-ICUIJU >	------ —
Največji strah povzroča gospodinjam v j p^i prsta na široko papriko po čez. S kuhinji, ako se jed pripali, kar se sem t0 narezano papriko dobro napolnijo ste-, in tja" kljub vsej previdnosti pripeti. Je-1 ženice in zalijejo z jesihom ter zavežejo.'
zato jih nekatere gospodinje konscrviraijft narezane kakor zeljnato salato. V ta namen odrežejo papriki pri peclju pokrovček, iztrebijo vsa semena ter režejo za
j 111 lj«	" *J 1— —------• •	j -------- -—- « «	»	,	. "
1 di postanejo neužitne in spravijo hišnega paradižnike zelene istotako pripraviš v! ! —j——: -.T—- t, ,»in sinhn volio. I Brusnice s hruškami dajo zdrav mešani
kompot, ki je zlasti priporočljiv za otro-
Sedaj pa se pričenja groteskna anekdo-_ _____ta lepe gospodične Simeone d' Arville
čIgki~«Rijen» priobčuje pod naslovom 1 cij Marmaggi.' Tu je Orlovstvo defiliralo , ;„ njenega zaročenca Ceorgesa Mercede-CeSKi «Rijem pnou. p - k t pred generalom rimske hierarhije. I ta. Imenovana gospica je bila hčerka bo-«Bojujoca se cerkev^»	P Reakcij. je na delu, in reakcija, vsa« ! gatega draguljarja, ki jc svojo edinko
rega je videti, ^ ^ klenkahzem na Ce	naj bo rimska ali habsbur. si!no ljubil. Mladenka pa jc čitala nazna-
skem isto zlo, «tovCi?c» SS pou. Ska, nobena ne ljubi svobode in hrepe. nilo 0 ,<tžcnitovanjske.n sejmu, in skle-goslaviji. Ker .Slovenec, veckraljou^ , ^ ^ pretek,ost Zato pozor! Naši stari j nila, da se tudi ona poda na scjm.sče.
0.2.11 a, tl<i -1	~ _ ; 1 • Ji XT „ 14- n o r «"> m i slirnn nriiavila SVO-
gospodarja pri mizi v zelo slabo voljo, l-o vzoru uius"i	—- 1 v tolažbo našim kuharicam moramo po-
predmestje sklenilo, da priredi tak sejem.. udarjti( da tako pokvarjene jedi niso še
r-..,.. ______oT-ntnckm pnekdo-	-____Vi:--- i.-.i.«^ micliirt v T>rvem
darja, — -------
dTŽavo nobena opasnost, se nam zdi nmestno, da priobčimo češki članek o kierikalizmu, da se vidi resnico o tej stvari. Članek v «Rijnu» se glasi tako.Ie: «Pri nas ne skrbi cerkev že od nekdaj toliko za cerkvene zadeve, kakor za po* svetne in predvsem za utrditev in razšir. jenje svoje oblasti in za zagotovitev svojega vpliva na vodstvo države. Pri nas se klerikalizem in klerikalci vračajo k metodi, ki jo je uveljavljal pobelogor Bki jezuitizem in ki je povzročila popol
sovražniki dvigajo glave!«
Tajinstveni signali z Marsa
Poročali smo že, da so na veliki brezžični postaji Point Grey v Zedinjenih državah dobili v soboto zjutraj skupino čudnih signalov, ki jih niso mogli razbrati, ker jih ne vsebuje noben mednarodni brzojavni kodeks. Reklo se je. da morajo
Bki jezuitizem m k,je povzrouia pop. -	- ^^ ^^ meni!o_ dg grc
ao zasuznjenje našega naroda. «Kajsi ,	dovolila y teh
puščo krivovercu nego plodno zemljo*., to geslo krvavega Habsburžana, Ferdi. nanda III., ki je dal usmrtiti 27 čeških plemenitašev ter dal potem za njihove duše brati na tisoče maš v Mariazellu, živi še vedno v dušah klerikalcev. Ne gre jim toliko za vero, ampak predvsem za oblastno pozicijo v državi, in zato se
gotovo za šalo, ki si io je dovolila v teh Marsovih dneh kaka brezžična postaja in je potegnila ljudi, kar se jim je posrečilo.
To svoje mnenje vzdržujemo, oziroma uravimo, da z Marsa ti znaki gotovo niso prišli, kar potrjuje tudi večina zvez-doslovcev, čeprav so dobili tajinstvene
Z3 oblastno pozicijo v državi, .n »ro «c ^	tu(J; drug0(J Jako izjavlja v po.
trudilo na vse pretege, da bi si jo zago- ^	brezžjčne stanice v Dulwichu pri
.. - t.	r,r,p5na ! Londonu profesor A. N. Low, da so apa-
Njihova agitacijska mreža je razsezna , ^ ^	zaznamovali v petek zve-
Vsaka fara, vsaka pnzmca je poln.1 na. ; ^^ g	w pQ njegovem mne_
padov m organizira boj proti državi in ,	oddani na Zeml*. Učenjak
proti njeni glavi Nikjer na svetu bi ne J	praviinost 0paz0vani in izraža
bilo mogoče to, kar se je zgoduc, nedav. » C P ^ ^ mnra]. prffl znak- ki no na Sveti Gor, ko so klerikalci zlo. ^ 1	yalov oko,. ,5 ^ knlj
rabili cerkvene obrede m udeležbo pa. ; peškega nuncija pri naši vladi, da začno , napadati državo in njenega prezidenta. I To je bila nečuvena drznost bojevitih in bojaželjnih klerikalnih petelinov, ki so si upali v Žižkovem letu ščuvati tako ostentativno in podlo proti možu, ki sto. ji visoko nad njimi in ki se je izkazal več kot liberalnega in več kot tolerant. nega, ki stoji nele nad strankami, am. pak se tudi skrbno ogiblje vsakega ver. skega boja. V tem oziru se klcrikalci ne morejo pritoževati in če se kljub temu pritožujejo, govori iz njih le predvojna duša, duša nizkotna in maščevalna, du. ša, ki ne pozablja.
Zgodila se je pri nas velika napaka. Iz samih ozirov na Slovake smo pardo« nirali cesarsko kraljevi klerikalizem pri nas. Pardonirali smo rimski klerikalizem in jezuitizem pri nas, ki je imel po pre. vratu več kot preveč vzroka, da bi bil tih in skromen. Oziri na verski čut na«
i Na žalost je nepremišljeno prijavila svoje ime v seznam mladenk za poroko in takoj se jc za nio razvila živahna borba.; Najživahnejši je bil mbd kmetski fant' Mercedet, kateremu se je končno res posrečilo pridobiti simpati e lepega dekleta. Mladenka se je na sejmu izredno zabavala, a ko je prišel čas, da odide z novim zaročencem, ie skočila na avtomobil in se odpeljala. Preteklo je nekaj dni. Oče Arville je mirno sedel v svojem lokalu, ko pride mimo njega mlad seljak, ki ga pozdravi z osorr.im glasom: »Podla duša, kje je moja zaročenka?*
Pred lokalom se je razvila scena polna neprisiljenega smeha. Oče je vpil, besnei in razgrajal, a mladenič jc odločno zahteval, da se mu izroči zaročenka. Ni natančno znano, kako se je končala ta nenavadna epizoda, a dejstvo je, da sta oče in hči naenkrat izginila iz lokala. Kmalu nato se je tudi mladenič zopet vrnil na svoje kmetsko posestvo.
Lepa hčerkica je ostala prosta, a gotovo je, da jo je minila volia posečati «že-nitovanjske sejme« s takimi posledicami.
' so imeli dolžino valov okoli 25.000 km, res z Marsa. Vidi se, da gre za iste signale. ker lih je zabeležila stanica v Dur-\vicliu v petek zvečer, ameriška Point Qrey pa v soboto zjutraj, kar odgovarja razliki časa šestih do desetih ur.
Po brzojavki «Dai!y Maila» iz Newar-ka v državi New Jersey v Ameriki so operaterji tamošnje brezžične postaje v nedeljo sprejeli signale, ki odgovarjajo dolžini valov 23.000 do 75.000 kilometrov.
Ako pa kljub pričakovanju prihajajo te brzojavke res z Marsa, česar ne moremo verjeti, potem bomo tega prav veseli in radi izpremenili svoje mnenje.
vse izgubljene, kakor mislijo v prvem hipu.
Zelo rado se pripali mleko in z njim pripravljena jedila. Da obvaruješ mleko pripaljenja, ga ne vlij nikdar v suho posodo, ki jo pristaviš k ognju, temveč jo preje vedno izplakni z mrzlo vodo. Ako se ti zapali mlečna juha, jo hitro prelij v drugo posodo, ki si jo tudi preje izplak-nila z vodo, prelij juhi dve mali žličici ruma ali konjaka in jo kuhaj še par minut.
Pripaljeno sočivje je užitno, ako ga takoj pretresel v drugo posodo, pri čemur moraš paziti, da ne pride zraven kaj pri-paljenega. Kuhaj naprej z dodatkom čebule ali kruhove skorje še četrt ure in napravi sveže prežganjc.
Stročji fižol, ki se zelo rad prismodi, pretresi na sito, pristavi ga nato v čisti, vreli vodi zopet na ogenj ter mu dodaj malo sladkorja.
Pri zasmojeni pečenki poreži vse prižgano, odstrani namako, deni meso v vrelo vodo in ga kuhaj v njej deset minut. Nato dolij vode, nasoli in popopraj meso ter ga praži z maslom in mesno juho dalje, končno prilij malo vina ali kisle smetane.
Pogače ujeze gospodinjo, ako se preveč temno zapeko ali na nekaterih krajih celo pripalijo. To lahko popraviš. Vzemi
rvw.MJ.vv,	j- ------- 1-1	.	1
ko in izboma nadeva za pražene vlivan-ce (omlete). Vzemi polovico toliko hrušk, kakor brusnic, torej na. 6 k? brusnic 3 kgl hrušk, katere lepo olupi, zreži in jih pri-j deni brez pešk. že enkrat zavretim brusJ uicam. Ko vse zopet zavre, dodaj za vsak kg sadja 30 dkg sladkorja in skuhaj vse skupaj mehko. S to mlačno zmesjo napolni steklenice.
Prav dobro vkuhane češplje. Olupi <te-r-plje, odstrani peške, razpolovi jih in vlo-' ži s srebrno žlico v kozarce. Skuhaj 11» debelo sladkor, primešaj naposled reLcli-J, ko Balicila in deni sladkor vroč na če-; šplje. Kozarce takoj zavezi in jih pusti nekoliko dni na prav vročem solncu.
SnargH iz buče. Za to jed vporabiš la^ hko vsako jedilno bučo. I^po jo olupi* zreži na 20 cm dolge, kako- špargelj debele rezine, položi jih v vrelo slano vodo in skuhaj napol mehko. Zloži jih na go-rak 'krožnik, potresi s kruhovimi droMH nami in zabeli z maslom.
Piaktično pritrjevanje špoumh sraj<U V v očih poletnih dneh igrajo veliko vk>-rro pri velikih in malih pralne blu«, ul špoitno srajce, čez katere obiočijo hlače,; ki jih pritrdijo s pasom. Velik nedosta-ick ca opažamo pri tem, da se pn vsakf kretnji srajca nekoliko izmekne izza. Ma8 in leži zelo nepravilno na telesu. \ casiH pa, zlasti pri telovadbi in igri popolnoma izleže. Temu odpomoremo, ako uaprav*-
10 pripuiiju. iu	tn,tjiut— ----lzieze. icmu	------, _ . -
fino strgalo in drgni z njim toliko časa mo 7Jdaj v srajci dve gumbici in spre
.vi iliro N» ta nacu
Kaj prinese ženitovanj-ski sejem
V nekem pariškem predmestju je bilo preteklo nedeljo živahno vrvenje. Na
-s i arss
je delal cela stoletja na našem narodu. ; kmalu zbralo na em trgu 1ieb OJ budi m Pozabili smo na Belo Goro, pozabili smo ; njih oči so pričale, da jim leze na srcu na Staromestni trg, na Lichtensteinske ; tajinstvena vprašanja.
•	v	• - I	A/r.Arnii rntnil T^ O \P
X Prvi polet novega Zeppelina-
Novi orjaški zrakoplov tipa Zeppelin, o katerem je poročalo »Jutro* včeraj, ki ga je naročila Amerika v Friedrichshaf-nu ob Bodenskem jezeru je napravil v sredo prvi poskusni polet okoli jezera, ki se je popolnoma posrečil. Inženjerji so zelo zadovoljni z njim. Prihodnje dni napravi Zeppelin daljše polete preko Bavarske in VVurtemberške in potem tudi preko Berlina, nakar nastopi svojo pot v Ameriko. Ta dogodek pričakujejo ljudje z velikim zanimanjem, ker bo zemlja ves čas z zrakoplovom v zvezi potom brezžičnega brzojava in telefona.
