Poglutira ph&HM f gotov InL
Leto Xm9 št. 96.
Ljubljana, sreda tj. aprila 1941
Cena l Din
j prti v nist vo ujuDijana, Knafljeva b — relefon štev 8122, 8123, 8124, 8125. im tnseratm oddelek: Ljubljana, Beien-burgovs ul. — Tel 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajala trg
ftt_ 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St 190. Računi pr« pošt ček. zavodih: Ljub* liana 9t 17 749.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 80 din. Za Inozemstvo 50 din.
Uredništvo!
Ljubljana, Knafljeva ulica b, telefon 3122, 3123, 3124, 8125, 8126; Maribor, Grajski trg St. Z, telefon St 2455, Celje, StrossmayerJeva ulica Štev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ns vračajo.
Italijansko vojno poročilo
Prodiranje preko albanske meje na grško ozemlje se neumorno nadaljuje — Ponovno bombardiranje grških
luk in transportnih ladij
Nekje v Italiji, 22. apr. Komunike št. 320 generalnega štaba italijanskih vojnih sil pravi:
Na grški fronti naše čete neumorno nadaljujejo svoje prodiranje. Povsod so že prodrle preko albanskih mej na sovražno ozemlje. Letalstvo nadaljuje bombardiranje z več ko 400 lovskimi letali, ki napadajo v strmoglavnih poletih brez prestanka grško vojsko na umiku. Od bomb so bile zadete motorizirane kolone, konvoji in čete na pohodu ter so bile sovražniku prizadete velikanske izgube. Razen tega so bile bombardirane tudi luke v Prevezi, Avti, na Krfu in Paxosu, kjer so bile poškodovane tudi pristaniške naprave ter sovražnikove ladje- En parnik je bil zažgan.
V dneh 20. in 21. aprila so nemški letalski oddelki napadli na osrednjem in vzhodnem Sredozemskem morju dva sovražnikova konvoja ter potopili ci-stemsko ladjo z 8000 tonami, kakor tudi
neki parnik srednje tonaže; drugi parniki so bili poškodovani. Naše bombni-ške formacije so v Sudi pogodile tamkaj zasidrane sovražnikove ladje, kakor tudi naprave v oporišču. Potopljen je bil parnik srednje tonaže.
Severna Afrika: Na področju pri To-bruku je bilo aktivno topništvo ter pa-trolne edinice. Pri posameznih poskusih sovražnikovih oklopnih vozil, da bi se prebila na prosto, je bilo zajetih nekaj ujetnikov. Vzhodno od Solluma je bila zavrnjena sovražnikova kolona, ki se je skušala približati našim postojankam. Kolona je utrpela hude izgube. V prvih urah včeraj zjutraj so pod vzele sovražnikove letalske in mornariške sl-bombniško akcijo proti Tripolisu. Eno sovražno bombno letaiO je bilo sestreljeno.
Vzhodna Afrika: Na sovražnikove kolone, ki nastopajo proti našim postojankam v odseku pri Dessieu, je bil izvršen močan protinapad in so bile kolone zavrnjene.
Nemško vojno poročilo
Uničevanje angleških transportnih ladij v grških vodah Nezadržno prodiranje nemških čet od Pindosa proti zapadu ter italijanskih s severa
Elerlin, 22. aprila. Vrhovno povelj-
ništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Letala so včeraj v grških vodah s posebnim uspehom napadla sovražne ladje, ki so bile določene za odvoz angleškega ekspedicijskega zbora, beže-čega z grške celine. Bojna letala so potopila — kakor je bilo že delno objavljeno — 6 naloženih ladij s skupno 31.000 tonami in poškodovala razen tega več ladij tako hudo, da se lahko računa z izgubo večjega ladijskega prostora.
V	Grčiji so nemške čete prodrle dalje od gorovja Pindosa proti zapadu, dosegle mesto Janino in obenem glavno cesto za umik sovražnika, ki se bojuje na italijansko-grški fronti. Italijanske sile so s severa zasledovale sovražnika, ki se marsikje še žilavo bori.
Nemške čete, ki so preko Larisse kljub številnim razdejanim cestam prodrle daleč proti jugu, so zavzele mesto Lama (Lania). Jugovzhodno od Larisse ležeče pristaniško mesto Volos je bilo po zatrtem sovražnikovem odporu zasedeno.
Na grški fronti je izgubil sovražnik 11 angleških lovskih letal tipa »Hur-ricajie« v letalskem boju in 5 nadaljnjih enakega tipa po napadih v nizkih poletih na letališču Agrinionu.
V	Severni Afriki je bilo mogoče zavrniti sovražni sunek na Sollum in istočasno akcijo za pristanek pri Bar-diji s hudimi izgubami za sovražnika, pri čemer je bilo zajetih mnogo ujetnikov. Ponovni poskusi za izhod sovražnih oklopnih voz iz Tobruka so se izjalovili. Nemška in italijanska napadalna letala so tukaj bombardirala z dobrim učinkom tri velike trgovske ladje, izmed katerih je ena zgorela.
Močni oddelki bojnih letal so zadnjo noč metali ob dobrem vremenu ponovno na vojno luko Plymouth razdiralne in zažigalne bombe. Bilo je več velikih požarov v ladjedelniških objektih in skladiščih, nastale pa so tudi hude eksplozije okrog plinarne.
Nadaljnji uspešni napadi iz zraka so bili naperjeni proti pristanišču Great Yarmouth in proti letališčem v južni Angliji. Razdejani so bili hangarji in zaklonišča.
V	Vzhodni Angliji so dosegla lahka in težka bojna letala v noči na 21. april na 5 letališčih zadetke z bombami v polno, pri čemer so nastali veliki požari in so bila uničena letala na tleh.
Bojna letala so zadnjo noč v Bristol-skem kanalu potopila v konvoju trgovsko ladjo z 8000 tonami, hudo poškodovala drugo veliko trgovsko ladjo in uničila pred angleško jugozapadno obalo stražni čoln-
Pri lovskih sunkih proti angleškemu otoku in v letalskih bojih nad kanalskim ozemljem je izgubil sovražnik tri lovska letala in zaporni balon. Ob kanalski obali je bilo sestreljeno angleško vojno letalo tipa Bristol-Blenheim.
Nad nemškim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči nobene bojne akcije.
Pri bojih v južni Srbiji se ie posebno odlikoval nadporočnik Ihno Koster v letalski izvidniški akciji z drznimi iz-vidniškimi poleti.
Stotnik Joppin je dosegel svojo 40. zmago v zraku.
Dne 13. aprila se je poročnik v motoriziranem strelskem bataljonu Horen-berg posebno odlikoval s tem, da je v sovražnem ognju preprečil porušenje devetih mostov, ki ga je pripravil nasprotnik.
Uspehi nemškega letalstva
Berlin, 22. apr. p. (DNB). Snoči je bilo objavljeno posebno poročilo, ki javlja: Včeraj popoldne so nemška letala med Evbejo in Kreto izsledila ter uspešno napadla del angleškega brodovja, ki je določeno za prevoz angleške vojske iz Grčije. Pet transportnih ladij, ki so vozile angleško vojaštvo, je bilo potopljenih. Njihova skupna tonaža znaša 23.000 ton Dve drugi ladji, ki sta bili prav tako na-tovorjeni z angleškim vojaštvom in sta poskusili uiti proti Kreti, sta bili z zadetki bomb težko poškodovani in sta ostali močno nagnjeni na mestu. Tudi dve drugi transportni ladji sta bili poškodovani.
Berlin, 22. apr. p. (DNB). Dodatno k
včerajšnjemu vojnemu poročilu so bili objavljeni naknadno še nekateri novi uspehi nemškega letalstva. Tako so nemška lovska letala v nedeljo nad Grčijo sestrelila 11 angleških lovskih leta ltipa Hurricane, več letal pa je bilo tudi na tleh uničenih ali močno poškodovanih. Poleg tega so v nedeljo nemška letala v grških vodah potopila 32.000 ton angleških transportnih ladij.
Nad Kanalom so včeraj opoldne nemška letala sestrelila eno angleško lovske letalo tipa Spitfire. V nedeljo ponoči pa so bila nad Severnim morjem sestreljena tri angleška letala, ki so napadla neko nemško stražno ladjo, ne da bi jo poškodovala.
Berlin, 22. apr. (Štefani) Številne močnt formacije nemškega letalstva so snoči ponovno napadle važne vojaške objekte na britanskem otočju. V ponedeljek je sodelovalo do polnoči pri teh napadalnih akcijah 100 nemških letal. Po informacijah, ki so jih zbrale posadke letal, sodelujočih v prvih nemških napadalnih valovih, se lahko trdi, da so bili bombni napadi povsod izvršeni z zelo velikim učinkom. Mnogi vojaško važni objekti so bili porušeni, na mnogih krajih so izbruhnili veliki požari
Pet angleških transportnih ladij potopljenih
Berlin, 22. aprila. (DNB). Kakor je bilo že javljeno, so nemška letala včeraj ob vzhodni grški obali potopila pet angleških vojaških transportnih ladij, ki naj bi prepeljale angleško vojaštvo iz Grčije. Kakor naknadno poročajo, so bile te ladje na-tovorjene z vojaštvom iz Anglije, ki je bilo vkrcano na ladje ob vzhodni obali že v noči od sobote na nedeljo, v času, ko so se morale avstralske in novozelandske čete še hudo boriti z nemško vojsko, da krijejo angleški umik. Ladje so bile do vrha natovorjene z vojaštvom, zaradi česar menijo, da so bile angleške izgube o priliki letalskega napada zelo velike.
Iz Ankare poročajo, da je vest o uspešnem nemškem letalskem napadu na angleški vojaški transport napravila zelo velik vtis.
Nevtralna sodba o zadnjem napadu na London
Stockholm, 22. apT. p. (DNB). »Social-demokraten« poroča o učinku nemškega letališkega napada na London v noči na nedeljo. Pravi, da je preživel London zopet pravi pekel. Povzročena škoda v mestu je taka. da je sploh ni nu-geče več prikriti. Na večji del mesta je padala vso noč prava toča zažigalnih bomb, tako da so jih billa tla povsod polna.
Opustošena angleška mesta
New York, 22. aprila. DNB. >New York Post« piše, da izgledajo po zadnjih letalskih napadih nekatera angleška mesta huje nego mesta v severni Franciji, ki so bila na vojnem področju.
Zastoj v angleških ladjedelnicah
New York, 22. aprila. (DNB) Po poročilih iz Londona je angleški minister za delo Bevm izjavil v parlamentu, da je pomanjkanje dokov ena izmed glavnih ovir za Anglijo v »bitki za Atlantik«. Bevin je sporočil, da je bilo treba angleške ladjedelnice eno za drugo zapreti.
Angležem primanjkuje zdravnikov
New York, 22. apr. p. (DNB). Kakor poročajo uradno, je angleška vflada prosila, da bi bilo v Anglijo poslanih tisoč ameriških zdravnikov.
Že dolgo je znano, da je zdravstveno stanje v Angliji slabo ter da so izbruhnile tudi mnoge epidemije. Primanjkuje tudi zdravniških pripomočkov. Vprašanje je sedaj, če bo sploh mogoče najti tiseč ameriških zdravnikov, ki bi bili voljni iita v Anglijo, prav tako pa je dvomljivo, če bo tisoč zdravnikov zadostcvallo, da popravijo higienske razmere v Angliji
Proslava ustanovitve Rima na Dodekanezu
Otok Rhodos, 22. apr. (Štefani). Prebivalstvo na vseh italijanskih otokih Egej-skega morja je na zelo svečan način proslavilo obletnico ustanovitve Rima.