X Železniški nesreči- Med Taurir-tom in Taso v Maroku je skočil osebni vlak s tira ua strmi progi tik pred prepadom. Težko ranjenih je bilo 23 ljudi, 8 vojakov in 15 domačinov. Na progi Jersey-Centralne železnice med Phila-
kakor : ranglane, jesenske površnike, nletre v kvaliteti, izvršitvi in ceni brezkoaku-renčno le pri tvrdki
DRRGO SGHRflB, L3U8L3BHR
pogačo, dokler ne dobi zaželjene barve, nato jo potresi s sladkorjem. Ako tako pogačo postaviš na mjzo. bo vsak gost občudoval njeno krasno barvo. Isto stori tudi s tortami, predno jih glaziraš.
Paradižniki pripravljeni po laškem načinu. Še trde, rdeče paradižnike razpolovi. S srebrno žličko poberi iz posameznih predelov peške in rumenkasti zdrvi okoli njih. Položi jih lepo v kožico drugega, poleg drugega. V nastale jamice, pa na-suj nadev, ki si ga pripravila iz krušnih drobtinic, malo zdrobljenega česna, soli, popra, in sesekljanega zelenega pe-teršilja. Polij z oljem in malo vode ter počasi praži.
Paradižnikova polivka. Skuhaj 3 do 4 paradižnike na goveji juhi. Razgrej za pol jajca masla ter deni vanj žličico sladkorja. Ko požene rumene pene naredi iz dveh žlic moke bledorumeno prežganje, vanj pretlači paradižnike z juho vred. Če hočeš sladko, prideni še malo sladkorja in eno nageljnovo žibico za okus.
Paprik v kisu. Paprike se pripravljajo za- zimo najenostavneje od vsega sofivja ter se nikoli ne pokvarijo, če so nepoškodovane vložene v kis. zato jih je treba dobro pregledati, umiti, lepo v vrsti in tesno nalagati v steklenico, zaliti z jesihom in zavezati s pergamentom. Ker pa
cele paprike zavzamejo preveč prostora,
daj na vsaki strani po dve. Na ta način lahko nosijo naramnice pod srajco, konce pa potegnejo skozi gumbnioi pri srajci in pritrdijo na gumbe pri hlačah. Tako srajca ne moT8 izlesti, imaš pa pil tem občutek, da ni treba neprestano bar. čiti srajce za hlače. Tudi pas =e oprimo veliko lepše in trdnejše.
Moderno frote-blago in pralni krep čuvaš, da se pri pranju ne skrči, ako drobno zrežeš belo milo m ga nekoliko v vodi prekuhaš. To milnico shladi, da bo mlačna, dodaj ji nekoliko salmijaka, približno čajno žličico, pretlači obleko dobro v tej tekočini, kjer naj leži 10 do 15 minut. Operi obleko potem še enkrat v mlačni vodi brez mila, poplakni v m premrzli vodi in jo obesi na zračnem prostoru.	... VI
Madeži rdeče tinte zgrne o, ako &e mag« izpere z mlačno vodo, v kateri se je ra^ topilo venecijansko milo. Tudi z razredčenim salmijakovim cvetom se taki madeži lahko odpravijo.	.
Sredstvo proti potenju rok. Vzemi <•> o- braksa, 75 g salicinove kisline, 2 g borove kisline, 50 g alkohola in 50 g glicerina. S to zmesjo zdrgni roko trikrat na dan.
Svečnike Iz brona osnazis tako, da un namažeš s očiščenim terpentinom in jih dobro zbrišeš z volneno krpo. .
Čedna dvoilca
Komaj štirideset let je bilo obema skupaj. On velik, gladkega, zagorelega obraza, belih zob in temnih las je bif s svojimi gibčnimi kretnjami kakor ustvarjen za tango-plasalca. Ona pa je bila nežna, rožnata plavolaska
Kraj, kamor sta prišla na letovišče, je bilo' majhno morsko kopališče, kjer so se zbirale srednjepremožne meščanske družine. — Otroci so se valjali po pesku in kobacali po vseh štirih, držeč zadnjico višje kot glavo. Babice so ub varovale in pri tem krpale. Papani so i-dehali, čitajoč časnike, mamice pa so vezle in razpravljale o draginji.
Kar je bilo bolj odraslih dečkov in deklic, so se urili v plavanju in zbijali žogo. Šport in morska voda jih je poginoma prevzela, da jim niti na miisei ni prišlo, pričeti z ljubavnimi zvezami.
Razumljivo je torej, da je mladi par. ki se je pojavil v tem mirnem kraju, povzročil pravo senzacijo.
Jedla sta sama pri posebni mizici. Čemu se nista pridružila skupnemu omizju, ni nihče vedel. Ali sta sama tako želela? Govorili so mnogo o njiju in vsak ju je opazoval. Vedno sta se poljubljala-, celo pri jedi. On ji je venomer nekaj šepetal, ona pa se mu je smejala, samo smejala . . , «0. Mar-
Nihče izmed gostov ne bo mogel pozabiti, da je bilo njemu ime Marcel. Nasprotno pa ni nihče zvedel za njeno ime, kajti Marcel jo je vedno _drugače imenoval: moja breskvka, jabolcek, orešček, ti moja citronca!
Imaš rad citronco, povej, Mar-
cel?
— Če jo imam rad?! In zapel je zopet poljub.
t.> »^»^JsSrJK — M 1S£ M
i-ii JO "J •	-"j—- ------ . ^
ročena. Kmalu nato je pristopila neka babica — kateri se je malo preje gospa Marcel na hodniku spostljivo umaknila — in pripomnila: — Mladi par je jako »comrne M
faut».	. „ „ „ ,
To je bilo takorekoc oficijolno pri-
— Kako sta srečna! Nekega lepega dne pa ni bilo Marcela k obedu. Nihče se ni drznil vprašati njegove žene, ki ni bila videti po-
— Taka predrznost! Poljubila je mojega malega nečaka vsako jutro ni vsak večer! — je rekla stotnikova
zena
11«-.	v
— In hotela se je učiti z naso feu-
šati njegove zene, ki ni ona vkiou po- ; — x	£ nristavila oeorčeno
sebno vznemirjena Po četrturnem Ca- zano plavanja! je pristavila ogorc® ,___h™-, nWa. niena svakinja.	. . .
kanju se je odločila jesti brez njega Ker sa. tudi zvečer še ni bilo od nl-
njena svakinja.	.
' _ Oškodovana sem za tisoč naa-
znanie ki je bilo odločilno. "Nihče ni koder, je ostala v svoji v .1 ___:i	"\f«amir»<y clTi dobro- ! dr u 21 dan. kakšna novic
več dvomil" o njiju. Mamice so dobro hotno odzdravljale boječim pozdra- j
drusi dan. kakšna novica!
Gospodinja je kričala, kakor bi bil
v om °M arcel ov e ž en e in°=a Eu og^j VstoSi in pripovedovala vsake-so io rade sprejele v skupno _ koj>el, | mu:
rrn wrir ^A^lim IC n IPn C.
1- •
c Zgoraj v sobi je_ še vedno, kjer se
0110 ui- — " ......—„ . .
sobi Toda kov, nič več m nič manj, - je tarna-J )a dalje jrospodin*1 ki se je čutila najbolj užaljeno.	.
Stric Gaston si je v zadregi obrisat potno čelo. Ah. če bi ne bilo njegove sestre in nečakinj!
Ko se je gospodinja nato do skraj-razburjena odstranila, ?e je opo-
nosti otrok. Ko so pa bili sami med seboj, so ugibali dalje:
—	Kdo ve, ali sta poročena.-'
—	Naibrže ne.	. _ Toda glejte, ona ima poročni
prstan.
P.FIU Ui .'uu^v. ------- _	.
dati svoji ženi. katero je nozival samo še »draga moja>. Ona pa se tadi ni več toliko in tako glasno smejala. _ — Zaljubljenca se civilizirata, so si rekli "-ostje Vendar pa so ju še večkrat zasačili ko sta se poljubljala za
_ To še ni dokaz. Poročni prstan štrleeimi skalami Pozno zvečer ko je je kakor samokres naprodaj vsakemu, sga ^^^^ Torfn.
Stare dame. ki so ugledale dvojico, so zaprle okna in vzdihnile: — Kako lepa je mladost! In mlade deklice, ki so opazovale zaljubljenca skrivaj za zastorom. so
kdor ca hoče kupiti
—	V seznamu tujcev sta vpisana kot gospod in gospa Marcel Hcssol.
—	To tudi se ne pove ničesar!
Vprašali so strica Gastona. priletnega same-a, ki je že mnogo potoval po svetu
imel izkušnje, kaj on misli. 1 se vznemirjale:
najiuuuj . . .	—1	--7 c
Ne ve niti za njegov naslov in ali s' res piše Ressol. To mora biti prefriga-nec! In kako naj sedaj pridem do denarja. ki sta mi ga ostala dolžna? V ce-raj zjutraj sem predložila račun za cel teden. č"7. eno uro jo je že popihal. Ona pa ima samo osem frankov v žepu. To ne zadostuje niti za vožnjo domov. Prodajalka je v mali trgovini v mestu, potem si lahko mislite, da nima ničesar. In če se zmislim. da sta pila samo buteljsko vino in si Izmišljala vse mogoč« jedi!:.
Gospodinja je kar pihala od jezo, dame. pa so se zgražale.
■av je dekle obžalovanja
i vredno. Smili se mi ubožica.
Res je. njo je treba obžalovati, čeprav je sama tudi kriva.
Posrečilo se mu je omehčati src i navzočih. Predlagal je, naj bi vsak nekaj prispeval, da se dami omogoS po vratek domov. Proti več«ru je bda zares zbrana potrebna vsota, s katero so plačali gospodinji dolg in odpravi..
dekle na pot
Stric Gaston jo je spremil na kolodvor. Kupil ji .je vozni listek dnigep razreda in ji pri slovesu stisnil v rOKO tudi lepo podobico državne banke. Jokaie si je še vedno z.robcear za^

K razstavi konj na veSeseimu
Veliko sokolsko telovadišče je bilo v nedeljo 24. avgusta prizorišče živahnega življenja in vrvenja na tisoče broječih razstavljalcev in obiskovalcev, ki je trajalo r-1 8. dopoldne do C. popoldne. Ob treh straneh prostornega razstavišča so bili postavljeni konji različnih pasem od vseh strani naše dežele. Sredi pa je bilo zaokroženo veliko tekališče, po katerem so prepeljavali konje za ocenjevanje pred /presojevalno komisijo. Živahno rezgeta-nje in brskanje razstavljenih konj in vihrajoče zastave so že od daleč opozarjale mimoidoče na to pomembno prireditev, ki je bila prva te vrst% v Ljubljani in ki je potekla ob najlepšem solnčnem vremenu in z najugodnejšim uspehom.
Na ogled je bilo postavljenih 125 konj, od teh 23 žrebcev iz državne zrebčarne. Za tekmo je bilo ogledanih 64 konj mrz-lokrvnih pasem in 38 konj toplokrvnih .pasem. Na ogled pripeljane živali so bile razvrščene po sledečh skupinah in je znašalo število: 10 enoletnih žrebic. 13 dvoletnih žrebic, 28 tri- do petletnih žrebie, 10 plemenskih kobil starih nad 5 let (4 z žrebeti), 21 mladih in licenciianih žrebcev in 20 gospodarskih konj (za vprego in za ježo). ZrCbci iz državne zrebčarne so ostali izven tekme.
Presojevalna komisija je ocenila vestno vsakega konja posebej. Živali so se odli-I;ovale vse več ali manj po svojih lepili in ubranih životnih oblikah, po svoji hoji, po životnem stanju (kondiciji) itd. Pri mrzlokrvnih konjih se je pokazalo nekaj običajnih napak (previsok križ, posekan l<riž, pomanjkljivosti v stoji prednjih in zadnjih nog) pri toplokrvnih pa v prsih in nogah. Na premijah se je razdelilo okroglo 25.000 Din, od katerih je prispevala država 13.000 Din, Kmetijska družba pa 10.000 Din. Razen par živali so bile vse druge deležne premije, ki so se tako razdelile:
premij	mrzl., topi. Din
dO za enoletne žrebice ( 8, 2) 2400 33 za dvoletne žrebice. ( 8, 5) 4000 27 za 3- do olet. žrebice (16, 11) 7300 10 za plemen, kobile ( 5, 5) 5550 20 za ml. in lic. žrebce (15, 5) 3250 39 za gospodar, konje (10, 9) 2375 69 premij	(62737) 24.875
Za 62 mrzlokrvnih konj se je razdelilo -na premijah 13.200 Din in za 37 toplokrvnih 11.675 Din, iz česar se vidi, da so [toplokrvni konji, dasi po številu manjši, odnesli razmeroma najlepše prc-mije.
Razen najboljših premij je presojevalna komisija priznala najboljšim konjerejcem y posameznih skupinah še 18 diplom.
Najvišje premije z diplomo je prejelo v skupini za plemenske kobile sledečih
5	tekmecev, in sicer po 1000 Din: posestnik Antclovič Ivan iz Mihalovca pri Brežicah za svojo izvrstno toplokrvno 6 letno Ikobilo in kateremu se je priznalo tudi še 250 Din kot nagrada konjerejskega odse-Ika I in podpolkovnik Igovič Jelenlco iz Ljubljane za 8 letno toplokrvno plemensko kobilo z žrebetom; po 500 Din z diplomo: Polajnar Kari iz Ljubljane za
6	letno toplokrvno kobilo, podpolkovnik Sratck za 9 letno toplokrvno kobilo z žre-fcetom in Janžekovič Alojzij za 16 letno 'mrzlokrvno plemensko koMlo.
V	skupini 3- do 5 letnih žrebic so pre-fjeli najvišje premije po 500 Din z diplomo: Stupiea Josip iz Ljubljane za 31etno toplokrvno kobilo (amer. dirkač), Furlan Martin iz Vrbljenja za 4 letno mrzlokrvno kobilo, Janžekovič Alojzij iz Strijancev 'pri Vel. Nedelji za 3 letno mrzlokrvno ko-iilo, Kccijan Martin iz Mihovca pri Št. SJenieju za 6 letno toplokrvno kobilo in Smolič Ignac iz Skorja pri Trebnjem za 'jt letno toplokrvno kobilo.
V	skupini za 2 letne žrebice so prejeli -najvišje premije po 500 Din z diplomo: Molj Franc iz Voglja pri Šenčurju (mrzl. žrebica), Cvetkovič Ivan iz Mihalovca pri SBrežicah (topi. žrebica), Rcbzelj Franc iz &t. Jakoba pri Št. Jerneju (topi. žrebica) Sn podpolk. Brabek iz Ljubljane (topi. Žrebica). •
> V skupini za enoletne žrebice so do-iisegli najvišje premije po 400 Din z diplo-
mo: Dolinšek Franc iz Oslušovcev pri Vel. Nedelji, Vehovec Miha iz Voklega pri Šenčurju in Susman Ivan iz Straho-mera pri Studencu-Ig Vsi štirje za mrzl. žrebice.
V skupini za mlade žrcbee je prejel najvišjo premijo 300 Din z diplomo: Reb-zeij Franc iz Št. Jakoba pri Št. Jerneju za dvoletnega toplokrvnega žrebčka.
Vsega skupaj se je priznalo 18 diplom, in sicer 11 za toplokrvne in 7 za mrzlo-krvne konje.
Vsi drugi so prejeli premije v zneskih po 500. 400, 300, 200, 150, 100 in 75 Din.
Splošno zanimanje so vzbujali krasni žrebei iz drž. zrebčarne na Selu, ki so bili izven tekme. Odlikovali se niso le po svoji lepoti, ognjeviti naravi, ampak tudi po svoji lepi in ponositi hoji. Pri teh živalih ss je prav očito razodevalo, kaj pomeni ckri» in kak razloček je v tem pogledu med toplokrvnimi in mrzlokrvnimi konji. Državni žrebei toplokrvnih pasem so bili predmet splošnega priznanja.
Razstava, ki je trajala do 6. popoldne, je ugajala vsem obiskovalcem in je zado,-voljila tudi razstavljalce. Splošno se je izražala želja, da naj ti razstavi sledijo še druge v prihodnjih letih.
ml na tržišču


zeieza sn |es«
V	ameriški industriji železa in je* kla se je položaj znatno popravil. Tako domačih kakor inozemskih naročil je se* daj zopet precej. Posebno tvornice trač* nic so ponovno močno zaposlene. Pro* dukcija jekla v mesecu juliju je znaša* ia 1,869.416 ton, najnižja izza decembra 1921. Tudi produkcija železa v juliju je precej nizka; znaša 1,784.899 ton napram 2,223.221 tonam v predhodnem mcsecu.
Tudi v Evropi je opažati neznatno zboljšanje, vendar je povpraševanje na evropskih tržiščih jekla in železa ozna* čiti še dalje kot nepovoljno, največ za* radi velikega pomanjkanja denarja. Pro* dukcija v nekaterih najvažnejših deže* lah pokazuje nadaljno nazadovanje. Za i jesen napovedujejo čvrstejšo tendenco ! in boljše ccnc, toda čim si Nemčija opo* : more in nastopi zopet kot izvoznik, bo to imelo gotovo za posledico nižji nivo cen. Na zboljšanje gospodarskih prilik Nemčije pa sc po londonski konfcrcnci splošno upa.
Nemška industrija železa se naha* ja še vedno v zelo neugodnem položaju, čeprav je zadnji čas beležiti že lahno zboljšanje. V Nemčiji notirajo: železo v palicah 115 zlatih mark, debela ploče* vina 120, srednja 135, fina 155 — 175, sukana žica 130 zlatih mark.
Na češkoslovaškem trgu ni po* sebnih sprememb. Na domačem trgu se ; razpečavanje razvija normalno. Izvozna trgovina je pa še vedno neugodna.
Francosko tržišče jekla in železa jc še vedno v znamenju nesigurnosti. Za j bodočnost si francoska industrija žele* za in jekla dela velike skrbi zaradi pred* stoječe nemške konkurence. Visoka ce* na koksa znatno podražuje produkcijo, Notirajo: debela pločevina 74 — 78 fr. frankov, srednja 92 — 96, fina 100 — 110 fr. fr. za q. Livarniško sirovo železo se je prodajalo doma po 310 fr. fr. za to* no. Izvoz je zaridi močne tuje konku* renče neznaten.
V	Belgiji so zaradi manjših zalog cene nekoliko čvrstejše.
V	Angliji si na tržišču železa in jekla zopet obetajo zboljšanje. Povpra* ševanje po sirovem železu je v zadnjem času nekoliko živahnejše. Produkcija v mesecu juliju je zopet nekoliko boljša nego v juniju. Iz inozemstva je v zad*
; njem času prispelo nekaj naročil.
ve. Zborovanje je otvoril predsednik centrale g. Bajloni. Prisostvovala sta tudi zastopnika finančnega ministrstva in ministrstva za socijalno politiko. Med drugim se je obravnavalo vprašanje splošne carinske tarife. Dalje se je skupščina izjavila proti naredbi ministrstva za socijalno politiko o inozemskih delovnih močeh, češ. da je po tej naredbi industriji nemogoče dobiti si strokovno delavstvo.
= Za olajšanje vinske krize. Dne 14.
septembra se bo vršila v Beogradu anketa o izvozu naših vin v inozemstvo. Anketi, ki jo sklicuje ministrstvo za po-gljedelstvo in vode, bo prisostvoval tudi prometni minister, od katerega se bo zahtevalo znižanje tovornih pristojbin pri izvozu. Za olajšanje vinske krize je naj-glavnejše: cenen prevoz po železnici.
= Vojvodinski mlini proti uvozu italijanske moke. Iz Snbotice poročajo: Savez vojvodinskih mlinov je imel te dni sejo, lia kateri se je sklenilo, da se pošlje vladi spomenica, v kateri se bo zahtevala zabrana uvoza italijanske moke.
=-• Letošnja produkcija bombaža v naši državi je po zbranih podatkih za 20 odstotkov večin, od lanske. Pridelek bo znašal okrog 120.000 kg čistega brez so menja.
—	Fosoda za zelje Neka inozemska firma se zanima za nakup več vagonov prazne »mode za vkladanje •/•?lia. Inte-resent''in jO naslov riotične tvvike 'ia •azpolag« r pisarji T govske :n obrtniške zbornice v Ljubljani.
= Likvidacija dunajsk banke. Dne 16. j septembra se bo vršila generalna skup-| ščina Austro-Orientbanke, na kaf ri se bo sklepalo o likvidaciji zavoda.
= Splošna industrijska banka na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Zastopnik up-j niškega odbora Mehrer je na nekem zbo-j rovanju izjavil, da položaj Splošne indu-! strijske banke ni tako obupni kakor drugih v zadnjem času propadlih bank. Omenil je, da je pripravljen senacijski načrt, ki ga odobravajo skoro vsi upniki.
= Uvedba gibajočih se žitnih carin v Avstriji. Iz Dunaja poročajo: Pododbor carinskega odbora je sprejel predlog za uvedbo gibajočih se žitnih carin. Temeljna carina naj bi znašala 2 zlati kroni pri ceni pšenice 3200 do 3800 aK (cena za 1 kilogram). Če cena pade, se carina poveča v določenem razmerju. Pri naraščanju cen pa ge nastopno carina primerno zniža.
= Poravnava tvornic Koburg. Iz Bratislave poročajo: Bratislavsko sodišče je potrdilo izvenkonkurzno 40 odstotno poravnavo tvornic Koburg.
= Znižanje cen premoga v Madžarski. Radi težke gospodarske krize in redukcije obratov v Madžarski je konzum premoga močno padel. Zato so večji premogovniki sklenili s 1. septembrom znižati cene za 10 odst. Mnogi majhni premogov-| niki, ki tega koraka ne morejo napra-I viti, so biti prisiljeni popolnoma ukiniti delo.
—	Zabrana izvoza zlata in srebra iz Poljske. Iz Varšave javljajo, da je ministrski svet sklenil zabrano izvoza zlata in srebra iz Poljske v inozemstvo.
krivaia obraz in se mu zahvalila, tresoča se od sramote. Kako naj jo potolaži? Govoril ji je, da bo še vse zo-dobro, da se na svetu vse preboli itd. Obljubil ji jo tudi, da jo o priliki i>bi5ix' v mestu.
i Uboga mala gospa Marcel! Dvajset minnt pozneje se je na prvi postaji zopet smejala v objemu istega, gospoda, ki ni bil njen soprog. Toda sedaj eq je imenovala Jaques. Najprej sta Be prisrčno poljubila, potem mu ie ona pripovedovala dogodke svojega vdovstva in mu pokazala darilo strica Ga-etona.
—	Vidiš, Jaques, kako so je dohre izteklo!
In Jaques, ki je vsled tega uspeha postal podvzeten. je svetoval:
—	Dobro bi bilo. da bi sedaj poskusila srečo v Deauvillu, in sicer v kakšni palači.
Toda ona je ugovarjala in prepriče-(va.lt!o rekla:
'• O ne, ne, Jaques. Deanville je preveliko kopališče, dobičkanesno samo za. one, ki se prodajajo. Afco hočeva Idelati pošteno, se morava držati malih kopališč. Bogataši £e ne dado preji8 . , . •	PmJa
Tržna poročila
Dunajski živinski sejem (28. t. m.). Goveda: Dogon 460 komadov. Promet miren. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: voli 13.2—19, biki 13.5—17, krave 13—16.5, slaba živina 9—13. — Svinje: Dogon 1710 komadov. Pri mirnem prometu so poskočile cene za 500—1000 aK pri kg. Za kg žive teže notirajo v tisočih aK: mesne svinje 24.5—29, debele 25—28.
= Stanje Narodne banke SHS z dne
22. t. m. pokazuje porast obtoka za 12.3 milijona na 5710.4 milijona Din. Kovinska zaloga je porasla na 457.5 milijona Din v zlatu.
—	Vprašanje zasiguranja skladiščni!; prostorov na Sašaku. V četrtek 4. septembra t. 1. popoldne ob 16. se bo vršila v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice ponovna, anketa glede vprašanja zasiguranja skladiščnih prostorov na Suša-ku za interesente iz Slovenije. Kdor re-slektira na skladiščne prsotnre, naj to javi zbornici pismeno do srede 3. septembra, odnosno ustmeno najpozneje pri gori navedeni anketi. Na poznejše prijave se .zbornica v nobenem primeru ne bo mogla več ozirati.