Slavnostno okrašeno poslopje Kr. Civilnega Komisariata v Ljubljani
Nevsakdanji pojav v našem belem mestu je slavnostna okrasitev Civilnega Komisariata na Bleivveisovi cesti. V ponedeljek 21. t. m. popoldne so zaplapoiale številne fašistične in državne zastave z obeh nadstropij. Zastave so prav okusno razvrščene in nihajo obrano v vseh barvnih odtenkih. Poleg državnih zastav vzbujajo posebno pozornost fašistični emblemL Poleg žlahtnega, baržunasto rdečega polja se vije nežna sinja barva s tankimi belimi progami, sredi teh po\J pa leži resnoben in veličasten fašistični liktor, izdelan v dobri risbi zlato-ramene barve. Celotno poslopje je dobilo s tem res slavnostno lice, ki nas spominja lepih slik iz Italije, katere smo do sedaj občudovali le po ilustriranih
italijanskih listih
Angleški umik v Grčiji
Tudi v Londonu imajo le malo upanja, da bi mogli zadržati nemško prodiranje v Grčiji
Berlin, 22. aprila. (DNB) Po nevtralnih
poročilih, piše sedaj tudi angleško časopisje o položaju v Grčiji pesimistično. Celo »Times« priznavajo, da ni nobenega upanja več za Balkan. Nobenih znakov ni, pravi list, da bi angleške čete v Grčiji še imele priliko za počitek. Prav tako malo upanja je, da bi mogle zadržati nemško prodiranje. Nemški bombniki in lovska letala zasledujejo brez prestanka angleško vojsko na umiku. Pri tem pa Angleži, kakor ugotavlja »Times«, nimajo na razpolago dovolj letal, da bi se uspešno branili.
New York. 22. aprila. (DNB) Z begom angleške ekspedicijske vojske iz Grčije se bavi j o tudi ameriški listi. »New York Times« piše, da se skuša okoli 50.000 do 80.000 angleških vojakov umakniti proti južnim grškim lukam, da bi se vkrcali na ladje, grška pehota pa mora med tem kriti umik Angležev. Po mnenju lista je upanje, da bi se avstralskim, novozelandskim in škotskim četam posrečilo pravočasno ogniti se nemški obkolitvi, zelo majhno. Vsekakor bodo Angleži utrpeli v Grčiji velike izgube na topništvu, motornih vozilih in municiji.
New York, 22. aprila, t DNB). K angleškim poročilom o »uspešnem umiku« angleške vojske v Grčiji pripominjajo v Zedinjenih državah, da so bila doslej taka angleška poročila vedno napovedalci katastrof. V Ameriki izražajo mnenje, da se je v Grčiji za Angleže že pričel balkanski Dunkerque. Pričakovati je, da bo nameravani beg angleške vojske iz Grčije terjal slične žrtve med vojaštvom in vojnim ma-lerijalom kakor pri umiku iz Dunkerquea. »United Press« javlja, da so do takega spoznanja zaradi nepričakovano hitrega prodiranja nemške in italijanske vojske prišli tudi že v Londonu.
Poostreni varnostni ukrepi v Grčiji
Berlin, 22. apr. (DNB). Iz Aten javljajo, da je vojaški guverner v Atenah odredil, da ne sme biti od 21. do jutra nihče, niti civilna niti vojaška osebnost, na ulici.
Rimski list o položaju v Grčiji
Rim, 22. apr. (Štefani) »Popolo di Roma« se v enem izmed današnjih člankov bavi z razvojem vojaškega položaja na grški fronti ter ugotavlja, da je italijansko-nemški manever, ki stremi za obkoljeva-njem in popolnim uničenjem anglesko-gr-ških sil, sedaj v polnem razvoju. Dočim so italijanske čete najprej vrgle Grke z njihovih najsprednejših postojank, ter jim s tem vsilile borbo, so nemške čete najprej prekoračile pogorje Pindosr ter Olimp in sedaj prodirajo naprej v dveh kolonah Ena nemška kolona napreduje v naglih pohodih proti jugu, dočim je druga usmerjena proti zapadu, kjer je že prekoračila prelaz Mecovo. »Popolo di Roma« podčrtava, da že sam pogled na zemljevid lahko vsakega pouči, kaj mora slediti po dokončanju tega manevra. Griči se sicer branijo z obupnim ogorčenjem, toda glede izida bitke ne more biti več nikakega dvoma. Celo Angleži so si sedaj že na jasnem, kakšen bo konec.
Madžarski list o kočljivem položaju Anglije
Budimpešta, 22. apr. (Štefani). V raz-motrivanju brezupnosti grške obrambe na bojišču piše »Magyar orsz&g«, da bo imel poraz Anglije na Balkanu nedvomno svoje zelo važne posledice tudi s političnih vidikov. Madžarski list poudarja nato zadržanje Zedinjenih držav, ki so se odločile za pomoč Veliki Britaniji v zelo neugodnih okoliščinah, zaradi česar ni mogoče napovedovati, kakšna utegne postati reakcija v ameriški javnosti glede na sedanje britanske vojaške pocaae na Bal-
kanu ter v Severni Afriki. Po izvolitvi za predsednika Zedinjenih držav je Roosevelt po zaslugi svoje propagande sicer premagal mnogo resnih težav, toda sedaj se je treba vprašati, kakšen more biti v bodoče uspeh te propagande, ko se nezadovoljstvo pojavlja celo že v angleški javnosti. Angleško prebivalstvo je izpolnilo svojo dolžnost, toda sedaj, ko se je znašlo sredi tolikih katastrofalnih porazov in ko mora neprestano prenašati bombne napade, kakršni se vrste na London, pričenja izgubljati svoj mir ter iskati tiste, ki so vse to zakrivili. »Magyar orszdg« zaključuje svoja razmotrivanja z ugotovitvijo, da je položaj Churchilla že resno ogrožen.
Španska sodba
Madrid, 22. aprila. (Štefani). Razpravljajoč o angleško-grškem porazu na Balkanu navaja španski tisk danes predvsem odkrito priznanje londonskega »Timesa«, da ni več nobenega upanja, da bi mogli Angleži sovražnika zadržati aJi celo usitaviti. Španski listi poudarjajo, da govori sicer angleško-grški uradni komunike o položaju na fronti o rednem umiku ter o operacijah, ki sitreme po organizaciji nove obrambne črte, toda, vse te angleškc-gr^ke operacije se lahko imenujejo edmole »poraz«.
Španski tisk podčrtava nadalje, da sc tudi angleške vojne srile v Vzhodni Afriki še vedno docela paralizirane od italijanskih čet vojvode d'Aoste Poskus izkrcati nekaj čet v Bardiji se Angležem ni posrečil, Objavljajoč sdiko tako zvanih angleških vojakov, kepajočih se v Sredozemskem morju vzdolž obale Cirenaike kratko pred nenadnim umikom odtod, se list »Alcazar« vprašuje, ali niso morda nasekani vojaki stari prostovoljci iz rdečih brigad, ki so se borile v Španiji in ki jih Anglija sedaj po novno pošilja v boj umirati za angleške interese.
Madrid, 22. aprila. (DNB). Veliki španski list »Madrid« piše o porazu angleške vojske v Grčiji ter pravi, da pomenijo angleške vesti o umiku angleške vojske »po predvidenih načrtih« samo besede, ki se jih poslužujejo poraženci, da olepšajo svoj poraz. Kljub najtežavnejšemu ozemlju in čeprav so imeli Angleži ter Grki več mesecev časa, da so zgradil močne obrambne postojanke, bo trajalo samo kratek čas, da bo nemška vojska vso grško kopnino po načrtu zasedla.
Pesimistični „Times"
Washington, 22. aprila. (Štefani). Londonski »Times« prvič odkrito priznavajo,
da Anglija ne more več preprečiti nemškega prodiranja v Grčijo. List priznava nadalje, da se je v dosedanjih bojih izkazalo nadmočno zlasti nemško letalstvo.
Nova grška vlada
Berlin, 22. apr. (DNB). Novi grški ministrski predsednik Suteros, bivši guverner Narodne banke, ki ga je kralj Jurij imenoval po angleškem nalogu, je imel po radiu govor, v katerem je pozival grški narod, »naj se bori dalje do končne zmage«. Nekoliko čudni so taki pozivi neposredno po popolnem zlomu srbske vojske in v času, ko se angleška vojska že pričenja umikati iz Grčije. Končno pa bodo novi od Angležev postavljeni grški ministri prav tako zapustili svoj narod in zbežali, kakor se je to zgodilo v nekaterih drugih državah. Kakor je sedaj znano, je grški kralj samo dva dni osebno vodil vladne posle.
Tudi Švica bo izstopila iz Društva narodov
Bern, 22. apr. (Štefani). V bernskih novinarskih krogih ponovno poudarjajo možnost, da izstopi Švica iz Društva Narodov. Nekateri švicarski listi naglašajo, da se Švica, če se sedaj umakne iz Društva narodov, ne bo znašla v potrebi, da bi morala govoriti o kakem oportunističnem postopanju, marveč bo zgolj sledila dejstvu, ki dejansko že obstoja. Nevtralnost Švice ostaja seveda bodisi z Društvom narodov ali brez njega izven sleherne diskusije ter izven vsakega dvoma.
Roosevelt obišče Kanado
Washington, 22. aprila. (Štefani). Kanadski ministrski predsednik Mackenzie King je izjavil, da bo ameriški predsednik Roosevelt v kratkem obiskal Kanado.
Žrtve potresa v Mehiki
Mexico, 22. apr. Po uradnih podatkih je nedavni veliki potres v Mehiki zahteval 84 smrtnih žrtev, število ranjencev pa znaša 363.
Šahovski turnir v Moskvi
Moskva, 22. apr. Snoči je bilo igrano v šahovskem furnirju XVI. kolo. Boleslavski in Botvinnik sta renvzrala že po 19 potezah. prav tako pa je končala po 38 potezah remi«, partija Bondarevski : Keres. Partija Smislov : Lilienthal je prekinjena Lilienthal ima kmeta več tGda Smisltv ima velike izglede na remis. V nedeljo in soboto je bilo odigranih tudi več prekinjenih partij.
Stanje po XVI kolu je sedaj: Botvrnnik 9Vs (1), Keres 7Vs (1), LiMenthal 7 (2), Smislov 7 (1), Bondarevski 6'/s. Boleslavski 5Vt
(3).
Kr. Civilni Komisar v škofijskem dvorcu
Včeraj zjutraj je vrnil Kr. Civilni Komisar obisk ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu v škofijskem dvoren.
Kr. Civilnega Komisarja, pred katerim je vozila motociklistična štafeta, se spremljali funkcionarji In oficirji. Pri vbodu škofijskega dvorca so sprejeli Kr. Komisarja predstavniki stolnega kapitlja in ga spremili v škofove prostore. Kr. Civilni Komisar se je zadržal dalj časa z g. škofom v prisrčnem razgovoru.
Na enak svečan način je g. Kr. Civilni Komisar zapustil škofijski dvorec in se vrnil na Kr. Komlsariat.
KR. CIVILNI KOMISARIAT ZA ZASEDENO SLOVENSKO OZEMLJE
Naredba
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, zvezni tajnik Emili« Grazioll
odreja:
Vsa državna civilna oblastva na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski oboroženi sili, ki so bila po dosedanjih zakonih in predpisih podrejena neposredno svojim ministrstvom, kakor n. pr. sodna oprava in sodišča, finančna, poštna in železniška oprava, so odslej podrejena Kr. Civilnemu Komisariata se zasedeno slovensko ozemlje.	_
Ljubljana, dne 20. apr. 1941/XIX.