= Pred sklenitvijo konzularne konvencije s Poljsko. Iz Beograda poročajo: Poljski odpravnik poslov Komarnicki je pesetil pomočnika ministra zunanjih poetov dr. Evbara in se pri njem informiral o pogajanjih z Italijo, v kolikor se tičejo konzularne konvencije, radi tega, ker se bodo skoro začela pogajanja med našo državo in Poljsko za sklenitev konzularne konvencije.
—	Kongres industrijcev v Beogradu. Včeraj se je pričel v Beograi!:i kongres delegatov industrijskih zvez iz vse diža-
29. avgusta: LJUBLJANA. Notirajo: na blagovnem tržišču: remeljni, polovic., 35-70, I., II., III., dobro obrobij., franko meja 698 do 730; deske. III.. 25, 35, 40, 55 mm, franko meja 545 do 560; trami, monte, franko meja 420 do 440; oglje, vilano, I., prov. Slovenija, franko meja 122 do 0; drva, suha, bukova, 1 m dolž., franko meja, 2 vagona 28 do 29 (28); pšenica: domača, franko slov. post. 380 do 0, baška, par. Ljubljana 0 do 430, baška, franko baška postaja 0 do is65; turščica: baška, I., par. Ljubljana 0 do 345, defektna, po vzorcu, franko Ljubljana 0 do 325, činkvantin, par. Ljubljana 0 do 375; oves: baški, 6tari, par. Ljubljana 0 do 395, baški, novi, par. Ljubljana 0 do 350; suhe gobe po kakovosti 48 do 54 do 0; pšenična moka «0», baška, gladka, par. Ljubljana 0 do 625; krompir, franko nakl. postaja, od 10. sept., 3 vagoni 81 do 84 (81); laneno seme po vzorcu, par. Ljubljana 0 do 690; jabolka, prebrana, zimska, alla rinfusa 225 do 0; seno, prešano, sladko, I., par. Ljubljana 70 do 0; vino, belo, dolenjsko, hrvatsko, štajersko, franko nakl. postaja 610 do 0;
na vrednotnem tržišču: Vojna škoda i 119.5 do 0, Celjska posojilnica 200 do 0, i Ljubljanska kreditna 200 do 0. Merkantil-i na 117.5 do 0. Praštediona 916 do 0. Sla-venska 0 do 105, Strojne 0 do 165, Trbovlje 475 do 500, Vevče 123 do 130, zadolž-nice Kranjske deželne banke 0 do 93.
Z4 GREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Promet v bančnih papirjih je bil danes nekaj živahnejši. — V devizah je tendenca dalje slaba. Tečaji so spočetka oslabeli, proti koncu pa so se zopet neznatno okrepili, ker se je povpraševanje povečalo. Promet je bil zelo slab; nekaj več se je trgovalo le v devizah na Dunaj in Italijo. Notirajo devize: Am-sterdam 3135 do 3165, Dunaj 0.1102 do 0.1122, čok O.l 1025 do 0.11225. Budimpe-š 0.106 do 0108. Italija iinlačilo 347.876 do 350.875, London izplačilo 352.9 do 355.9. New-York izplačilo 78.5 do 79.5. ček 73 do 79. Pariz 427.5 do 432.5, Praga 236.5 do 239.5, Švica 1485 do 1495. ček 1481 do 1491; valute: dolar 77.125 do 7S.125, aK 0.11 do 0.112, francoski frank 0 do .420; efekti; bančni: Trgo 33 do 34,
Eskomptna 120 do 122, Kreditna Zagreb 122 do 123, Hipo 62 do 63, Jugo 114 do 11 j. Ljubljanska kreditna 225 do 240, Praštediona 915 do 920. Slavenska 105 do 106; industrijski: Eksploatacija 0 do 115, Šečerana 960 do 970, Isis 58 do 62.5, Ni-hag 94 do 96. Slavonija 86 do 89. Strojne 150 do 0, Trbovlje 4S0 do 500. Vevče 0 do 135; državni: 7 odst. posojilo 63.5 do 65, agrarne 24 do 23, Vojna škoda 113 do 115.
BEOGRAD. Tendenca nestanovitna. Narodna banka ni intervenirala. Notirajo devize: Amsterdam 3010 do 3030, Dunaj 0.1115 do 0.1118, Budimpešta 0.107 do 0.108, Bukarešta 18.5 do 39, Ženeva 1470 ("o 0. London 355.5 do 356. Milan 344 do 346.25, Ne\v-York 7S.6 io 78.9, Pariz 428 do 430, Praga 237.25 do 237.75, Solun 143 do 146, Sofija 56.20 do 58.85; valute: levi 0 do 58. drahma 142 do 145. m K 0 do 0.105, leji 38.25 do 39; elekti: 7 odst. posojilo 67 do 67.25, Vojna škoda 123.5 do 125.75; termini: Ženeva za 15. sept. 1495, London za 30. sept. 356. New-York za sept. 79, Praga za sept. 237 do 237.25.
dišču javno akademijo, na kateri bo nastopila tudi naša olimpijska vrsta. Na akademiji bo nastopil tudi olimpijski prvak Leo štukelj. Ker je železniška zveza g
Kailoveem zelo ugodna, se nudi vsem Pokolom lepa prilika, da se udeleže te akademije v čim večjem številu. Olimpijska vrsta odpotuje iz Ljubljane dane-, popoldne ob 13. uri. Polovična vožuja jc dovoljena tudi za drage udeležence.
Kstoarska dirka Mariboru
7. S. ;ep£esr.b.-a 1924.
Soki>kki vfesmk župe zagrebaSke
V zletnih dneh zagrebškega pokrajinskega zleta je izdala Sokoiska župa kralja Petra Svačiča v Zagrebu osmo. slavnostno številko svojega župnega vestni-ka. Uredništvo ;e namesto zletne spomenice dalo posetnikom takoj spominski spis v roke, ki naj bi jim že za časa zleta tolmačil važnost in pomen zleta ter jim dal navodila za sokolsko udejstvovanje in za delo na saboru. Urednik, br. Brozovič, se je potrudil, da je zbral prispevke za to številko od prirnnnih sokoljih piscev ter jo opremil z mnogimi slikami, po največ s portreti, piscev in žup-i:ih ter saveznih funkcionarjev poleg slike kraljeve dvojice. Tako je dobila ta slavnostna številka poleg dobre vsebine tudi lepo vnaejo obliko. Kot prvi članek je pozdrav bratom in sestram, ki so se udeležili zleta. Pisan je v vznesenih besedah ter povdarja, da bodi zagrebški zlet vzpodbuda za napredek in zmago Sokolstva. Zupni starosta, br. dr. Gav-rančič na kratko opisuje dolgo in težko pot, ki naj jo bodi Sokolstvo za dosego svojih ciljev. Podstarosta JSS, br. Bajželj razlaga pomen sokolskega prosvetnega dela in dokazuje, zakaj je ta del sokolskih nalog baš v zadnjem Času dobil poseben poudarek. Urednik, br. Brozovič dokazuje, da posebno (separatistično) Sokolstvo ne more upati na zmago, ker nima pravega cilja. Br. Ambrožič pravi v svojem članku, da je treba So-kolstvu v prvi vrsti spoznanja v bistvu sokolske vzgoje, ki zahteva mnogo nesebičnega dela. Dušan Bogunovid trdi. da je Sokoiska misel narodna misel, ki ima svoj izvor v narodnih pesmih. I)r Metikoš in Branko Jankovič razpravljata o pomenu in važnosti seljačkih feeko-lov. ki se v velikem številu pojavljajo na Hrvatskem in v Bosni. Br. H. J. nalaga Sokolstva skrb za osvobojenje neodreše-nih pokrajin. Br. P. F. razmotriva o medsebojnih stikih Sokol6tva in vojske ter pride do zaključka, da je trditev o mili-tarizaciji Sokolstva nezmisel, pač pa je stvar poklicanih faktorjev, da pridohi vojska več sokolskega duha. Br. Lad. 2-k propagira v svojem članku o^nivi.nje čim več sokolskih društev zlasri po deželi, da se razširi sokoiska misel med narodom. Za sokolske vaditelje je jako poučen članek br. Vrdoljaka, ld razp-ivlja o pozornosti pri telesnih vajah. Enako važen je tudi članek »Sokol in vajencc-r, ki priporoča posebno pažnjo obrtnemu naraščaju od strani sokolskih društev. Br. dr. Laza Popovič se bavi v svojem članku z organizacijo, literaturo in telovadbo Sokolstva ter primerja vse to z nemškim ,/tumerstvom Br. Ante Tadič priporoča zgodovinska imena za naslove sokolskih žup. Poleg teh člankov so še krajši spisi, in sicer: Heumer: Temelji Sokolstva, dr. Br. Mrvoš: Sokolstvom u narod! M. L.: Sokolstvo stvaralac ljudske kulture. Vranic: Čuvajmo naše edinstvo, dr. Kanda-re; Sokolsko delo. Končno sledi še članek, Sokolsko igrališče in poročilo rt ztop,-<ri jugoslo venskega Sokolstva na olimpi-iadi. Potem je pa še nebroj kratkih ni> tio in poročil iz jugoslovenskih Sokolskih društev ter iz slovanskega Sokolstva sploh.
Slavnostna številka vestnika, ki obsega tri tiskane pole, je za sokolsko članstvo iako zanimivo čtivo in bo vsakdo našel v njej kaj koristnega in piuč-nega.
Jugoslovenska sokojska olimpijska vrsta v Karlovcu. Kakor r-mo žc poročali, priredi sokolsko društvo v Karlovcu danes zvečer na svojem letnem telova
Šport
PROGRAM DANSKEGA IN MOŠKEGA PRVENSTVA .JUGOSLAVIJE V LAHKI ATLETIKI-
Danes v soboto ob 15. na igrišču S. K. Ilirija: 1. Dame 60 m predtek; 2. moški 100 m predtek: 3. dame met krogle; 4. moški, skok v višino: 5. dame. skok v daljavo; 6. moški, tek 100 m semifinale; 7. dame, 60 m iina!e; 8. moški, met kladiva; 9. dame, met diska; 10. moški, 200 m predtek; 11. dame, skok v višino; 12. moški, hoja 3000 m: 13. dame, 100 m pred-' tek; 14. moški, met krogle; 15. dame, met kop.a; 16. moški, troskok; 17. dame 100 m finale; 18. moški. 400 m predtek; 19. moški, tek 1500 ni; 20. dame štafeta 4 X 60 m.
Razven dosedaj prijavljenih najboljših jugoslovanskih atletov starta jo: Zgaga (Marathon, Zagreb) v skoku v višino, skoku v daljavo in treskok; on drži jug. rekord v skoku v višino in v troskoku; Boranič na 100 in 4f>0 m. Pere! na 1500 m in Renct v pešhoji. Vsi imenovani so člani atletskega kluba Marathon ter se prištevajo k najmočnejšim jugosloven-skim atletom. Prijavljenih je 87 atletov in 18 dam sledečih ena;st klubov: S. K. Ilirija, Primorje, Jadran (Ljubljana); Hašk, Gradjanski, S. K. Makabi, Pollcij-! ski S. K., Marathon in Hrv. Mačevalač-; ki klub (vsi Zagreb), Šumadija (Beograd) in Uskok (Čapljlna-Hercegovina).
Sobotna in nedeljska prireditev je dosedaj največja v lahki atletiki; sestanejo se v najostrejši športni borbi naši najbolj ši, ki bodo našemu občinstvu nudili najlepše momente lahkoatletskega boja za prvenstvo in dokazali, da se ie jugoslovenska lahkoatletika v kratkem času od našega osvobojenja vspela že zelo visoko in da lahkp postavlja rezultate, ki odgovarjajo mednarodni kvaliteti.
Kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije, ki jo razpisuje Kolesarski podsavez Slovenije, se vrši v nedeljo 31. t. m. na 136 km dolgi progj Liubljana-Celje-Maribor. Za dirko ie kolesarska Ilirija podarila prehodni pokal, ki ostane last onega dirkača, ki doseže dvakrat zaporedoma zmago. Do tedaj hrani pokal oni klub, katerega član je vsakoletni zmagovalec. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
Hazena družina S. K■ Ilirije je preteklo nedeljo igrala v Bakru proti družini tamošnjega S. K. Bila je poražena z 9 : 3. Ljubi.ančanke so docela odpovedale ter niso bile kos temperamentni igri domačink. Od Ilirije je bila ediBa vrata-rica na mestu. Tudi desno krilo je pokazalo nekaj lepih potez.