Kr. Civilni Komisar sa zasedeno slovensko ozemlje E. GRAZIOLI s. r.
General Wavell lice pomoč!
Tudi angleške čete v Grčiji sc postale potrebne za
obrambo Egipta
Bern, 22. apr. (Štefani). Dopisniki švicarskih listov poročajo iz Londona, da angleški general VVavell že spušča v zrak signalne rakete proseč za pomoč iz vseh čelov sveta, da bi se mogel uspešno upreti na egiptski meji. Dopisniki švicarskih listov so v Londonu zvedeli, da je Anglija zaprosila za vojaška ojačenja Novo Zelandijo, Avstralijo, Indijo in Sudan, pričakujoč, da bo od tamkaj dobila pomoč v velikem obsegu ter še v pravem času. Celo čete iz Avstralije in Nove Zelandije, ki se nahajajo v Grčiji, so sedaj potrebne za obrambo Egipta.' švicarski dopisniki poročajo, da v Londonu že povsem odkrito govore o vkrcavanju angleške ekspedicij-ske vojske za povratek iz Grčije, švicarski listi tudi poudarjajo, da vlada v Londonu globoka potrtost zaradi skrajne resnosti položaja, v katerega je zašla Anglija po zadnjih dogodkih.
Angleški klici na pomoč
New York, 22. apr. (DNB). Iz Anglije prihajajo v Ameriko vedno bolj nujni klici za pomoč. Tako je govoril po radiu v Zedi-
njene države glavni urednik lista »Evenlng Standard«. Prosil je, naj Zedinjene države ! pošljejo Angliji pospešeno vojni material
j kajti Anglija je v skrajno nevarnem po I loža ju Pošlji:.'; pomoč hitro, je dejal go-i vornik, ne izgubite niti dneva niti ure niti • minute. Usoda sveta je odvisna sedaj že od minutnega kazalca.
Odpor proti ameriški pomoči Angliji
\Vashington, 22. apr. (Stelani) »Times Herald« podčrtava, da prejemajo ameriški senatorji zadnji čas zopet velike množine pisem, v katerih se ameriško prebivalstvo odkrito izjavlja proti temu, da hi Zedinjene države sodelovale v vojni. Ta veletok pisem je nekoliko uplahnil takoj po izglasovanju Rooseveltovega zakona o pomoči Veliki Britaniji, toda sedaj, ko je Anglija doživela vrsto vojaških neuspehov v borbi z državama osi, je ta dotok pisem zopet tako nar as tel kakor lani ob polomu Francije.
Kralj Peter II. In Simovič v Jeruzalemu
Bejrut, 21. aprila. Iz Jeruzalema poročajo, da je na potu iz Aten, tjakaj prispel bivši jugoslovanski kralj Peter v spremstvu ministrskega predsednika Simoviča,
Ne\v York, 21. aprila. Ankarski radio poroča, da so bivši jugoslovanski kralj Peter II., bivši ministrski predsednik Simovič in drugi člaiJ njegove vlade z letalom prispeli v Jeruzalem. Letalo s katerim so potovali, je bilo med poletom napadeno in je bil neki jugoslovanski minister ubit.
Italijanski diplomati so ostali v Beogradu
Trst, 22. aprila, z. »II Piccolo« poroča iz Beograda: Nekateri tuji časopisi so objavili v zadnjih dneh, da je italijanski poslanik in minister v Beogradu izginil s svojim osebjem, ne da bi bilo za njim ka-k h sledov in da tudi ni nobenih vesti o italijanskem konzulu v Bitolju in v Skop-lju.
Te vesti ki so nastale v fantaziji nekaterih obveščevalcev, so popolnoma bre2 podlage. Italijanski minister v Beogradu je ostal med vojno na svojem mestu z vsemi svojimi funkcionarji, s konzuloma iz Bitolja in iz Skoplja ter z ostalimi Italijani. ki so se zatekli na konzulat v jutro 6. aprila.
Čeprav je italijanski konzulat v četrti ministrstev in vojaških zgradb, ki so bila najbolj bombard;rana, niso Italijani, ki se jih je zbralo v konzulatu 59, zapustili svo-
jih mest in so ostali vsi z ženami vred vedri in disciplinirani. Poverjenik za nemške zadeve se je zatekel v češkoslovaški konzulat, ker je nemški konzulat zadelo sedem bomb.
Predstavnik Italije pri vladi v Zagreb«
Rim, 21. aprila. Za predstavnika Italije pri Poglavarju Neodvisne hrvatske države je bil imenovan dr. Paolo Cortese, ki so mu bile podeljene poverilnice izrednega odposlanca in pooblaščenega ministra.
Bolgarija priznala neodvisno Hrvatsko
Sofija, 22. apr. (Štefani). Bolgarski kralj Boris je poslal vodji neodvisne hrvatske države naslednjo brzojavko:
Zahvaljujem se vam za brzojavko, v kateri mi sporočate, da je bila ponovno ustanovljena nova neodvisna Hrvatska ln da je bila priznana od nemškega vodje ter od duceja. V veselje mi je, sporočiti vaši ekselenci, da se je tudi bolgarska vlada odločila priznati neodvisno hrvatsko državo.
Zagrebški radio
Zagreb, 22. apr. p Zagrebški radio javlja, da bo odslej objavljal samo še imena onih pogrešancev, ki se javljajo svojcem živi in zdravi, ne bo pa več objavljal poizvedb za pogrešancd.
Aretiran Anglež v Splitu
Berlin, 22. apr. f. V Splitu je bil aretiran Anglež Evans, ki je izvršili saibotažna dejanja proti nemškim in italijanskim ladjam. Bil je tudi vodilni mož angleške propagande preti državama csi v Jugoslaviji m je odgovoren za hujskanje v Jugoslaviji.
IS ftft slešfcfh
čet v Iraku
Protia&gleške demonstracije v Bagdadu in drugih
iraških mestih
Berlin, 22. aprila ("Štefani). Komentirajoč najnovejši britanski manever proti Iraku, — Anglija je namreč izkrcala nekaj vojaštva v iraški luki Basri. — piše »Politi-sche und diploma,tisehe Korrespondenz«, da je Anglija, ker je utrpela toliko porazov na v&ch področjih Sredozemlja, sedaj pač tvegala nov manever v Iraku, da bi si vsaj še za nekaj časa zavarovala svoj ugašajoči prestiž. Nemška revija poudarja nato, da so se vse vezi prijateljstva in zavezništva med Veliko Britanijo in Irakom izkazale kot preprost angleški sistem za eksploata-c jo tc dežele. »Pou tisehe und diplomati-sche Korrespondenz« zaključuje svoja raz-motrivanja z ugotovitvijo, da je nasprotno Nemčija vedno s simpatijami zasledovala vse pokrete ter vsa stremljenja na Bližnjem vzhodu, katerih cilj je bil ustvaritev arabske nacionalne skupnosti, ki bi bila docela svobodna vseh zlih britanskih vplivov. Z angleškim manevrom v Iraku se bavi-jo tudi drugi nemški listi, ki soglasno obsojajo odiozno stališče, ki ga je Velika Britanija zavzela nasproti Iraku. Listi od-
ni pogodbi. Bržkone bo pogodba nato še p ;tc-ga dne ratificirana, potem pa bo pred-jžena v odobritev plenumu parlamenta.
Rimski guverner v Berlinu
Berlin, 22. apr. (Štefani) Rimski guverner princ Borghese je posetil umetnike gledališke družbe Kraljeve rimske opere, ki gostuje v Nemčiji, ter jim je izrazil svoje zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih dosegli. Nato je rimski guverner prisostvoval svečani prireditvi, ki je bila prirejena v berlinskem »Sportpalastu« za italijansko delavstvo v proslavo 21. aprila. Princ Borghese je nato obiskal šefa nemške »delavske fronte«. Snoči je rimski guverner prisostvoval slavnostni večerji, ki je bila prirejena njemu na čast v italijanskem veleposlaništvu.
govarjajo hkrati tudi londonskemu »Time-su«, ki je ob izkrcanju britanskih čet v Basri zatrjeval, da je Churchillu vendarle enkrat uspelo prehiteti Hitlerja. »Voflki-scher Beobachter« poudarja, da brutalno nasilje proti mali državi, ki je daleč od evropskega vojnega prizorišča, pač ne bo rešilo britanske igre, ka je obsojena v popoln polom.
Budimpešta, 22. aprila. (Štefani). Last »Magyaraag« poroča iz Bejruta, da je predsednik iraške vlade El-Ohaiiani izjavil, da bo Irak takoj reagiral na vsak angleški poskus omejevanja neodvisnosti in varnosti iraške države. Dopisnik tega 'lista poroča nadalje, da se je predsedstvo iraške vlade odločilo, za protest proti izkrcanju 2000 angleških vojakov v iraški luki Basri. Kakor se je nadalje zvedelo, je prišlo potem, ko se je zaznalo za angleško izkrcanje, do burnih protiangleških demonstraciji v Bagdadu ter v nekaterih drugih iraških mestih. V okviru demonstracij je ponekod prišla tudi do incidentov.
acuoka zopet v Tokiju
Japonski tisk poudarja važne uspehe, ki jih je dosegel
na potovanju po Evropi
Tokio, 22. apr. (DNB). Zunanji minister Macuoka je davi prispel iz Dajrena z letalom na tukajšnje vojaško letališče. K njegovemu sprejemu so se zbrali ministrski predsednik knez Konoje kakor tudi zastopniki zunanjega ministrstva in vojske. Prav tako so bili navzoči veleposlaniki Nemčije, Italije in Rusije. Takoj po prihodu je odšel Macuoka v kabinet ministrskega predsednika, da poroča knezu Konoju o svojem obisku v Berlinu, Rimu in Moskvi.
Tokio, 22. apr. (Štefani) Japonski listi tudi danes posvečajo dolge članke povrat-ku japonskega zunanjega ministra Macu-oke z evropskega potovanja. List »Hochi Simbun« želi zunanjemu ministru Macu-oki, da bi mu čim hitreje uspelo uresničiti ter splesti vse potrebne diplomatske vezi, s katerimi bi se čim prej ustvarili pogoji za splošno dobrobit vseh delov prebivalstva v vzhodni Aziji. List izraža nadalje željo, da bi se čim hitreje rešilo tudi vprašanje odnosov Japonske do Zedinjenih držav in do kitajske vlade v Cunkin-gu, kakor tudi, da bi se spravili v red vsi važni problemi južnega morja. List »Mi-jako« naglaša. da se je zunanji minister Macuoka vrnil na Japonsko po uspešnem potovanjur, v teku katerega mu je uspelo utrditi tako berlinski trojni pakt, kakor tudi podpisati nov pakt med . Japonsko m Sovjetsko unijo.
Tokio, 22. aprila. Zunanji minister Macuoka je izjavil po svoji vrnitvi v Tokio novinarjem, da ne vsebuje japonsko-ruska nevtralnostna pogodba nobenih tajnih dodatkov, pač pa bo pospešila ureditev odprtih vprašanj med Japonsko in Rusijo.
Zahvala Stalinu in Molotovu
Moskva, 22. apr. (Štefani) Pred svojim odhodom z mandžurske obmejne postaje Mančuli je japonski zunanji minister Macuoka poslal brzojavki Stalinu ter predsedniku sovjetske vlade in komisarju za zunanje zedeve Molotovu. V obeh brzojavkah se japonski zunanji minister Me-cuoka zahvaljuje sovjetskima državnikoma za gostoljubnost, ki mu je bila izkazana za njegovega bivanja na ozemlju Sovjetske unije. Hkrati izjavlja japonski zunanji minister, da odnaša iz sovjetske Rusije najlepše spomine na uspešno sodelovanje s sovjetskima državnikoma.
Seja japonskega državnega sveta
Toido, 22. apr. (DNB). Agencija Domej
javlja, da se bo v četrtek sestal k tajni seji japonski državni svet, ki bo razpravljal podrobno o japonsko-ruski nevtralnost-
Gospodarska konferenca na Kr. Civilnem Komisariatu
Ljubljana, 22. aprila.
Včeraj je bilo na Kr. Civilnem Komisariatu pod predsedstvom Kr. Komisarja g Emilija Graziolija nekaj konferenc, katerih so se udeležili Številni interesiranl funkcionarji, ki so jih poslala razna Ministrstva kot izvedence, predstavniki Industrije, trgovine in denarnih zavodov is Ljubljane, kakor tudi različni funkcionarji Kr. Komisariata.
Na posebni konferenci se je proučeval predvsem položaj glede prehrane v navzočnosti župana dr. J. Adlešiča ter funkcionarjev Kr. Komisariata.
Konference so potekle v duhu popolnega sodelovanja in kažejo na viden nt« čin že sedaj trdno voljo, da se rešijo koristno ln kar najbolj hitro važna gospodarska vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z zasedbo in so v interesu prebivalstva na sasedenem slovenskem ozemlja.
Prof* Umberto Urbani
Nase
DRAMA: Začetek ob 17. ari
Sreda, 23. aprila: Trideset sekund Ijubez-
ni. Red premierski. Četrtek, 24. aprila: Zaprta vrata. Red četrtek.
2e pred nekaj sezonami je imela veseloigra Alda de Benedettija, »Trideset sekundi ljubezni«, živahen uspeh. Letos jo bodo ponovili za abonma. Zgodba se suče okrog rodbinske morale, ki klone pred denarjem. Igrali bodo: Mira Danilova, Kralj, Gabrijelčičeva, Mileva Boltar—Ukmarjeva, Nablocka, Cesar, Jerman, Gregonn, Lipah in Rakarjeva L dr. Režiser: prof. šest.
OPERA: Začetek ob 17. ari Sreda, 23. aprila: Tri stare škatle. Red sreda.
Četrtek, 24. aprila: Faust. Red A.
Bledermajersko ljubka, melodlozna opereta Walterja Kolla »Tri stare škatle« ima pri občinstvu zelo lep uspeh. Poleg komičnega para, kuharice Katre in podčastnika Damijana, ki mnogo doprinašata k veeelemu razpoloženju, nastopa poleg resignirane Urške še ljubavni par: Lota in Vidmar. Zapleti j aji, kako se para iščeta ln končno najdeta, so deloma komični, deloma resni. Plesni vložek je vreden vse pozornosti.
Med sodelavci g. Kr. Civilnega Komisarja E. Graziolija je tudi g. prof. Umberto Urbani. V nJem pozdravlja slovensko občinstvo odličnega poznavalca naše kulture, zaslužnega prevajalca slovenskih pisateljev, pisca mnogih študij in prikazov iz naše literature.
G. prof. Urbani, ki ga šteje med svoje predavatelje Kr. univerza v Trstu, je bil dolga leta sodelavec tržaškega »Piccola«. V literaturo Je vstopil že 1. 1913 s knjigo »Amaranti«. Poslej je izdal večje število prevodov, potopisov in študij, med katerimi zavzemajo slavi ca poglavitno mesto. Njegovi prevodi Vojnovida ln posebej še romana Borisava Stankoviča »Nečista krv« (Sangue Impuro) so mnogo pripomogli k zanimanju za južnoslovanska slovstva v Italiji. Pripravil Je za založbo »Le lingue estere« zbirko novel slovenskih, hrvatskih in srbskih pisateljev (v dvojezični izdaji), v zadnjem času pa je skupno z našim mladim prijateljem prof. Lulgiem Salvinijem pripravljal za rimsko Izdajo podoben izbor, ki naj bi pokazal kvalitetno vrednost južno-slovanskih pripovednikov. Lani je vzbudil pozornost njegov prevod Njegoševega ^Gorskega vljenca« s krasnim uvodom. Izmed ostalih prevodov omenjamo posebej Tavčarjevo »Visoško kroniko«, ki ji je dal g. prof. Urbani naslov »Streghe e demoni« in ki Je izšla pri Trevesu v Trstu 1. 1929. Prevel je tudi daljšo povest Frana Bevka »Kresna noč« ln več novel Istega pisatelja. Naj tudi omenimo njegov prevod znamenitega češkega romana, Zeyerjevega »Jana Maria Plojcharja«, v katerem se slovanska duša odraža v italijanski krajini in v življenjskem stilu Rima in njegove Cam-pagne. Med prevodi, ki jih ima g. prof. Urbani v rokopisu, je tudi Vladimirja Barto-la »Alamut«, ki ga Je po izidu prikazal v odličnem rimskem tedniku »Meridiano di Roma«, kjer je objavil v zadnjih letih vrsto študij, poročil in prevodov. Tako je v zadnjih tednih obširno prikazal Lebnovo knjigo «Problem Dantejeve Beatrice« in Gradnikov© »Italijansko llriko«.
Poglavitno literarno-esejistlčno in kritično delo g. prof. Urbanija predstavljajo njegovi sScrittori jugoslavi« v dveh knjigah. V drugem zvezku, ki je izšel 1. 1936
na 132 straneh velike osmerke v Zadru S predgovorom sedanjega profesorja pado-vanske univerze Artura Cronie, so natisnjene študije o Francetu Prešernu kot slovenskem Petrarci, o Simonu Gregorčiču, o Antonu Aškercu, o Ivanu Cankarju, o Ivanu Tavčarju, o Otonu Župančiču, o Alojzu Gradniku in o Ksaverju Mešku, da omenimo samo Slovence, ki jim je odmerjen dobršen del te knjige. Posebno zaslužno delo je opravil g. prof. Urbani s svojimi biografskimi prispevki za »Grande Dizio-nario Enciclopedico deli' U. T. E. T.« v Tu-rinu, čigar zadnja knjiga je izšla še nedavno z novimi številnimi prispevki iz veščega peresa našega uglednega prijatelja.
G. prof. Urbani je v vseh spreminjajočih se razpoloženjih, ki označujejo potek političnega življenja, pravilno razumel nalogo kulturnih delavcev, da grade mostove med posameznimi narodi, mostove intelektualnega spoznavanja ter literarnega in umetniškega sodelovanja, ki dostikrat vodijo od intelekta k srcu, k notranjemu iskrenemu zbliževanju in spoznavanju. Slovenci smo temu italijanskemu slavistu dolžni posebno hvalo za pozornost, ki jo je vedno izkazoval našim kulturnim prizadevanjem, ocenjujoč jih z razumevanjem in v duhu pravilnega presojanja našega kulturnega položaja. Njegove zasluge za spoznavanje slovenske literature pri velikem italijanskem narodu ostanejo za vedno nepozabne. »Jutro« je v svoji kulturni kroniki skrbno spremljalo delo g. prof. Urbanija in mu je v posebno zadoščenje, da je vedno pravilno razumevalo njegov pomen za italijansko-slovensko duhovno zbližanje. Ob petdesetletnici se je g. prof. Urbanija najobširneje spomnil naš tednik »življenje in svet« s člankom tov. Podržaja.
V današnjih zgodovinskih dogodkih ostaja posameznik, zlasti še s svojim duhovnim prizadevanjem, v ozadju velikega in prelomnega dogajanja. Vzlic temu smo hoteli tudi mi ob tej priliki prikazati slovenski javnosti delo g. prof. Urbanija, ki ga je g. Civ. Komisar postavil med one, ki naj pod njegovim odločnim in modrim vodstvom. v spoštovanju naših tradicij, spravijo v sklad nove razmere na slovenskem ozemlju pod italijansko upravo
Rdeči križ išče pogrešane
Ljubljana, 22. aprila
Izmed vseh ustanov, ki delujejo v teh prevratnih dneh, j« Rdeč- križ deležen velikega zanimanja vsega prebivalstva. Vodstvo Rdečega križa, ki mu je bila v zadnjih zgodovinsko važnih trenutkih poverjena ena izmed najvažnejših nalog, je tudi v teh prevratnih dneh znalo svoje delo preusmeriti tako. da je mogla ta ustanova postati v času zmešnjav najbolj koristna. Vsekakor je treba na prvem mestu vodstvu Pokrajinskega Rdečega križa izreči polno priznanje za požrtvovalno delo v prid prebivalstva.
Naglo je znal Pokrajinski Rdeči križ zagrabiti pri svojem delu tam, kjer se je pokazala potreba. Stopil Je v stike z zased-benimi oblastmi, ki mu gredo ob vsaki priložnosti ljubeznivo na roke. Predstavniki oblastev so si že ogledali Šlajmerjev sana-torij, o katerem so «e zelo pohvalno izrazili Obiskali so tudi nekatere italijanske ranjence, ki so bih v oskrbi sanatorija Rdečega križa.
Naloge, ki jih je hnel Rdeči križ pred prevratom, so seveda medtem zaspale in takoj so na njih mesto stopile nove naloge, katerim se je bilo treba nemudoma posvetiti. Čez noč je Pokrajinski Rdeči križ preusmeril svoje delo, ki se zdaj že nekaj dni
Vsak košček zemlje mora biti obdelan
Ze ponovno smo opozorili naše čitatelje, da je v interesu vsakega posameznika m skupnosti, da bo letos obdelan prav vsak košček zemlje. To ne velja samo za deželo, temveč v enaki meri tudi za mesto. Odločiti se je treba brez odlašanja, kajti čas hiti. Takoj moramo zavihati rokave in iti na delo.
Tudi v mestih Je dovolj neobdelane zemlje
Danes ni čas. da bi gojili v mestih vrtove za okras, da bi urejali cvetne gredice na zemlji, ki je sposobna za koristno obdelovanje. še man j pa. da bi pustili zemljo kar pusto in neobdelano. Odipasti mora vsaka sentimentalnost. Prebivalstvo mora samo izvajati kontrolo. Sosed mora opozorita soseda na dolžnost nasproti skupnosti, medtem ko se nai proti onim. ki ne kažejo dovolj uvidevnosti, uporabijo ostrejši ukrepi Delovnih rdk je zlasti v mestih dovolj in ni opravičila, da bi kdo pustil svoj vrt ali zemljišče neobdelano, češ da dela sam ne zmore. Dovoli je brezposelnih in šolske mladine, ki lahko pomagajo. Kdor pa ne utegne sam skrbeti za to. da se zemlja obdela, nai jo prepusti drugim za obdelavo.