S. K. Primorje, nogometna sekcija. Jutri v nedeljo oh 10. uri dopoldne trening s I. moštom S. K. Slctvan. Sledeči igralci naj pridejo na trening: Jančigaj, Crman J. in A., Ternovic, Slamič H. in V. Windiš, Rozman, Bervar, Camemik, Bir-sa, Zargaj. — Načelnik.
Obvestilo vsem klubom. Vsi klubi se ponovno naprošajo, da pišejo vse svoje objave za časopise s črnilom, ker se sicer ne bodo priobčevale.
Izpiti za nogometne sodnike, razpisani po ljubljanski sekciji ZNP. za 31. t. m. se vsled tehničnih težkoč preložo na kasnejši termin. — Namestnik načelnika.
Admira na Reki. Dunajska Admira je prošlo nedeljo igrala na Reki ter zmagala nad Olorio s 4 : 1.
Novi člani JNS. Na seji upravnega odbora JNS dne 18. t. m. so bili sprejeti kot člani nastooni klubi: S. K. Troja (Brežice), HŠK. Val (Cirkvenica), LŠK. Sava (Bos. Gradiška), Križevački SK. (Križevci), SK. Meteor (Bos. Krupa), P$K. Concordia (Nova Topola), OSK. Graniiar (Ogulin), S. K. Gradjanski (Pri-jedor), NŠK. Pilana (Plaški), ISK. Primo-| rac (Sušak), JŠK. Frankopan (Sušak-Tr-I sat), SK. Ferraria (Zagreb), I. Pekarski : SK. (Zagreb), HSK. Grič (Zagreb), KSK Sloga (Zagreb).
Lastnik ia izdajatelj Konzorcij «Jutra». j Odgovorni urednik Fr. Brozovič. I Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Ljubljana 29 avgusta 1924
poročilo
Ljubljana 306 nad moriem
Krai opazovanja	ob	Zračni tlak	Zračna temperatura
Ljubljani .	7.	759 9	10-2
Ljubljana .	14.	760 5	112
Ljubljana .	21.	762 2	10-2
Za ure h . .	7.	759-3	11-0
Beograd .	7.	756-8	12-0
Dunaj . .	7.		110
fragi . .	7.	763 6	
Inomost .	7.		
Veter
Oblačco 0-10
sev. vzh
vzhod sever brezvetra
jugozapad
večin. obl. več. jasno
jasoo več. jasno oblačno
več. jasno
Psdavine mm
39
1.0 1.0
V Ljubljani barometer višji temper. višja. Solne« vzhaja ob 516 zahaja ob 18 14 Vremenska napoved za soboto. V soboto nekoliko topleje. V severnih Alpah južni vetrovi, v nedeljo na bo žc nastopilo izboljšanje.
•Dr. Robert Kermauner:
Enodnevni izleti po pogorja polhograjskem
IV.	(Dalje.)
6. Čez Katarino na Grmado in Tošč.
Od gostilne pri Češnovarju, tudi An-žiču, pod Katarino vodi cesta čez Osredek v dolino Gradaščice. Nekaj korakov od gostilne nas pripelje cesta v gozd, na desno se pa odcepi ena pot navzdol na državno živinorejo Robež in od tam na Gonte pod Grmado, druga pa proti Grmadi. Ostri greben Grmade se vleče naravnost proti zapadu in ima tri vrhove, ki imajo od daleč iz Ljubljane pogleda-no obliko čela, nosu in brade, obraza zelo podobnega obrazu francoskega kralja Ludvika XIV., zato so jo Francozi krstili za Ludvika štirinajstega, Louis quattor-ze. Prvi vrh ima ob začetku peščeno jamo belega dolomitnega peska, a naša pot zavije desno ob severni strani grebena po gozdu naprej. Pot preide potem na južno stran grebena, prava, pristna planinska steza, po skalnatih obronkih in planinskih pašnikih. Ljubitelj cvetlic uživa tu: naše znamenite znake od Sv. Jakoba, Lilium carniolicum, kranjska lilija z visečim, kakor škrlat rudečim, tur-banu podobnim cvetom, in njena sestra: pisana lilija, s podobnimi rožno-rdečimi in temno-lisastimi cveti v visečih šopkih, dišeči volčin ali Jožeice, Daphne eneorum, cela vrsta orhidej ali kukavic: Orehis variegata, ustulata, globosa, raa-scula, militaris, maculata, Gymnadenia conopsea, Anacamptis pyramidalis, krasno dišeči Gymnadonia odoratissima in Platanthera bifolia, pajku podobna Oph-ris arahnites in muhi podobna Ophris muscifera, veliko število jako redkih posebnosti, katerih nekatera imena spominjajo na delo naših domačih botanikov: Scabiosa Hiadnikiana, Scabiosa Fleisch-manni, razni svederci: Gentiana utricu-losa, acaulis, verna, sploh z eno besedo: rajski vrt, ki ga tako pestrega umetna roka ne bi mogla nikdar napraviti! Ko smo nabrali krasen šop tega divnega cvetja, pa hajd na vrhi
Vrh Grmade je strm stožec, na najvi
stopimo nanj. Kakšen božanstven raz- ] dolomitnega vrha. Prečkamo same prave
gledl
I planinske paše, proti severu nas pa varu-
Globoko pod nami dolina Gradaščice j je rob gozda, ki seže prav do vrha gre-s Polhovim gradcem, nad njim tik pred bena... V eni uri smo na vrhu. Fogleaa-
biti počitka, krme in vode, da so rajše I nem križišču stez pa « ~
nastonile s težkim tovorom težavno pot sno, temveč gremo naravnost doli pa na Sel" in v doltao Hrastnice proti Škof- j stari stezi in kar naeukrat stojimo pred 5 Loki Mi pa gremo ob Boženi navzdol | obeliskol iz glinškega manm viso-,
in opazujemo zanimivo izpreminjajoči se
kim kake tri metre. Do obeliska se pride ! iz Polhovega gradca od grada gor v pe->
1 ^'CJCtlU, ittAU .'J...» .... t..-- --------------------. .. .
nami gora Sv. Lovrenca z ljubko cerkvi- mo nazaj po poti, po kateri smo prisil in	----	,, DCščcnca si.! iz poltiovega graaca ou graua Kui »
co, malo nad nami Tošč z malo obra-; začudimo se! Grmada, tis a Ponosna Gr-	svet spodaj prod	P^«^: tih minutah, od njega je jako mičen po-,
ščenim vrhom belkaste stene dolomitnih mada, s katere smo pomilovalno gledali	ve stene in zgoraj na planoti pron <~rnc | ^ __	in Malp vod^
sten v Igalah pod Tcščem, iu in tam raz-1 dol na Katarino in Sv. Jakoba, na Srnar-
tresena kaka kmetska koča. Okoli in . no goro in
vse druge, s katere smo tudi
okoli se vidijo po hribih blesteče cerkvi- na Tošč gledali s posmehom, češ, kaj bo ce, kranjska planota, ljubljanska ravan,! ta, tista Grniada se nam vid. tako nizka barje notri do Vrhnike, oko nam šviga ! in neznatna, mi itnamo pa obCuteK aa od Triglava na Karavanke, na Grintovcc j smo nekaj višje zrasli! in
ve stene in zgo raj na ptenon pron^n - : » ■o/adaščice in Male vode,
rite ^olhograjske SnTnett ell Bož™ j Na sprednji strani ima ta spomenik napis stlsočimi^strih Svi hiti naglo proti | v 'finskem jeziku «, Pr- da ga * Polhovem grade, in se združi tam z j postavil grof BbOT — tedanji UstaJO Malo vodo, ki prihaja z ene strani Črne-; graščine - vT . ga vrha. v potok Oradaščico in priteče skega kralja Fr de^^a Avgt^ ki »
na Kamniške planine, štajerske plani-
ne, na Sveto planino in Kum, Ribniške kaj daleč naokoli m nobenega vrstnisa gore, Snežnik, Javornik in Nanos... Pod j od daleč tam nas pozdravljata Krim in nami v dolini se vije cesta na Črni vrh.! Ljubnik, ki delita isto usodo samcev. Ime To vas vidimo daleč tam zgoraj na liri-1 Tošč - imenujejo ga pa tudi Oto.cc-bu in kar neverjetno se nam zdi, da sto- izvira menda tudi od besede tolst, «lol-
Tu "nas obide občutek osamelosti, za-j po mnogih ovinkih v sredo ljubljanskega
mesta.
S tem pa šc nisnio končali potovanja zakaj ogledati si moramo šc:
7- Pcihov gradeč In goro
jimo tu v
področju črnovrškega župana, i steč, kakor ime Toško čelo, oblika obeh
vrhov bi vsaj odgovarjala takemu na-
Koliko ur hoda imajo prebivalci Setnice, ki leži pod nami ob krasnih slapovih Ločnice, do svo:ega »župana?
Vrh Grmade previsi na zapadno stran in ima od Tošča pogledan podobo nosu. Na strminah severo-zapadnega pobočja stoji skrita nad Polhovim gradcem cerkvica Sv. Uršule, kamor vodi od sedla pod nami stezica, po kateri pa naj nc poizkuša iti, komur se pred prepadom v glavi zvrti.
Sedaj bi se lahko vrnili čez Belo na Hrastnico in po dolini Gradaščice čez Vič nazaj, ali pa mimo Sv. Uršule na Polhov gradeč. V obzidju cerkvice bi opazil apnenast skrilj z okameninami prazgodovinskih polžev. Toda vabi nas še najvišji junak našega pogorja, široko-pleči Tošč.
Spustiti se moramo po strmi travi zopet nazaj dol in kreniti na levo v sedlo med Grmado in Toščem do kmetije, ki samuje v tem sedlu na Gontah. Le po;
demo tod zopet nazaj, se bomo pri tej
samotni, gostoljubni kmetiji oglasili in spominja .	,„„„„.
ker je bila lani dobra sadna letina, do- j ki so ga baje imeh na gori Sv. Lovrenca
______ __ v _
slovu, zakaj odkoder ga pogledaš, je lepo zalit.
Odpočili smo se, kje pa sedaj doli? Najprej moramo že nazaj proti sedlu, predno pridemo pa tja, odccpi na levo pot, ki pelje pod vrhom Tošča nad stenami v Igalah v dolino Hrastnice in v Škoijo Loko, — ali pa gremo do sedla nazaj, sc odpočijemo v gostoljubni hiši na Gontah in gremo mimo krasnih slapov Ločnice čez Knapovže na Medvode, ali jo pa udarimo na Polhov gradeč. Ker smo že ves čas na poti po dolgem v našem pogorju, pojdimo zadnjo pot na Polhov gradeč. Na strmem dolomitnein pobočju pridemo po belem pesku kaj kmalu do dveh hiš, vas Gabrše, kjer nam kostanj izda, da smo že na podlogi dolomita, na škriliu, na desno dolomit, na levo skrilj, na desno suša, na levo izvrstni studcnci iz tega toliko milijonov let starejšega kamenja trijas-formacije.
Dolina bistre Božene, katero ime nas na prastaro pogansko svetišče,
Sv. Lovrenca.
V daljni liubljanski okolici ga gotovo ni kraja, ki bi imel tako mično lego, ka-
bili bomo na mizo veiiko skledo kuhanih |
že stari Rimljani, in kamor dospemo pre-
hrušk ali pa češpelj in
Ako gremo malo naprei, najdemo zopet eno najlepših domačih kobulnic, do 1 m visoko, pa drugod zelo redko Mala-baila Golaka, tudi Ligusticum carniolicum, kranjsko lilijo, blagajane, itd. Navzdol gre cesta v Ločnico, mi pa krene-
domačega kruha.1 ko Sv. Jere in vasi Selo, je bila v dobi,
šji točki gol. Plezati moramo nanj sko- j mo navzgor po poti, ki sc kmalu zoži ro četrt ure, a zagledamo ga šele, ko , v pravo planinsko stezo, po grebenu tega : na
ko še ni bilo železnic, zelo važna za tovornike. ki so tovorih iz Notranjske v Škofjo Loko in Kranj. Pri Petaču, kjer pridemo do potoka iz Sela dol, jc bila znamenita gostilna. Tam so se ustavili vsi tovorniki, zakaj naprej je bilo treba strmo v hrib. Mule, ki so nosile tovore posebnih sedlih, so morale tukaj do-
kor naš od Ljubljančanov tako malo poznani gradeč, ki leži 19 km od Ljubljane naravnost proti zapadu. Na vse zgodaj zjutraj prisije po dolini Gradaščice soln-ce v vas, obsveti tik nad njo ležečo cerkvico Sv. Lovrenca in izgine proti večeru za. njo. Med sadnim drevjem se dvigajo hiše proti pgoraj pod hribom postavljeni cerkvi, druge se vrstijo ojj šumečem potoku Poženi, ob katerem smo prišli s Tošča, ki ga vidimo v soln-cu nad seboj. Graščina, na novo zidana leta 16R5, ima znamenito lipo in vodnjak. V lipi se nahaja v vejah miza, vodnjak ima pa marmornate kipe. Stari grad je stal višje, a ga je porušil potres leta 1511. Ime Polhov gradeč pride baje od tod, ker je stala pri cerkvi velika bukev in so se v njej držali polhi, ki so sicer tukaj redkejši.