Krompir
Za saditev krompirja imamo še dovolj časa in ni prepozno, če ga sadimo tudi še v maju. Krompirju moramo posvetiti prav posebno pozornost, ker je ravno v težkih časih najbolj primeren za prehrano. Se-mensld krompir se še vedno lahko dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Novem mest". Debel krompir je treba razrezati (po dolžini), sicer oa ie bolje, da ga sadimo nerazrezanega. Zemlia nai se dobro pripravi, da bo drobno grud-nata. Potrebno pa je. da se zemlia tudi primerno pognoji. Za saditev kromnirja se gnoji zemlia predvsem s kalijevo soljo, ki s« rrrav tako dobi pri Kmetijski družbi. Hlevski gnoj sam po večini ne zadostuje, ker ©o+rr*vmie krompir (enako kaVor pera) mnoso kalija, ki ga moramo zemlji vodno dodati. Če smo zemlio poe^oiili s hlevskim snojem. ie dobro dodati 300 do 400 kg kalijeve soli na hektar ali 3 do 4 kg na ar (100 m«), Ce na zemlja ni gnojena s hlevskim gnojem, ie tr<*ba vzeti 50o do 600 kg kalijeve soli na hektar in eventualno dodati še 150 do 200 kg dušika na hektar Z gnojnico ni dobro gnojiti, da zasajeni krompir ne prične »»"iti. Fižol
Tudi za fižol je še čas. da ga posadimo Pome vrste fižola (koks. mandalon, ribni-čan, propoličar) lahko zasadimo tudi ie v začetim maja. Fižol za zeleno kuho na lahko zasadimo ie trezneje. Posebno jo paziti, da ima vsaka hiša dovoli fižola za zeleno kuho. Tale fižol se sadi v razmahu 14 dni do 3 tednov, tako da je v poletju zeleni
(stročji) fižol vedno na razpolago. V huoi vročini je treba paziti, da se ne vsušiio nežni cveti. Zato je dobro, da v času. ko prične sonce hudo pripekati, zvežemo do tri do štiri preklje na vrhu. da se rastline osenčijo med seboj in da sonce potem ne more nežnih cvetov uničiti. Fižol je treba saditi na dobri rodni zemlji. Dušika ne potrebuje, pač pa je koristno dodati nekaj superfcsfata, ki pa se danes težko dobi. Kot nadomestek za superfosfat sc lahko uporabi tudi kurjek.
Kupusnlce
Kupusnice (zelje. kel. kolaraba. ohrovt) potrebujejo predvsem dušika in kalija ter dobro humozno zemljo. Rastline se lahko zalivajo z razredčeno gnojnico (če ie vroče le zvečer). Večini interesentov, ki ne pridelujejo v večjem obsegu, bo najbolj ustreženo. če si nabavijo potrebne sadike od vrtnarjev. Paziti pa morajo, da bodo sadike dovolj krepke in da ne bodo podivjane.
Posebno pažnjo je posvetiti tudi gojenju paradižnikov, ki se morajo saditi v aprilu ali najkasneje v začetku maja. Priporočljivo ie gojiti tudi zeleno papriko, rdečo peso, buče in kumare. V splošnem naj pripomnimo. da potrebujejo skoro vse vrtne rastline, če nai dobro uspevajo, duSika in kalija (razen fižola).
Tudi na deželi mora biti v*» zemlja obdelana
Posebno ie letos skrbeti za to. da bo tudi na deželi obdelan vsak košček zemlje. Kmetje naj čim prej preorjejo slabe travnike, zlasti take. kjer so bile včasih njive Če bi jim zaradi tega primanjkovalo krme, nai pridelajo krmo na njivah, ker bodo na ta način mnogo več predelali V poštev pridejo zelena koruza, travne in druge mešanice. detelja, lucerna itd. Potrebno seme je oo večini še na razpolago, zlasti detelj-no seme in seme travne mešanice. Zlasti pa marajo tudi kmetje posvečati več pažnje vrtovom, ker je tudi na deželi vrt izredno važen za prehrano.
Posebno pozornost morajo kmetje zlasti letos posvečati sadjarstvu s čiščenjem dreves in uničevanjem Škodljivcev, kajti nobeno sadje ne sme iti letos v nemar. £e sedaj pa naj kmetje mislijo tudi na sušenje sadja.
OonMdanke vesti
cs Obisk predstavnikov tržaškega Združenja trgovcev. V ponedeljek je prispel v Ljubljano predsednik Združenja trgovcev v Trstu g. Cav. Petrin v spremstvu dveh gospodov. G. Petrin se je Informiral na pristojnih mestih o možnosti vzpostavitve poslovnih svez s tvrdkami na zasedenem ozemlju. Tržaško Združenje trgovcev Je otvorilo v Ljubljani svoje predstavništvo, ki posluje zaenkrat v Beethovnovi ulici T.
osredoteča okrog posebnega oddelka za poizvedovanje za civiln.mi in vojaškimi po-grešanci. Ker je bil na ta oddelek že takoj prve dni velik naval je Rdeč' križ zanj namenil posebne prostore v poslopju bivše mestne ženske realna gimnazije na Bleivvei-sovi cesti. Vodstvo RK je ostalo v starih prostorih na Gosposvetski cesti. Tu opravlja glavne posle pod vodstvom predsednika pokrajinskega odbora odvetnika dr. Otona FettichA in predsednice krajevnega odbora g. Minke Kroftove poleg stalnega uredništva še cel štab požrtvovalnih mladih ljudi in ljubljanskih gospa in gospodičen. Sleherni trenutek jih zatečete pri živahnem trudapolnem delu. Od vseh strani osebno, po telefonu in s pisemsko pošto se oglašajo ljudje s svojimi željami. Koliko jc naših rojakov, ki še danes ne vedo. kje so svojci in kako je z njimi. Zaloge poizvedovalnih formularjev, ki jih je imel Rdeči križ na razpolago, so v visokih kupih romale v poizvedovalni oddelek; neumorni delavci Rdečega križa računajo, da so svojci doslej popisali že blizu sedem tisoč teh pol. Vodstvo je v sporazumu z zasedbenimi oblastvi te pole, ki jih vse registrira glavna pisarna, razporedilo po krajih, v katerega gredo poizvedbe in je doslej že poskrbelo, da je poizvedovalne pole razposlalo po svojih posebno pooblaščenih kurirjih v večje kraje. Razume se, da je najprej poskrbelo za področje slovenske pokrajine, včeraj in danes pa so odpotovali tudi že posebni kurirji s polarni proti Beogradu, oprtam s polarni za Beograd, Zemun in Pančevo. Z vso možno naglico pripravlja vodstvo odpošiljatev teh pol tudi v vse druge kraje in upa, da se mu bo to kmalu posrečilo. Seveda so na- ži-velj zatekli zadnji dnevi po vsem področju bivše države, bodisi, da je prebival raztresen že prej po svojih službenih dolžnostih ali pa ga je klic pod orožje pozval iz ožje domevine dalje na jug.
Poizvedovalni oddelek pa ima sedaj še drugo nalogo. Vse, ki se od koderkoli vračajo, prosi, da se zglasijo pri njem in mu dajo točne podatke o tem. odkod prihaja in o svojem sedanjem bivališču, da se bodo mogli vsi tisti, ki še pogrešajo svojce, nanj obrniti. V pomirjenje prebivalstva glede še pogrešanih svojcev sporočamo', da tisti, ki so se doslej vrnili zagotavljajo, da je še na vsem področju bivše države polno naših ljudi, ki samo še čakajo na ugodno pro>metno zvezo, da se bodo mogli vrniti domov. Doslej se je pri poizvedovalnem oddelku objavilo že okrog 200 oseb. Te so seveda imele pač nekaj več sreče in morda tudi poguma, da so se odločile, če je bilo treba, kar za pešačenje. Razume se, da je bilo število tistih, ki takšnega napora niso zmogli, neprimerno večje Rdeči križ pa pros; tiste, ki še poizvedujejo za svojci, naj nikar prehitro ne obupajo. Delo pri poizvedbah, pa naj se izvaja še s tolikšno požrtvovalno naglico, vendarle ne more tako hitro od rok. kakor si vsak želi. Vedeti je treba, da sn vsak od pogrešanih še pomaga kakor ve ;n more od kraja do kraja bliže svojemu domu. Prijatelji in znanci se na teh potih srečujejo in si medsebojno pomagajo, vendar se že enkrat ugotovljena sled prav hitro spet izgubi in Rdeči križ ima pri tem iskanju tudi svoje težave, saj zlasti za pokrajine izven Slovenije dostikrat niti ne ve, če tn ali tam posluje Rdeči križ.
Nogomet v Italiji
Najboljši italijanski nogometni klubi, tako imenovana A divizija, so igrali preteklo nedeljo prvenstvene tekme v XIV. povratnem kolu, v katerem so bil doseženi naslednji izidi:
Triestine—Livorno 1:1 (0:1), Fiorentina—Bologna 3:0 (2:0), Juventus—Bari 5:2 (0:2), Torino—Novara 5:1 (2:1), Vene-ziar—Genova 0:0, Roma—Ambrosiana 3:0 (1:0), Atalanta—Napoli 4:0 (3:0), Mila-no—Lazio 3:0 (1:0).
Po tem kolu je stanje klubov v tej diviziji naslednje: Bologna 37. Ambrosiana 33, Juventus ln Fiorentina 32. Milano in Atalanta 31, Roma 28, Triestina in Napoli 27, Torino, Genova, Venezia in Livorno 26, Novara 25, Lazio 24, in Bari 17 točk.
DomaČe vesti
*	Vrnitev Italijanov v Slovenijo. Kr. Civilni Komisarijat v Ljubljani poroča: V
Sloveniji bivajoči Italijani, ki so bili pred izbruhom sovražnosti odpravljeni v domovino, se lahko vrnejo, da nadaljujejo svoje običajne posle. V ta namen si morajo oskrbeti propustnico Teritorialne Obrambe v Trstu, ki jo dobe proti predložitvi potnega lista, s katerim so bili odpravljeni domov.
*	Nov župan v Sevnici. Za župana občine Sevnica je bil imenovan g. baron Edu-ard Gruttschreiber, za podžupana pa g. Martin Gorianz, oba uradnika kopitarne Winkler v Sevnici.
*	Regulacijska dela na Krasu. O priliki velikega italijanskega narodnega praznika N&tale di Roma so bila odrejena nova obsežna regulacijska dela za regulacijo kraških voda. Urejena bo struga Pivke od mostu na državni cesti št. 58 do izliva iz Postojnske jame, hudournik Rakitna, dotok Pivke, pri Slavini in Lakodišče. Vsa dela so proračunana na blizu 16.000 delovnih dni.
*	Oddaja volne. Ministrstvo za Poljedelstvo in Gozdove je s posebnim odlokom razveljavilo ugodnost, ki jo je zakon z dne 19. januarja 1939 priznaval proizvajalcem surove in očiščene volne, da so smeli za lastno uporabo pridržati do 2 kg volne na vsakega družinskega člana. Vsi proizvajalci morajo v roku 20 dni po striženju odnosno po čiščenju ves novi pridelek izročiti pristojnim instancam. Prav tako morajo do 15. maja prijaviti in izročiti vso količino volne lanskega pridelka, ki so jo pridržali za lastno družinsko uporabo, pa je niso še potrošili.
*	Nova grobova. V Selcah nad Sk^.fjo
Loko je 19. aprila nenadoma_ preminula gospa Ana Lovšinova iz Ribnice. Hvala vsem, ki so ji lajšali zadnje ure in se udeležili pogreba. Užaloščeni rodbini dr. Lovšinova iz Stor in Kadunčeva iz Ribnice ter sorodstvo. — V visoki starosti 86 let je v Dol. Logatcu po težkih mukah umrl žan-darmerijski narednik vodnik v pokoju in posestnik g. Jože Urbas. Pogreb bo v sredo ob 17. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Dol. Logatcu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
NORTONOLJ
v obliki praška in tekočine varuje zanesljivo Vaša oblačila, kožuhovino, tapecirano pohištvo, preproge itd. Zahtevajte ga v dro-gerijah in specer. trgovinah. Vsa pojasnila kakor tudi sredstva zoper različno golazen V hiši, shrambah in na polju pri: Insr. Prezelj, poobl. agronom - fitopatolog, Ljubljana, Wolfova 3/1, tel. 34-73.
Uradne ure: 8. — 12. ----
*	Inž. Maks Mihelčič f. šele zdaj je prispela vest, da je postal 7. t. m. žrtev bombardiranja broda »Spasilaca« v Splitu tudi naš rojak inž. Maks Mihelčič. Rajnki je bil vzor pridnega, vestnega in poštenega človeka, že v gimnaziji in pozneje na vseučilišču je vedno prednjačil s temi svojimi odlikami. Čeprav se je vsa leta študija vozil k pouku v Ljubljano iz Litije z vlakom, je bil vedno med najboljšimi učenci. Kljub kratko odmerjenemu času za učenje, je našel še vedno dovolj prilike za športno udejstvovanje. Prav posebno pa ga je veselila kraljeva igra-šah, edina strast, ki se ji je vdajal. Po končanih elektrotehniških naukih je moral v času gospodarske krize po svetu za kruhom. Ves ta čas je pridno izpopolnjeval strokovno znanje, ki ga je ob povratku v Ljubljano s pridom uporabil. Pred leti si je ustvaril svoje družinsko ognjišče in se mu je v srečnem zakonu z go. Stanko rodila hčerkica Marija, ki sta zdaj po ne-preračunljivi usodi izgubili najboljšega moža in očka. Tovarišu Maksu Mihelčiču bomo ohranili najlepši spomin, preostalim svojcem pa izrekamo naše globoko sožalje.
*	Spominu akad. slikarja Ivana Mi-klavca. Kakor je »Jutro včeraj kratko beležilo, je padel kot žrtev vojaške letalske katastrofe g. Ivan Miklavec, akad. slikar in rezerv7ni poročnik izvidnik. Novica o njegovi smrti je vzbudila iskreno obžalo-
vanje v širotitm krodu njegovih prijateljev v Ljubljani in Kranju. Ivan Miklavec, star šele 36 let, je bil edini sin g. Josipa Miklavca, trgovskega zastopnika v Ljubljani. Realko je študiral v rodnem mestu, nakar je šel na slikarsko akademijo v Zagreb. Kot akademski slikar je potem ustanovil v Ljubljani atelje »Miko«. Poleg umetniških del se je zlasti uspešno posvečal moderni reklami. V tem svojstvu Je slednjič dobil stalno namestitev v tiskarni velike tvrdke »Jugobruna« v Kranju. Pred leti si je ustvaril prijetno družinsko ognjišče. Poročen je bil z gospo Ivanko, po rodu Ušeničnikovo. V srečnem zakonu se mu je rodila hčerkica Irenica, ki je stara šele 3 leta in še ne more prav doumeti, s kako bridko izgubo jo je prizadela današnja velika doba. Ivan Miklavec je pred mesecem bil vpoklican na letališče Novo Topolje pri Banjaluki. Drugi dan vojne, dne 7. aprila, so odtod poletela tri letala v smeri čez Karavanke. Letalo, v katerem je bil Ivan Miklavec opazovalec, je bilo v bližini Celovca sestreljeno in sta poleg Miklavca našla smrt pilot in strelec. Pokopali so jih v koroški zemlji, od koder bo Ivan Miklavec po končani vojni prepeljati v domačo prst pri Sv. Križu. Časten mu bodi spomin, svojcem pa naše iskreno sožalje!
*	Pisarna Rdečega križa prosi, da vsi po-grešanci, za katere so bile vložene prijave za njih izsledovanje in so se že vrnili, javijo osebno ali pismeno svoj povratek v pisarni Rdečega križa. Treba je navesti ime pogrešanega, čin, kam je bil poklican in kdo ga je pri Rdečem križu prijavil.
*	Redni potniški promet. 20. t. m. smo pod naslovom »Redni potniški promet« ob-du. V podatke za progo Ljubljana-Brežice du. V opdatke za progo Ljubljana-Brežice se nam je vrinila neljuba pomota. Večerni vlak proti Brežicam ne odpelje namreč iz Ljubljane ob 18.45, pač pa ob 18.15. Vlaki iz Ljubljane v smeri proti Zidanemu mostu oziroma Brežicam odpeljejo torej vsak dan ob 5.30, 13.30 in 18.15.
*	Zveza trgovskih združenj v Ljubljani obvešča vse trgovce in trgovska združenja na področju Kralj. Civilnega Komisarijata za zasedeno slovensko ozemlje: Po odredbi smejo trgovine in obrati z živili in življenjskimi potrebščinami prodajati za konzum samo nujno potrebne količine živil oziroma življenskih potrebščin.	(—)
*	Plačilo najemnin. Hišni posestniki se vabijo, da se zaradi rednega plačevanja najemnin po najemnikih oglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6, od 9. do 12. ure. (—)
*	Poizvedba. Kdor je služil v 1. vodu 1. čete 3. posad. bat. na Poljani pri Preva-ljah ali drugače kaj ve o rez. poročniku ing. Borisu Gostiši, se naproša, da javi to na naslov: Anica Gostiša, Hrastnik. (—)
*	Nevarni zlikovci pod ključem. Tržaška policija je bila že delj časa pozorna na 32-letnega, že nekajkrat kaznovanega Edo-arda Bassia, ki je živel precej preko svojih gmotnih razmer. Sum se je kmalu izkazal za upravičen in pred dnevi je imela policija dovolj razloga, da Bassia aretira, zraven njega pa še dva njegova tovariša, 271etne-ga Giorgia Fischerja in 261etnega Giorgia Quarantotta. Vsi trije so na policiji priznali, da so dne 26. februarja vlomili v trgovino s čevlji na via Massimo d'Azeglio, katere lastnica je Rita Del Giudice, in v treh vrečah odnesli moških in ženskih čevljev v vrednosti 15.000 lir. Pri zasliševanju pa so priznali še, da so dne 15. januarja ukradli trgovcu Giuseppu Corteleju enajst hlebcev sira in nekaj drugega blaga v skupni vrednosti 6350 lir. Z vsemi tremi vlomilci sta poromali za zapahe tudi dve njihovi pajdašici, komaj 171etna Alice Gioi, Quarantottova prijateljica, in stara Bassi-jeva gospodinja.
Iz Ljublfane
Znak alarma za primer napada sovražnih letal
Ljubljana, 22. aprila.
Po dogovoru z Vojaškim Poveljstvom odreja Civilni Komisar za zasedeno ozemlje Slovenije: Dodatno k dosedanjim odredbam se morajo počenši od 23. t. m. od 0 ure dalje v primeru napada sovražnih letal oglasiti na vsem zasedenem ozemlju Slovenije izrecno le sirene, ki so že pripravljene, in sicer trikrat zaporedoma, vselej po 30 sekund. Od tega dne t. j. od 23. tega mes. dalje se bodo te sirene oglašale vsak dan ob 10. uri dopoldne za 10 sekund, kar bo le preizkušnja za njih brezhibno delovanje.
Civilni komisar je poleg tega odredil, da od polnoči med 22. in 23. t. m. dalje lahko zvone cerkveni zvonovi.
u— Navdušen zbor na sedeftu Kr. dv. Komisarijata sa Slovenijo. V dvorani Kr. Komisarijata za Slovenijo so se v ponedeljek zbrali fašisti in predstavniki Oboroženih sil ob navzočnosti italijanskega gosp. Generalnega Konzula v Ljubljani. Kr. Civilni Komisar Emilio Grazioll je najprej odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duce-ju. ustanovitelju Imperija; nato je poudaril, kako navzoči tovariši z globoko ganjenostjo občutijo ta zgodovisnki dan, zaradi česar pošilja navdušen pozdrav vsem bojevnikom na kopnem, na morju in v zraku. Zbor se je zaključil s petjem »Giovinezze« ter s pozdravom Kralju-Cesarju in Duce ju. Mesto je bilo ves dan okrašeno z italijanskimi trobojnicami.
u— Vrnitev nemSkega konzula v Ljubljano. V ponedeljek popoldne ob 18. uri se je nemški konzul g. dr. Brosch z vsem osebjem nemškega konzulata vrnil v Ljubljano. Pripeljali so s seboj tudi ves arhiv v velikem udobnem avtobusu. Gospod konzul se je nastanil v prejšnjih prostorih nemškega konzulata v šarabonovi hiši na Erjavčevi cesti 21.
u— Ivan Hribar za ljubljanske vaience. G. Jože Berdajs. skrbnik naših obrtnih vajencev. nam je poslal naslednje vrstice v čast g. Ivanu Hribarju: »Hodili smo Te kropit po stopnicah v kapeli sv. Andreja. Izmed Tvojih velikih del omenjamo še to. da ne bo pozabljeno leto 1909. za ljubljanske vajence, ko si kot župan vpeljal dnevni šolski pouk ob četrtkih dopoldne od 8. do 12. ure brez privoljenja deželne vlade Ze tri leta prej s hotel isto izvesti, a takratna deželna vlada na pritožbo ključavničarske mojstrske zadruge tega ni dovolila. Leta 1909. je pa deželna vlada odstopila zadevo v rešitev centralni vladi na Dunaj. Ta je naknadno odobrila dnevni šolski pouk in odpravila vsakdanji večerni pouk za vajence. To dejanje, ki si ga izvršil, ne bo med našim obrtnim naraščajem nikdar pozabljeno. Slava Ti. Ivan Hribar!
u— Vinko Kožuh t* V splošni brlnišnici je umrl v ponedeljek zvečer g. Vinko Kožuh, nadzornik Jugoslovanske tiskarne in knjigarne ter upravni svetnik Zadružne gospodarske banke. Bil je tih gospodarski delavec, ki se je iz skromnih pečetkov povzpel na odgovorno mesto. Rodil se je L 1894 v Oseku pri Gorici. Leta 1922 1e vstopil kot knjigovodja v službo pri Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani in ie nato postal nadzornik podjetij. Sredi najlepših let ga je bolezen odtrgala od dela. Z pustil je hčerko in sina. Lep mu bodi spomin. žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Na častnem pokopališču na Navju cvete 10.000 mačeh raznih barv, gredice pa obroblja 3.000 belih marjetic. Pomladno sonce je pričelo odgrinjati že tudi barvno razkošje 10.000 tulipanov najrazličnejših vrst, da bo Navje vso pomlad kakor najbogatejša vrtnarska razstava pomladnega cvetja. S Tyrševe ceste krenite za železniškim prelazom na desno po Vilharjevi cesti in takoj boste pri portalu cvetočega gaja naših zaslužnih mož. Spoštljivo stopite na Navje, ki je odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do mraka.
u— Ljubljanske lastnike konj, voz, avtomobilov, motockilov, biciklov, ki so oddali svoje stvari vojaškim oblastem, pa jih še niso dobili nazaj, vabimo, da svoje pogrešane stvari najkasneje do konca tega tedna med 8. do 12. uro naznanro mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7 I. nadstropje. Potrdila naj prineso s seboj.
u— Obrtno nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubjani — Pru-le prične s poukom v ponedeljek 28. t. m.
u— Na ženski strokovni nadaljevalni šoli pri Sv. Jakobu se prične redni pouk v sredo 23. t. m.
u— Za mestne reveže je podarilo osebje mestnega domovinskega urada 160 Din v počaščenje pok. ge. Ivane Vrišer, mestna vrtnarija je pa v znamenje tega darila položila na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani je darovala namesto cvetja na grob svojega blagopokojnega upravnega svetnika g. Vinka Kožuha, nadzornika Jugoslovanske knjigarne in tiskarne, Vincen-cijevi konferenci za žuDnijo Marijinega Oznanjenja znesek 500 Din v korist siromakov.
u— Podganja nadloga. Z splošnim higienskim napredkom Ljubljane tudi nadloga podgan počasi pojenjuje, a če bi jih hotela občina povsem iztrebiti, bi bila potrebna vsota več sto tisoč din. Najboljše razplodišče podgan so stari kanali. Izmed katerih so bili nekateri zgrajeni ž« leta 1880., mnogo pa jih je našlo zatočišče tudi v starih mesarskih barakah ln po kanalih na živilskem trgu. Pri gradnji nove tržnice so posebno pozornost posvetili kanalizaciji, ki je izvedena tako, da bo izključena zareditev podgan.