Ko pridemo skozi vas, zavijemo pri nekem studencu na desno po travniku na-i vzgor in pridemo položno in deloma po senci na prvotno strmejšo pot, ki vodi od graščine naravnost gor. Pot je ves čas precej napeta in v eni uri smo na vrhu pri cerkvici, 823 m visoko. Od vseh štirih strani nas obdaja globoka dolina, strmo sc dviga naša gora iz nje, od ene strani nas pozdravljata Grmada in Tošč, od druge Črni vrh.
Gora je dostopna samo od te strani, nazaj moramo toraj po isti poti več kot pol pota, na že po poti navzgor omenje-
prišel 14. maja 1838 nalašč zaradi bla-gajane, te krasne duhteče reže, ki se po nicm imenuje zato tudi kraljeva roža, v Ljubljano, in je obiskal v spremstvu kustosa liubljanskega muz-eja, Frayerja, in groia Blagaya goro Sv. Lovrenca, kjer fc hotel sam utrgati vsaj eno teh dišečih rož, o katerih ni mogel verjeti, da so to samorasle divje cvetke in ne produkt umetnega vrtnarstva. Kralj je bil velik l ubitelj botanike in strasten nabiratelj rastlin, gora Sv. Lovrenca pa je splošno bila znana v znanstvenojn svetu kot edino najdišče te rastline. Mi smo jo dobilt že na Jeterbenku, dobili bi jo bili lahko tudi na severo-vzhodni sirani vrha, ki le-\ ži nasproti Sv. Katarini proti Ravniku; za sedlom med Grmado in Toščem, in io; bomo dobili še pod Jamnikom nad Vrhniko. v Smrečju pod Sv. Tremi kralji in pri Št. Joštu nad Podliprt. Tudi tukaj moramo iskati cvetke na severni in severno-vzhodni strani hriba, kakor povsod.
S tem smo končali naše potovanje po dolgem čez pogorje in iz Polhovega gradca jo uberemo po cesti na dve uri oddaljeno postajo Drenov grič na vlak, ker
je pot do Ljubljane Ie nekoliko predolga •
Popravek. V zadnjem članku je tiskarski škrat izpremenil lastno ime Grap-ce v Grapo. Glasiti se ima pravilno «iz Grape« in «od Grape«. Kraj se imenuje «Grapce», na «Grapcah». V prejšnjem članku naj se pa dopolni, da se imenuje voda, ki teče skozi Babni dol, «Stajnik», «Zakonjščica» prihaja pa od Šmarjeto čez Presko in se združi blizu Seničice na koncu Babnega dola s Stajnikom.
.(Nadaljevanje sledLj)
Darujte za Slajpahov fond!
Majhna ledenica ! Stanovanje
se kuni " Ponudbe na upravo i obstoječe lz 2—4 sob
1 Tnfra nod Ledenica". hlnje. v stari ali novi hiši, , ..Jutra pod ..l-eaenica^ ^ ^ [akQj M polDeJc.
I Plača se tudi najemnina na-n»cj. — Ponudbe na upravo
., . _____ enia"
•» 9&»m * mm	-	H aetont ..a.pul.clj.ka pristojbina O Din).
,Jutra" pod
Jesen S913' 17577
Več vagonov jabolk
ae ceno proda. Ponudbe pod	.. , .„
Štajersko sadje 8928" na	kl Je pripravna za kuhinjo
T,,.™- 175SS	ae odda. Poizve se v Zeleni
Prazna soba 8 kletjo
upravo „Jutra"
Damski plašči
!a kostumi po meri, najnovejši modni časopisi na razpolago. J. Kvas, Florljauska ulica 3.	17544
Inštruiral
M dijak nlžješolca za brezplačno stanovanje. Naslov v upravi „Jutra".	17762
Kateri gospod (ična)
bi daja! privatni pouk v
hrvaščini. Cenjene ponudbe
Kot blagajničarka
Služkinja
dobra kuharica, vajena vsa
Perje
Hruške in breskve
*	,, . „v za kompot, proda vrtnarstvo
- ! kokos j s, gosje ln gosji pob Pol,an8kac»sta 12. 17718
se sprejme prodajalka ga- I ?"»" domačega dela, išče k ; ter račje, oddaja vaako rano-SSSStt!	1-2 gospodoma mesta go- j žlnopo zmernih cenab md-
stanovanje v hiši. Ponudbo pod ..Blagajničarka 9'u99" na upravo „Jutra". 17732
Dva vajenca
za kotlarsko ln kleparsko obrt. sprejme takoj „Jugo-metallja', Kolodvorska ulica St. 18.	17726
Potnika
izvežbanega v prodaji lndu-strljskotehnlčnlh potrebščin.
spodinje. Ponudbe ua upravo Jutra" pod ..Gospodinjstvo 8992".	17723
Brivski pomočnik
išče mesto takoj ali po dogovoru. Ivan Knušič, Bled, Slovenija.	17716
ka E. V a J d a, Cakovec.
1883
Moško kolo
dobro ohranjeno, proda Vončina, Slomškova ulica St. 19 17692
Razno pohištvo
Korespondentinja
z večletno prakso, samostoj . na v slovenski In nemški cesti 71 (baraka)
korespondenci, zmožna tudi
Ia .jabolka
prima namizna, oddam za promptno dobavo. Ponudbo s P" ceno na naslov: J. Oder v , si. -o. Celju.
ae odda. Poizve se iaml St. 230, pritličje desno. -	17679
Kot sostanovalec
gre mladenič kl J« ves dan odsoten, v bližini Trnovske cerkve ali Opekarske ceste. Ponudbe na naslov : Ivan K. pri Novotnr, Opekarska c.
17610
Starišl in gospodinje!
Dijaška stanovanja se najlažje odda in najboljša dobi, ako se jih nudi in išče potom Malih oglasov v <jutru*.
Na stanovanje in zajtrk , --------
9 urodnie- ali star, v dobrem stanju, m
Kratek klavir
Ijišča In realne gimnazije.— Soba Je zračna In i elektr. razsvetljavo. - Naalov pove
uprava „Jutra". 176»o
Parcela naprodaj
dobrem stanju, se počen . Roitnlkorn. VpraSatl je
proda._Ogleda se na Celovšikl ' meBarjU Kastrevc v
Kožni dolini 136. 17440
Dva mlada gospoda
jt akad. naobražena. Iščeta dve opremljeni sobi (skupaj ali posamezno) v centru mesta za takoj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „TtS)na 8968".
17656
17690
išče proti plači ln proviziji tlljlgoToaatva; zaposlena pri lA. Lampret, Ljubljana, K_r_e- TelJikeem podjetju v LJublja-
i kov trg 10.
17700
Rabljeno pohištvo
ni, vestna tnoč, želi menjati ' politlrano, za kompl. spalno
Hiša
Dve gospodični
ali pa 8 dijakinje ali dijake nitjih razredov, se vzame v lepo sobo ln na hrano na Mestnem trgu. Naslov v upravi „ Jutra".	1T746
pove uprava „Jutra". 178871
Rabljene citre
v dobrem stanju, ae kupHo.( Cenjene ponudbe z navedbo! cene na upravo „Jutra" potf ,.Cltre 48".	1771«
Psička.
Krasna, čistokrvna nemška kratkodlaka prepellčarka • popolno sobno dresuro, «4 vsled družinskih razmer xe-i, lo ugodno proda T GosposUi ulici št. 3/1.
luvacfejui. v-cujojie ^uunuuo ; ______ __. „i Ponudbe na upravo .,juuu
na upravo „Jutra" pod šllro j SpOSODCn lesni Strugar ; d Korespondentinja 9905 ..Hrvaščina 3908" i774n '	.....!	-177A1
službo. Gre tudi na deželo, sobo, ae po zelo nizki ceni " proda. Ogleda se prl_ Bra-
17740 '
(dobe>
Dobra pisarniška moč lzvežbana t lesni stroki, se
sprejme. Prednost imajo oni, ki razumejo tudi italijansko. Pismene ponudbe pod »Les S915" aa upr. „Jutra" 17550
Dobrega krojača
samca, z nekaj gotovine, išče za takoj rudnik Lepa-vina na HrvatBkem. Šivalni etroj na razpolago. Vprašanja s priloženo znamko ln papir, je poslati na gosp. Ione U r e k. rudniški naa-baznik, Lipavina, Hrvatsko.
17475
neporočen, Jugoslov. državljan, ki je dobro Izurjen v vseh delih, delal v večjih delavnicah ln ki zna tudi poliratl, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Stalno mesto" 17756
..Jutra" 9905' 17741
Mlada deklica
ki bi lahko stanovala pri svojih starših, se Išče za lahka hišna dela. Naslov v upravi „Jutra".	u.
Kontoristinja
z gospodarskim poslopjem, sadonosnikom In vrtom v „ - . . Hotinjl vasi 42 pri Marl-dač & Co., mizarstvo, Gllnce. boru_ al) QOVO hišo. 3 sobe, 17689	* - -	-------"- —*
Proda se:
klavir, harmonika, konj. 1 kompletna konjska oprava, voz (zapravljenec). avto, sistem Ccklon (pripraven za
klet, hlev, sadonosnlk. vrt, njiva, travnik, prodam po ugodni ceni. Schneider, vina. Slov. Bistrica. 17395
Trgovski lokal
v prav prometnem kraju. Je naprodaj z vso trg. opremo in stanovanjem — v bližini i mesta Maribor. Cenjene po- ! k zelo mirnemu In ves dan ^^ poslal| na upravo 1 od 5_7 )et star, okrog 15
oobouicuju b \> , j	Jutra* • Dod ..Lokal 70". pestlj visok, brezhiben pod
17673 uediom ln v vozu, se 156«.
Ponudbe na upravo ,,Jutra"
Kot sostanovalec
me le en "gospod. Naslov v ; ,.J"tra" pod
Jahalni konj
upravi ..Jutra"
17680
Stanovanje išče
Večji štedilnik voz"\'zL p ni v i jčn 'e^i 7 avto," aH Resnim kupcem
(Kacbelofen) skoraj nov, stem Ccklon (pripraven za	ylI 8tanovanjsklh, trgovskih
pripraven za gostilno ali potnike) in acitellnskl apa-	goatiinišklh ln obrtnih hiš
večje posestvo, se proda. — rat s cevmi. Pojasnila daje	jn p0Bestev, kmetskih po-
lutra" Fran Golob, mesar In pre-	BesteT graščin mlinov, žag
17554 kajevalec v Sp. šlškl, Jer-	a„ ,taTbnih parcel, nudi naj-
1 nejeva cesta št. 50. 17703	ye6j0 lzbero Realltctna pisarna II 1887
«Posest», d. z o. z.
v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
Dvoje kleti
DV- zakonski ^ brez otrok: - |	J^P™« »
z 1-2 sobama ln k»hW» _Ponudbe pod ..Takoj' na ^r^kThl^r za tako? ^LlI AloSk CompU. LJubljana, pozneje. Ponudbe pod značko ..Mirna stranka 8920" na upravo „Jutra".	17560
Naslov pove uprava „Jutra"
Originalne slike
slovenskih ln Italijan, umetnikov, poceni naprodaj. —
Dinamo
110 voltov, 3'5 Amp., 3 fo-
Ogleda se jih dnevno od poi t„grafične aparate, družin-
prodajalka, z večletno Prak" ! Gradišče' 1/1."™ ^	J.1
so v trgovini in pisarni, kl ima dar flnesa ln ljubeznjl-vega občevanja s strankami, vešča strojepisja in dopiso
Na obroke
vanja v slovenskem In nem- 1	kupite najceneje ln najboljše
škem Jeziku, se sprejme s	šivalne stroje, za katere se
1. ali 15. oktobrom v stalno	jamči 10 let ln poučevanje
službo. Ponudbe b sliko In	v umetnem vezenju vsaki
dokazili o dosedanji zapo-	čas brezplačno pri L. Rebolj,
slenosti In spričevali, kl se	Kranj in to za šivilje, kroja-
Služkinio in natakarico takoj vrnejo. Je poslati na	če in čevljarje. Cenik poš-
Istotam ae proda klavir. Naslov pove uprava „Jutra" '	17618
prodam. Naslov pove uprava Jutra".	17736
Stanovanje
obstoječe Iz 2 sob z balkonom. kabineta, predsobe, kuhinje ln kopalnice, sredi Ma-
iko , .