Kako fe Italija zavarovala umetnine
Sleherni ljubitelj lepote ve, da ima Italija neprecenljive umetnostne zaklade in marsikdo izmed teh je ob začetku vojne
Leonardo da Vinci (lesorez po lastni mojstrovi podobi)
zaskrbljeno pomislil na letalske napade in
Strahotne učinke, ki jih ostavljajo bombni
zadetki in ki navadno ne izbirajo dosti svojega cilja. Kako dobro čuva svoje umetnostne zaklade ravno Italija, nam pa prav zanimivo poroča ena izmed zadnjih številk umetnostne revije »Weltkunst«.
Različni italijanski muzeji, v mirnem času bajne zakladnice umetnostnih predmetov, so danes prazni, le tu in tam je še kaka umetnina, ki je pač neprenosljiva in je zato pokrita in obvarovana z vrečami peska. Kakor hitro je Italija stopila* v vojno. se je shranjevanje in obvarovanje umetnin izvajalo točno in strokovno po določenem načrtu, ki je bil izdelan že pr~d leti.
Kako ogromna je bila naloga italijanske vlade, da zavaruje in ohrani nepoškodovane svoje umetnine, ki predstavljajo skozi stoletja dragocene plodove italijanskega genija, nam nazorno dokazujejo naslednje suhe številke. Izmed 50.000 umetnostnih in zgodovinskih predmetov, katerim je poverjena prva skrb, je nenadomestljivih nič manj ko 4000 slikarskih mojstrovin, 600 svetovno znanih kipov in 2400 starinskih izkopanin: preko 200 poslopij je. ki imajo velik nacionalni in dragocen zgodovinski pomen. Dalje je nenadomestljivih 15 Stradivarijevih gosli, množica dragocenih gobelinov, vaz in nato še ogromne zbirke neprecenljivih majcenih umetnostnih zakladov. Vsa ta najdragocenejša dela so na 60 izbranih in nalašč v ta namen dobro zavarovanih in opremljenih prostorih po vsej Italiji Ti skrbno pripravljeni prostori so večinoma etare plemske hiše in samostani. Seveda so
umetnine še v posebnem varstvu m izej-skih veščakov in vojske. Kakor reč no. nekaterih redkosti ni moči p enesti in med te spada tudi svetovno znana, neprecenljiva umetnina velikega milanskega moj stra Leonarda da Vincija: »Zadnja večerja«.
Kdo izmed nas ne pozna te lepe renesančne. na presno slikane pedobe? Za kot otroci smo jo občudovali po reprodukcijah različnih več ali manj posrečenih kopij. Marsikdo izmed nas se še gotovo sd -minja ganljive anekdote, kako ie m j 1er Leonardo slikal to podobo polnih 20 let in kako ie isti model, katerega je prvotno upodobil za Krista in ga po 20 letih ?pet prepoznal na cesti kot alkoholika, nato uporabil še za — Judo. Mojstrovina je Ž3 od starosti itak precei poškodovana. le še rahli obrisi kažejo veličino Leonardovega duha in njegovega čopiča. Na:več ie bila poškodovana v času vojnih viher Napoleonovega pohoda.
Ta Leonardova mojstrovina je torej morala ostati taka, kakršna je. na svojem mestu. kljub temu je pa za njo dobro preskrbljeno in je vešče obvarovana po strokovnem načrtu Podobo so obložili z nalašč v ta namen izdelano in opremljeno vato, nato so io obdali z močnimi ploščami, ki se sestoje iz težkih jelenih cevi. Nato 90 jo še obložili počez in v višino z mogočnim svodom vreč peska.
Tako čakajo vsi dragoceni itaUjanski predmeti mirno in v dobrem varstvu svojega vstajenja, čim bo konec vojne, se vmeio na svoja določena mesta, da nas bodo spet kakor nekoč bodrili in nam razveseljevali s svojo lepoto naša srca.
u— LJubljana — kmečka va». Ze na
področju nekdanje male Ljubljane je živelo nekaj meščanov, ki so bili izraziti kmetovalci, z ustanovitvijo Velike Ljubljane pa je njih število še znatno poskočilo. Dandanes šteje mesto 400 posestev, ki imajo pretežno kmeti ;ski značaj. Zemi;a je sicer v pretežni meri skrbno, racional-
no obdelana, manj pa ao ustrezne higienske razmere na teh posestvih, predvsem stanje hlevov, gnojnih jam, dvorišč in stranišč. Mestna uprava si bo morala še mnogo prizadevati, da naj bi bile kmetije iz Ljubljane kmečkim posestnikom na deželi za vzor.
Mali oglasi
Slu/ bo dobi
Krojaškega
pomočnika
urnega za male kose.
sprejme takoj Brlc. Tyr-Seva 69.
7824-1
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem takoj. Drmaž Josip, Večna pot št. 29.
7850-1
Iščem žensko
za čez dan, pošteno, zanesljivo. za takoj. Cesta na Loko 22.
7848-1
V hotelu Slon
se sprejme ena sobarica katera razume nekoliko nemški. — v kopališču Slon pa maser za nekaj
dni v tednu.
7843-1
Postrežnico
pošteno, spretno, sprejmem za dopoldne. Gledališka ul. 4-1.. desno.
7773-1
Za večjo trgovino
Iščem mlajšo dobro prodajalko. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redko«.
7862-1
Službe išče
Devetnajstletna
gospodična
išče kakršne koli primerne zaposlitve. Vsestransko inteligentna. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujna pomoč«.	7836-2
Brivski pomočnik
dober delavec, starejša
moč, iSče službo za Izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopi takoj«.
7849-2
Sobe išče
•čem manjšo
prazno sobo
7. vhodom s stopnišča. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod *Cent°r«.
7832-23a
Prazno sobico
s posebnim vhodom — iščem za takoj, najraje v bližini Mir j a. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Takoj 33«.
7844-23a
Stanovanje
Enosob. stanovanje
s kabinetom, oddam v šiški odraslim osebam 1. maja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __7855-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico oddam. Velikovška 7,
ki je vzporedna z Dravsko ulico.
7845-21
Stanovanja
Iščem stanovanje
štiri ali petsobno za avgust. Ponudbe in naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dentist«.
7475-21&
Družina 2 oseb,
Obe z zaslužkom, iščeta čisto stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro tZa 1. junij. blizu centra«.
7831-21a
Stanovanje dvo ali trisobno iščem za takoj v bližini centra. Po možnosti v mali
vili. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod značko »Takoj stanovanje«.
7853-21a
Zaslužek^ Posest
Vsako prerisivanje
na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. oddel. Jutra.
7847-3
Pouk
Italijanščino
poučujem. — Gallusovo nabrežje 7, trgovina.
7859-4
Prodam
Čebulčku
smo znižali ceno. Zasadite z njim vsak prazen prostor, ker je verjetno' da bo po čebuli veliko povpraševanje. Sever & K(>mp. I jubllana.
7811 6
Čevlji
Razprodajam o damske čevlje, semiš in ševro — ročno delo po nizkih cenah. Ne zamudite ugodne prilike. Prodaja samo par dni. Gosposvetska št. 1 poleg Figovca.
7863-6
Kupim
Otroški voziček športni, dobro ohranjen kupim. Istotam naprodaj globok, skoraj nov voziček. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Športni voziček*.
7865-7
Sobo odda
tiiše kupimo
visokopritlične, enonad-stropne io večnadstropne.
Parcele
prodajamo v šiški, št. Vidu poleg škofijskega zavoda. Mednem ob Savi in na Kode! je vem ZAJC ANDREJ posredovalnica nepremičnin., LJubljana. Tavčarjeva ul 10 telef začasno 35-64 stanovanje tel. 768 St Vid	7768-20
Prodam
lepo posestvo s trgovino in gostilno ter z lepim gozdom v izmeri 44.325 kv. m. Vse se izve pri:
Jožefu Bodle j, Brezje pri Tržiču p. Križe.
7823-20
Prodam
dvostanovanjsko hišo v Vižmarjih št. 196. pod klancem.
7825-20
Lepo parcelo za Stadionom, prodam.
Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoj«.
7814-20
Ugodna prodaja
malega posestva, hiša vrt njiva. Jože Reber-nlk, Šenčur 155. pri
Kranju.
7837-20
Z več 100.000 Dia!
pristopim k dobroido-| čemu industrijskemu podjetju za povečanje obrata. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro .Sigurnost ln sodelovanje«.	7858-16
Tekstilna industrije
v bufttnl Ljubljane — nemško področje — z m iogunl biroji radi od-potovanja ugodno na- ; prodr j. Potreben kapital cca 650.000 Din. — ! resni Interesenti naj se nujno obrnejo na: Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12.
7864-16
Informacije
Prosim občine
ali privatnike, naj ml javijo proti dobri nagradi sledeče konje: Fuks (belogrlv). velika bela lisa na glavi, leva zadnja noga znotraj bela, na desni prednji žig štev. 1206. star 6 let. Konj (zelen šlmel), visok 158 na levi nogi žig št. 593 z opremo. Rujav konj (bram), leva zadnja noga nad kopitom bela. na hrbtu bela lisa. na čelu zvezdica, žig št. 703. Vsi konji so dobro rejenl. Joško Jelačin. Rudnik. Ljubljana.
7802-31
Iščemo konje, opremo in vozove.
Kdor kaj ve za eno spodaj navedenih predmetov, naj sporoči lastnikom, ali pa če osebno pripelje proti nagradi — Konj dorat velikosti 165/180-33. v 3 vod V. O. Konj Pram, rdeč velikosti 161,180-33. v 3 vod V. O. Kobila Pubica -vrana 163/176-33. v 3 vod V. O. Kobila Liza dor. zv. lis. 168/188-30 v 7 vod V. O. Kobila Do-ra, vrana zv. lis. 159/176 -27 žig 1376. Konj Sar-go vranac 160 183-32. žig. 1375. Konj Pubi zelenko 159/173-34. konjič, diviz-jon. Kobila Simla mur. bela 159/178-32. konjič, divizjon. 4 kompletne konjske opreme (komati) 2 kompletna dvovprežna vozova (teška). Lastniki: F. Heinrihar. les. ind. d. d., Škofja Loka.
7780-31
Vojaki!
Kdo je bil začetek aprila v Blhaču in od tu v Stari Pazovi? Kdo bi vedel kaj povedati o rez. j kapetanu inž. Otmar Pe- | triču? Prosimo sporočila soprogi Laško, Wein-berger, Zagorje ali Ver-bič. Ljubljana. Stritarjeva ulica.
7775-31
Iščemo Breznika
Dušana
letalskega poručnika 15. bazne čete 5. vazduho-plovnega puka Niš, aerodrom. Vsakogar, ki ga je kje videl in kaj slišal o njegovi usodi. — prosimo, naj to blagohotno čimprej sporoči njegovemu očetu, Brezniku Alfonzu, LJubljana Aleksandrova c. 7.
384-31
Oddam parcelo
v najem
radi obdelovanja. Poizve se Rožna dolina c. IX. št. 35.
7816-20
Novo vilo
stanovanjsko,	v Ljubljani, prodamo. Ponudbe
na Person,	Ljubljana,
opremljeno, s posebnim poštni predal	307.
vhodom takoj oddam na t	7851-20 Ižanski cesti 34.
7669-23
Leno sobo
Stroji
Opremljeno sobo ' Kupim elektromotor
oddam. Naslov v poslovalnicah Jutra.
vseh 1
7827-23
; 1—3 HP. ogl. odd. Črpalka«.