_ ; pod
v Mariboru pod značko .jahalni konj 7000". 17661
5000 Din obresti
se tako) Izplača za 3mesečno i posojilo 30.000 dinarjev. — j
Usnjarji, pozor! Po nizki ceni prodam staro tovarno v Savinjski dolini,' pol ure od postaje. Marija Boh, Trbovlje I.	168-7.
ninje in supa.u.™,	ponudbe na upravo „Jutra ' :	Drva
rlbora. zamenjam za enako	t ..Garancija 8962 ". hrastova m bukova, odpadke
ali večje v Ljubljani. —	*	17633 od Darketov, po znižani ccnl
Naslov pove uprava infra	* .. _ .— —--
Kontoristinja
složna knjigovodstva In korespondence, se sprejme za takojšen nastop. — Srbohrvaščina pogoj. Ponudbe
17734
(iščejo)
Natakarica
pridna, poštena ln vsestran-r»ierencamf na* tvrdko Filip sko izurjena. išče mesta. Eibenik Ljubljana, Gosposka najraje kje na deželi. Na
Salama, sir
trapistovski ln polemendol-skl! šunka In vse delikatesne špecljalltete. — Anton Verblč. Ljubljana, Stritarjeva ulica 2.	16622
Šofer
17657 1 stopi lahko takoj. Ponudbe trg.
_ na upravo ...Jutra" v Celju
! pod ..Mirna".	17547
Ostale slamnike
nakltene In prazne, prodaja po lastni ceni Horvat. Stari
Trii^. premeg in dna
r dobavlja '«8
družba ..Ilirija", Ljubljana
Kralja Petra trg št. 8. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220.
Majhno posestvo
v veliki vasi na Gorenjskem blizu tovarn In kolodvora.
pripravno za vsako obrt. sc
..Jutra" 17699
Dva diiaka
Kot družabnik
pristopim h kakršnikoli obrti ali trgovini s kapitalom
dostavlja na dom parna za--a V. Scagnettl, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom.
17bl'j
po Jako ugodni ceni proda. pr| boljši rodbini na stano Naslov pove uprava „Jutra" vanje ln brano. Lepa soba, 17705 klavir In vrt. Naslov pove uprava „Jutra".	17702
„Te.J,T°!a ! do 50.000 Din. Ponudbe na npravo ..Jutra" pod ..Dru-
žabnik 8982"
Žago ali mlin
se takoj kupi. Naslov pove
Uradniška družina
podružnica ..Jutra" v Ma- sprejme na stanovanje In
rlboru pod ..Plačam takoj 17548
hrano 2 dijakinji alt dijaka nllje srednje ali ljud. šole Naslov pove uprava „Jutra" 17713
Petrolejske kante
Eleg. opremljena sobi
v I. nadstr., b posebnim vhodom. ee odda. Naslov pove uprava „Jutra".	17719
16555
tritonski tovorni ..Ford" avto, popolnoma zanesljiv in famski, se takoj Bprejme. — Ponudbe z navedbo zahtev ca upravo velepoaestva v Oornjl Lendavi, Prekmurje.
17646
Izurjena šivilja
sprejme takoj pri krznar-Ju Filipu Bizjaku, KollzcJ.
1772S
Samostojna kuharica
išče službo pri boljši družini v Ljubljani. Naslov pove uprava „Jutra".	17675
Naslovi
dijaških stanovanj
se dobe pri g. Likar. Po-__
z zaboji ln brez njih, plača ijanska cesta 87, vila Bers-
po najvišjih cenah tvan man.	i7503| Lepa opremljena soba
B e r g a n t, Senlčlca pri ;--------- I > • » '
Medvodah.	17111
«Lastni domek»
Dvignite pismo.	17670
Mil B.
Danes nemogoče, odpotovai. Cas, kraj isti ponedeljek. — Janko.	17737
Pozor, trgovci!
17tS?7 jjudl seVam ugodna prilika.
Ce naročite športne čepice na deželi pri Fr. Hrenu, Ste-1 panja vas 5 pri Ljubljani.
17662
Zastopnik
; s stalnimi odjemalci, sprcS-' me zastopstvo vinske ali tudi druge stroke. — Ponudbe pod ..Ljubljana l" na upr. ,,Jutra".	17684
Na dobro domačo hrano
se »prejme več gospodov. —
-N'a"OT p°t6 upraTa
Beli klobuki
(oblike) od 160 do 200 Din, dvobarvni 170 Din različne druge barve 150 Din. —
u Uvodni,	,	s posebnim vbodom, se oddc Samostojen trgovec
-____- Čedno prazno sobico ! b°"!e2,u>. p,^p0dU,;	srednjih let. išče pridno la
----t	r	nrtrt snha 3 nn nnravnlbtvo i _ ________in j-„
,,	„!».,,.,„ |.«s„ Išče boljša, mirna gospo-
I Vevericne, nolnove Koze dienai ki je ves dan odsot-
ln od vse druge divjačine, na. Ponudbe na poštni pre-
Osebni avto
kupuje za Inozemstvo v vsaki množini D Zdravlč, trs-
Mcdistinja
Horvat. Stari trg. 16533 UBn]a LJUb|Jana, Sv. Florijana ulica št. 9.	1870
Otomane
In drugo blazlnasto pohištvo,
Železna blagajna
moč	mesta za Ima vedno v zalogi po naj- '	, p
takoi? Naslov ^MJvtT ujfrava nižji ceni Rudolf Rn;lovan velltort najmanj «. 4 « 17691 tapetnik, Krekov trg štev 7 kupi. — ronunoe
dal XII, Ljubljana. 17433
Separirano sobo
Išče miren gospod. Ponudbe pod značko „Ultlmo avgust" na upravo ..Jutra". 17448
takoj. Naslov ..Jutra".
Q e č dobro izvežbanth
čevljarskih pomočnikov
sprejme takoj *R. Benedetič, ' „Jutra'
Industrija čevljev, Ljublja- j--
sa, Trnovska ulica štev. 19. j
Samostojna kuharica
7. večletnimi spričevali, želi službe pri boljši rodbini s 1. oktobrom. Naslov v upr.
17682
15312 cene na: Mirna.
Brata K o 1 e n c.
17745
Gosnodičaa
--prvovrstna kuharica, snmo-
. stojoa gospodinja, srednjih
Hrastovo oglje
Iščem odjemalca, vsaki mesec za 10 vagonov. Wogri-nec Selnica pri Mariboru.
1764."
Kupim ir.otocikelj
Do 8000 kron
17621 mesečno nudim za stanova-
--| nje z vsemi prltikllnaml. —
Event. plačam naprej ali posodim večjo vsoto. Dara
P£t~"ba 3" ^ """"Mm ' "nesljivo	I ..Puch", skoraj nov. lep, «9
■•Jmra •	-1""' garico. ne nad .>0 let Pred-	,	z manufakturuo
no»t imajo trgovsko lzobra- blago Jal, .Jsnje Ponudbe j«
Čista, opremljena soba	na ''£ upTaVo'' J^tra°
se odda. Naslov pove uprava ' pod ..Jutra".	17731 I
.Samostojen trgovec' .
17566
poslati na upravo pod „Avto 356".
,Jutra" 17720
Kmečki fant
Dve opremljeni sobi
ako tnoenč« s posebnim vhn-	„ 60.000 Din premoženja, se dom. se ISčeta. Cenjene po-	iell priženiti na večje ponudbe pod ..Dve sobi 891)0"	aestvo. Naslov pove uprava na upravo ..Jutra". 17729	,,Jutra".	17765
. ..........................IU
MiliTlO III —
Nižjršolca
, .„ . HI> odstopnlno. Prev'za"me' takoj Hprcjme učitelj Strogo nad-dobrem stanju od 4 _ Hi a|) p^neJe ponudbe Da upr. zorstve. Ponudbe pod šifro
dalje. Cena naj se navede v ponudbi na upravo ..J"1™ ___: pod ..Motocikelj". 1767..
..Jutra" pod značko ..Brež ..Dobra hrana 9913" na upr ------------..—. i T—* —— "	17,51
otrok 8850".
17333 I ..Jutra"
Hrastov !es
Naprodaj Je več vagonov ob
Samostojna gospodinja ! Iet.j"z več let nlm i" a p r i č e v a' 11, Žagi ležečega prima hrasto-1.1 t., _______J___nri r,-mrn I>rrn mesta. — Vega lesa. kl
ki bi opravljala vsa domača Išče primernega mesta dela. se išče za takojšen na- Prevzame tudi manjSo go-
Stop. Plača po dogovoru, - stilno v najem. - Ponudbe ^»praVo Intra-„ pod fifl.
Emti C,erčar, Kamnik. Sutna j pod ..Manjša gostilna 9910;; , »""P™™-It. 61.	11753 i na upravo -Jutra". 1. i ..Konusijsal les
ega lesa. ki se lahko takoj po Zel i i in po naročilu rs~-. Vprašanja je nasloviti 1 šifro 17004 t
Pisalna miza
dobro ohranjen pisarn, pult ln pisalni pult (Stebschrclb-tiseb), se kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Dobro ohranjena onrema". unravo „Juir» 17735
Malo solnčno stanovanje ' Na stanovanje ir. hrano
v sredi Maribora, se zame- se sprejmejo takoj v sredini
nja z enakim aii prostor- mesta 3 dijaki. Več dijakov nejšlm v LjuW.ja*il Ponudbe _"e sprejme, samo na dobro
% violina in citre
so ceno proda na Starem i trgu v trafiki.	17595
Dvoje harmonik
(trlvrstne) dobro ohranjene,

Za priročno nporabo priredil M. Kostanjevec Cena 10 Din s poJtni-no 11 Din. Knjiga se
naroča pri iiskovi»i zadrugi Ljubljana
tulite II*
17275 I
' 3S i H. nadstr,
»7610
Peridicus gp^gs^gB^gs^gs^ss^g^ss^s«*®^®«*
Roman po ustnih, pisanih :n tiskanih sirih
«Nič ne skrbi! Mi potniki smo vajeni vsega... He, zdaj sem pa pošteno žejen in. lačen kakor volk. Daj, Micika, in pogrni no mizo: gost v hišo, Gospod v iiiši.»
Svetlin je strmel, ko je postavljala Micika iz nahrbtnikovih globin steklenico za steklenico, škatljo za škatljo, zavoj za zavojem na mizo.
•sVina, paštet, sira, ribic, celo hleb maslenega kruha sem prinesel, ako nisi zato užaljen,> je razlagal Grčar in odvijal dobrote. «Vodo, kozarce in kak nož in vilice pa bosta le imela. Kar lepo sedimo in začnimo!>
<rGost sem torej v lastnem domu. No, to je že originalno b se je smejal Svetlin in pomagal svoji kuharici pogrniti mizo in pripraviti pribor. Tudi troje krožnikov se je našlo.
Micika je hotela oditi, a Grčar jo je zadržal: «Cakajte no! Tudi za vas je vsega dovolj... Tu, kar vzemite!> — Naložil ji je poln krožnik., ji nalil kozarec vina in jo spremil do vrat. Pa lepo premišljujte, kam spravite za nocojšnjo noč ljubljanskega liberalca!»
Nato je zaprl vrata za njo in se vrnil za mizo: «Tako. Zdaj najprej založiva in zalijva, potem pa se pogovoriva. Utegneva ves večer in vso noč. Da bom le jutri opoldne na vlaku in zvečer v Ljubljani! Kar vzemi in molči! Med uživanjem jaz namreč nikoli nič ne govorim.. .>
In sta smehljaje jedla in molčala. Samo Grčar se je oziral po sobi,, po tleh, po oknih, po stropu ter včasih zagodrnjal. Končno je naiočil oba kozarca do vrha in vzkliknil: «Na najino zdravje! Kar stresi ga: suh si in nekam medel. Eks! — No, zdaj pa začni: Kako živiš?». cEksl Bog ti plačaj b Potem je začel: .-Kako živim? Kakor berač, kakor kaznjenec... Deset let ^e vzdržal tukajle Martin Tkalec. Ako bi ne bilo Micike, bi bil
menda že pobegnil, ali bi se. mi bilo pa že zmedlo.)
«Da, mej dragi, to je hiša brezkončnih vzdihov in jokov, tožba in kletvic, tako brezkončnih, da so ostale žive, plodeč se druga z drugo, živeč druga od druge, mrgoleč po vzduhu v tej hiši in okoli te hiše, plačoč in sikajoč po nji in okoli nje. Kakor Memnovi stebri ne zamro nikoli in done, ječe, ihte in rohne skoraj neprenehoma noč in dan.
Uspavam jih za kratke hipe le s svojim igranjem na klavirju. Tedaj utihnejo, poslušajo, se umirjajo, zas trme in morda se razvesele, ko vidijo in čutijo tovariša, ki zna celo na njih mučilišču in morišču uživati, — uživati lepoto harmonij ter v akordih večno blaženih mojstrov prav iskreno moliti k Bogu, pozabljati vse in odpuščati vse.>
Grčar ie strmeč gledal Svetlina: tako pošastno bled, a hkratu od zanosa" žareč se mu je zdel. Ali je že na robu blaznosti ali se je vdal mistiki? «Pesniš ?» je vprašal. Toda v nekam f pašno strujo zahajaš.: <.'Samo resnico govorim,.- je odvrnil Svetlin. -.-Morda sta moja beseda in noj ton pesniška, a vsebina je presneto prozaična. Saj si spotoma videl: sam kras, hribovje, skalovje, gramoz, ilovica, brinje, tupatam kakor borovec zanikarna smreka... po grapah s kamenjem ograjene njivice, na katerih ne uspeva nič... tupatam kaka iz ila in kamenja sirovo zlepljena koča, koli pozna, ne ogovori in ne pozdravie.gn.u.iirnjs irkvvv m m a ljudstvo beraško, topo, nezaupno in otročje vražasto... Nihče me ne pozna, ne ogovori in ne pozdravi. Kdorkoli me zagleda, se mi umakne ali zbeži že streljaj pred menoj.
Možje so zvečine drvarji na Hrvaškem ali fakinje v Trstu; doma žde starci in starke, pazijo na otroke, ki umirajo kakor muhe v jeseni, ženske, od tovorov zgrbljene in zlomljene, starke že v mladosii. pa pasejo po strminah drobnico in se bore z burjo, da jim ne odnese prsti z njivic.
Poleti podnevi peklenska žega, ko žari in puhti vročino vse skalovje, zvečer mraz, da drgetaš; od zgodnje jeseni burja, ki brije do kosti in odnaša vse, kar ni pribito ali priklenjeno. Nato tiči ves okraj v brezkončni megli. Oblačje se zgošča in leži še tisoč metrov niže od nas kot nepremična mokra masa. In potem ali brezkončno dežuje, da dero hudourniki odspred, odzad in z vseh strani, trgajo, odnašajo ter vale navzdol skalovje; ali pa sneži teden za tednom, da izginejo koče in zakraljuje po okolici pravi dih smrti. Edino cerkvica
na dolnjem in to župnišče na zgornjem koncu Krvave peči štrlita takrat iz snega, a nihče ne more ne k njima, ne iz njih...
In takrat se začenja lakota po vseh hišah; ljudje pojedo dc poslednjih luščin in olupkov vse pridelke, pokoljejo drobnico, a z nčbesa sneži in sneži dalje in dalje... Ko umirajo starci in otroci, jih niti na pokopališče ne morejo prinesti. V sneg in led jih skrijejo in čakajo, da se stajata. Nihče si ne upa v dolino; zagazil bi v sneg in se zadušil, strmoglavil bi v prepad ali bi ga odnesel hudournik ali bi zmrznil... Štiri do pet ur je pozimi do prve vasi!
A duhovnik tukaj ? Cemu je? — Za petnajst do dvajset žensk in otrok, ki se plašno stiskajo v ozadju cerkvice, kadar čita mašo, in ki se razbeže, še preden se duhovnik prikaže iz zakristije ... Ne ženi se menda tu nihče, ker poroke še nisem doživeL Bila bi brez plačila. Tudi za krste ne plača nihče ničesar. Saj nimajo z ničemer. Plašno pride kaka starka vprašat, bi li hotel priti krstit, ali bi hotel iti previdet... Ko pridem, trepetajo in se skrivajo, pobegnejo, prepuščajo bolnika samega z duhovnikom ... Za mašo ni plačal še niti eden, a tistih par njivic, ki spadajo k cerkvi in župnišču, je s prodom in sviščem že nekaj let pokritih izginilo popolnoma ...
Kako se živi torej tukaj, vidiš. Moji predniki so naravnost beračili od hiše do hiše, prosjačili so po bližnji in dalnji okolici, pobirali so ali vsaj skušali pobrati vsaj najskromnejšo bero ter so ob nji in ob tistih par goldinarčkih kongrue polagoma, a gotovo poginjali...
Najhujša pa je samota, popolno pomanjkanje vsakršne duševne hrane. S svetom nimam nobene zveze in pošta semkaj le redko prihaja. Z nikomer ne govoriti, ničesar zvedeti, ničesar čitati, z ničemer se baviti, samo po kozjih stezah dan Da dan po ure in ure plezati ali navzdol drsati lačen in top, to mora uničiti vsakogar... In uničilo bi tudi mene, ako bi mi sam Bog ne bil poslal Micike.>
< Začudil sem se, ko sem jo ugledal, in razveselil sem se je,> je dejal Grčar. «Ona ti gospodinji.*
<Ona mi je angel... kmetiški, neznansko naiven, a nepopisno dober,* je odgovoril Svetlin, cše se gode čudeži, prijatelj, in jaz sem začel zopet spoštovati žensko dušo samo zaradi tega čudovitega dekleta... To, kar sem doživel z njo, je pač najlepši roman.. .>
semski papir
od 1. de S. septembra pri tvrdki
7ICAR, Šelenburgova ulica
Oglejte si iziožbe
in
izredno nizke cene
Motorne kole Puch
Gorska dirka dne 24. avgusta aa Vrhniki pri Ljubljani. Prvi s Maks pI.Radics na Puchu Drugi: Hans Babic na Puchu
PLM Tomenntodel!	4566/a
Zastopstvo: A. Stoinschegg, R. Pelikan,
Maribor, Aleksandrova cesia št. 19
ii
THE LONB0M BIRECTORI
(Londonski adresar}
t i
izhaja vsako leto
ter vsebuje pokrajinske in tujezemske oddelke, ki so razdeljeni po strokah,	^ .	„
-sr jsetili jesaal-iili.
Ta adresar omogoča trgovcem direktno občevanje s trgovci in tovarnarji v Londonu, provineiialnih mestih in industrijskih središčih Angiije, irske, na vsem evropejskem kontinentu, Ameriki itd. Adresar vsebuje okror; 250.000 imen, naslovov in drugih podrobnosti, razvrščenih pod več kot 2000 strokovnih seznamih, v katerih so vključeni
ekspoptni i;a?£yo"vei
s podrobno označbo blaga, ki ga izvažajo, razen tega pa tudi kolonijalne in tujezemske trge, ki jih zalagajo s svojim blagom.
Pax>obz>odne družbe
in pristanišča, ki jih njihove ladje obiskujejo ter približen čas njihovega plovenja.
Oglasi tvrdk, ki žele svoje zveze razširiti ali onih, ki
Iščejo agenturska zastopstva
se tiskajo v velikosti ene cole (2-6 cm) za 1, 10 sh O d, (t funt šterling 10 šilingov) za vsako uvrščen e, če se to zgodi pod raznimi oddelki. Večji oglasi od 2 £ do 15 £.
Omenjeni adresar je neobhodno potreben vsakemu, ki se zanima za prekomorsko trgovino, ter stane 1 izvod 2 funta poštnine prosto, ako se denar pošlje istočasno z naročilom.
The London Directory Co.j Ltd., 25, Abchurch Lane London, E. C. 4, England.
Naročila za adresar in oglase sprejema ALOMA COMPANY.
kovinska Industrija
družba z o. z. v Mariboru
naznanja vsem interesentom, ki so pose-tili njene koje na IV. Ljubij. veiesejmu in Mariborski industrijski obrtni razstavi, glede hitre in solidne postrežbe s «Toplodarji», da sc za dobavo istih informirajo pri krajevnih zastopstvih: v Ljubljani: *Jugometalija», Kolodvorska ulica 18; v Zagrebu: Kolen c i Sertič, Krajiška ulica 8;
za Srbijo: Invalidska produktivna
zadruga, Zeman; za Dalmacijo: Dragomir Radica, Split;
v Celju: Franjo Nerad, zidarski mojster, Gaberje pri Celju; v Radečah pri Zidanem mostu: Matija Šafarič, zidarski mojster; za Prekmurje: Čeh & Gaspar, Murska Sobota. Tudi za vse druge predmete, ki jih je ta tvrdka razstavila in žela s preobilimi naročili za njene izdelke glede solidnosii in cen najboljše uspehe, se p. n. interesenti opozarjajo, da naročajo pri centrali Maribor, Trubarjeva ul. 4.
Pisalne stroje
nove in rabljene, najcenejše pri
L. BARAGA,
Si
LJUBLJANA.,
Šelenburgova ul. 6 1.
Modistka
J. Gorjauc
& Co.
Ljubjana, Sv. Petra c. 27
poleg hotela Tratnik
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih
najmodernejših
damskih klobukov.
Sprejema klobačevino (filce) v prekrojevauje ter vsa popravila.
Zaloga
Spaterie-oblik
Postrežba točna.
18921 Cene najnižje.
Velika zaloga poiiištira tapetnih
t	ln 1106-a
defeorater
[15! ZEL DD
Maribor
Šolska alioa štev. 5
Oblastveno zapriseženi strokovnjak.
Priporoča Bvojo bogato zalogo pohištva, spalnic, žimmc, preprog, sob za gospode, hotelskih sob, divauov, z usnjem preoblečenih klubovih garnitur itd. itd. Lastni Eolidui izdelki od preproste do najfinejše izvršitve. Za zaročence posebne ugodnosti.
Cement
H. Fetrič
LJUBLJANA Gosposvetska 16
Telefon 343
Delavski
(trapistovski)
Sir 4536/a v hlebih po približno 1 -50 do 4 kg nudijo p. n. trgovcem po ceni 15 Din za kilogram
Združene mlekarne d. 1 v Ljubljani.
RaMa bolita!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsako-vrstuo barvanje oblek
Anton Boc
Ljufeljena, Šelenliorgoifa ul.fi, L nadstr. «t</. fi!!nce-llifi
Veliko importno i industrijsko pred-uzeče tražl za Kranjsko odnosno za Slovenijo veriiranog 4586-a
zasfupnika
za prodajo mineralnog ulja i ben-
zlna kao i raznih kemikalij. Gospodini, koji su ve: u toj struci uvedeni i si želijo za bududnoet za»l-garati trajal 1 dobar poaao naj pošaljejo svoje ponude na upravo ovog lista pod „Fiksna plata".
popolnoma izvežbanega v galanterijski stroki, ter že vpeljano moč išče za Slovenijo proti takojšnjemu nastopu večja veletrgovina. Ponudbe, izpričevala in sliko na upravo „Jutra" pod „Zanesljiv".
Naročajte in širiteJutro"!
i vv-.v; ftjgfijgšti sKfaVrr
Zopet so došli najnovejši modni listi za dame in gospode. Dobe se v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
J. N. A. D. ..Jadran", društvo slušateljev jurldlice fakultete, in Podrulnloa ferijalnega Saveza na univerzi
V Ljubljani javljata tužuo vest, da se je njiju marljiii član, tovariš
Vladimir ?® &©lovec
siud. iur.
dne '24. t. m. v triglavskem gorovju smrtno ponesrečil.
Ker pokojuikovega trupla niso uašli, se bo mesto, kjer se je naš tovariš pone-rečil, v nedeljo dne 31. t. m. dopoldne blagoslovilo v smisla pogrebnih svečanosti.
V Ljubljani, koncem avgusta 1924.	4598/a

TROJI io na vsem s^etu
kot najboljši	=====
sr isvaSnl stroji,	C©., Kew Vork 709/a Predaja na ©taroke
Centrala za SHS:
Zagreb
Maruličeva ul. 5 Zastopstva y vseh mestih
0002010102010500000001010100022300020100020001