Sobo
prazno s posebnim vhodom, takoj oddam na Ižanski cesti 94.
7669-23
Sončna soba
v centru mesta se odda takoj ali pozneje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7818-23
Opremljeno sobo
v mestu takoj, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
7860-23
Ponudbe na Jutra pod:
7828-29
Kapital
Vojno škodo
samo večje število preko Din 100.000 kupimo. — Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ul. 12
7857-16
Knjižice
Mestne hranilnice in Kmetske posojilnice v Ljubljani, kupim večje ali manjše zneske. Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ul. 12.
7856-16
Prosim gospoda
ki je dne 10. oziroma 11.
— ~ z.* ..-»I«« J gostiln Ankele pri Sv. Ani nad . .—^m motorno kolo znamke NSU evid. št. 2—144 motor št. 440916, da istega takoj vrne na naslov »Servis Biro- Sv. Petra c. 27. Ljubljana, ker se le s tem iaogne ovadbi.
7820-31
Iščem dva konja
Pram, na levo oko slep, in šimel. višina 176 in 179 cm. postrižene grive, vžgane številke 417, oddana v škoflji Loki z diro in težkimi komati. Javiti proti dobri nagradi — Janko Predovič, Ljubljana. Poljanska 73.
7834-31
Kolo Adrija,
evid. štev. 189264. tovar. št. 1210845. rdeče ple-skano, katero mi je na veliki petek zvečer v Litiji na kolodvoru nekdo odpeljal, naj ga vrne ali kdor bi kaj vedel o njem, naj mi proti nagradi sporoči. Jurečič, Gallusovo nabrežje. 27 Ljubljana.
7835-31
Opozarja se ona
znana oseba,
ki si je izposodila« ▼ pasaži palače Viktorija na Aleksandrovi cesti dne 11. t. m. žensko kolo znamke »Elfa« št. 1S0226. da isto brez kakršnih koli posledic takoj vrne tvrdki »Beto-cel«. Ljubljana, Tržaška cesta 69.	7833-31
Iščem kobilo
Vera, fuksa, široka lisa, zadnja leva cer bincl bela, 172 visoka. Ista je prišla do Žužemberka 1. eskadron 32. konjičkog diviziona. Izvestitelj bo. nagrajen. Mesesnel Edvard. Kolodvorska ul. 35 Ljubljana.
7840-31
Išče se motor
znamke Motosachoche 5
KS. reg. št. 2-3670. izgubljen v okolici Ljubljane. št. motorja 529. Najditelj prejme nagrado. Sporočiti na naslov: Telbaii Ferdinand. Pod-jelovo brdo 5. p. Gorenja vas nad škofjo Loko.	7830-31
Kdo ve kaj
o Dušanu Mazgonu. rez. poručniku, ki je bil 10. aprila t. 1. baje še v Ptujski gori? Dana Maz-gon, Ljubljana, Domobranska c. 13.
7819-31
Iščem avto DKW,
dvosedežni Luxus Ca-briolet. siv s črno streho. Evidenčna št. 2A— 40, št. motorja 1020502. Kdor ve kje se voz nahaja naj to javi proti dobri nagradi na naslov B. Klemenčič, Ljub ljana, Miklošičeva c. 30.
7826-31
Krašovec
kaplar 38. bolničarske čete, vrni mi kolo. katerega sem Ti posodil v Litiji. Egon Klobučar, dentist. Ljubljana. Tyr-ševa c. 47.
7822-31
Motor Ardie 200
ev. štev. 3428, tov. št. 89785. oddan vojaškim oblastem v Radovljici, iščem ln nagradim vsakogar. ki mi ga vrne. Ing. Hočevar, Vila Re-gina, Bled.
7815-31
Lastnik
par belih konj iz Mrzle" ca, ki jih je odda! vodu za vezu 16. art. puku, naj se javi v Streliški u 10. Iršiču.
7829-31
Rjavega konja
brama z vprego, žig št. 290, iščem. Kdor ga pripelje ali o njem sporoči, dobi nagrado. Ing. Živec. Ljubljana. Cesta 29. oktobra 17.
7852-31
Iščem konja
Fuksa.	žig 287, konja Mali-a	žig 288 in kompletno	vozno opremo. Prosim	takojšnjega sporočila	proti dobri nagradi.	Martinec, LJubljana.	Trnovski pristan št. 22.	7847-31
Iščem konja
voz in komat žig št. 201 kobila žig 1159. Sporo-čitelj dobi večjo nagrado Opekarna Sitar, Zg. Šiška — Ljubljana.
7839-31
Poizvedba
Prosimo dotlčne, ki Jim je kaj znanega o letalskem kapetanu I. ki. Danilu Mozetiču. Aerodrom — Niš in rez. inž. poruč- j niku Milanu Mozetiču, j tehn. žel. puk — Niš. da Javijo proti povračilu str škov na naslov Josip Mozetič. Ljubljana, Linhartova 11, ali pa Mira Mozetič, Ljubljana, Gregorčičeva 30.
7838-31
Svoje kolo
znamke »Puch« evid. št. 1911367 B tov. št.741597 oddano vojaštvu v Vlž-marje, iščem. Naznanilo proti napadi na: MIlan čenčič, Friškovec 8.
7846-31
Ker se moj soprog
Andrija J. Markič kape-
tan 2. klase do danes nI vrnil, prosim vsakogar, komur je kaj znano o njem. naj mi javi na naslov: Bolgarska ul. 25 I. nadstr. Njegovo zadnje bivališče je bilo Mir" na pri Novem mestu.
7841-31
Poizvedba
Prosim vsakogar, ki kaj ve o mojem bratu Ster- 1 le Bertu, ki je bil dodeljen reflektorski četi Zagreb ln katera Je krenila v sredo 9. aprila lz Zagreba na srbsko ozemlje, v nedeljo 13. apr. pa lz Beograda proti Obrenovcu, naj to sporoči na naslov: Dr. Ster-16 Drago, Wolfova ul. 3.
7817-31
Nagrado din 5000
in vse stroške plačam tistemu, ki sporoči, kje se nahaja rujavi osebni avto Olvmpia 2-1758, — motor 37-24325 na naslov Onič Davorin, Ribnica na Dolenjskem.
7861-31
»SERIRAJ V „ JUTRU"!
Po kratki težki bolezni v posledicah vojne naju je zapustil naš dobri soprog in ljubljeni očka
Dr. Josip Grablovic
odvetnik in rezerv ni kapetan n. klase
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 24. t. m. ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Andreja — k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 22. aprila 1941.
Globoko žalujoča žena NADA in sin FEDOR
Razdražena Jetra
Ljubezen je bolezen jeter
V prastarih klmopisih se nam je ohranil rek: »Nam bi se fci jetra zgladila!« To pomeni: tvoje duševno ravnovesje naj bi se vrnilo. Kakor tedaj, nam veljajo jetra tudi danes za središče duševnega vplivanja. Človeku, ki nam stopi čemerno in slabe vodje nasproti, pravimo: »Kaj ti je danes na jetrih?« V tem tiči stara predstva, da prinaša razdražitev jeter slabo vofljo.
Jetra so v resnici najvažnejši organ, ki skrbi za to, da se telo razstrupi cd vsakovrstnih škodljivih snovi, ki nastajajo s presnovo. Tudi strupene snovi, kakor svinec, •rzen in fosfcr. sprejemajo jetra vase in jih po možnosti uničijo. Stari angleški pa trie. ji v Galsworthyjevih romanih opazujejo v primeru duševnih razburjenj vedno svoja jetra, ali delujejo v redu ali pa so preobte-žena. Jetra tvor jo žolč Če se kdo jezi. pra-vbnet, da se mu »žolč dviga«, da »postaja rumen in zdi en od ieze« in da bo še »na jetrih zbolel od jeze«
Stari grški zdravnik Galen je bil mnenja da so jetra sedež ljubezni. Že prej je ;z-rekel rimski komediograf Piavtus. da 'e ljubezen bolezen jeter Če si zaljubljen, je razstrupljajcče delovanje jeter pač odpovedalo. Kdor proizvaja v jezi preveč žolča, se mu ta žolč »razliie« aili mu »prekipi«, to se pravi, žolčni mehur je tako prepoln te tekočine, da preide ta iz njega v kri. Človek postane zlateničen Se danes smo mnenja, da more zlatenica nastati po duševni poti, mehanizem tega nastajanja pa si predstavljamo mai o drugače: človek se je silno prestrašil ali razburil, posledica je nenadna skrčitev naših mišic v črevesju in žolčnem mehurju, žoič ne more iz žolčnega mehurja v črevesje-, in tako učinkuje strah ali razburjenje kakor žolčni kamen, ki zapre žolču odtok in povzroča tako zlatenico.
O zvezah med jezo gnevom in zlatenico smo ie davno poučeni. Sveta Hildeganda je pisala že v sredini 12 stoletja: »Bolezen, ki jo imenujemo zlatenico, nastaja iz preobilice žolča, če se zavoljo bolnih sokov, mrzlic© in pogostih jez žolč izlije. Ta izliv žolča prepoji vse človekovo meso, kakor prodira oster jesih skozi nov sod.« Grenka snov v žolču povzroča pri zlateničnih duševno zagrenjenost in slabo ved jo. Tako so nekoč domnevah, da sledijo iz takšnih stanj dolgotrajne duševne bdezni.
Teh zvez pa do danes še nismo točno pojasnili. V novejšem času pazimo pač bolj kakor še pred kratkim na razmerja med telesnimi in duševnimi dogajanji. Ta razmerja vsekako obstoje in jih ne smemo podcenjevati, tudi če so naše razlage danes še nepopcflne.
za bolezni
žab
V kalifornijskem mestu San Nicolasu živi živinozdravnik, ki se je specializiral za zdravljenje žab in ki od svojega edinstvenega poklica prav dobro živi. Od kar je temu dr. Claudeu uspelo, da je ozdravil multimilijonarki ge. Morganovi regi-co, ki si je s travno bilko ranila oko, je imovit mož. Morganova je poskrbela, da je šel glas o njegovih sposobnostih po vseh Zedinjenih državah in od tedaj bombardirajo dr. Claudea z naročili, da bi ozdravil to ali ono žabo od vseh strani. Vsak dan dobiva skrbno zavite kozarce z regami in drugimi žabami, njegov dom je postal prava »žabja klinika«. Ker je dr. Claude prav tako spreten trgovec, kakor živinozdravnik, in ljudje, ki pošiljajo žabe v njegovo kliniko, običajno ne spadajo baš med ubožce, zasluži več nego večina ameriških človeških zdravnikov.
ANEKDOTA
Igralka Madelelne Brohanova je dejala mlajšemu Dumasu: »S tem, da preveč kadite, si boste, mojster, zdravje popolnoma pokvarili.« — »O,« je odvrnil Dumas, »moj oče šteje šestdeset let m kadi neprestano.« — »A če bi ne kadil,« je odgovorila umetnica, »bi štel danes najmanj sedemdeset let!«
VSAK DAN ENA
Usoda vsake zvezde
Konec v nekoliko milijardah let
»Vse kar vemo o vas je to da nam do danes še niste plačali!«
(»Everybodys weekly«)
Neka nova astronomska podmena pravi da je vsaki zvezdi v vesoljstvu določeno, da zaključi svoj razvoj s tem, da se spremeni v zvezdo tipa »supernova«, to je v zvezdo, ki zažari in se razleti v nenadni ekspioziji. Skupina ameriških zvezdoslovcev je na nekem zborovanju v San Frančišku predložila nove utemeljitve za to teorijo
Po njihovem zatrdilu bo sonce z vsemi svojimi premičnicami nekega dne gorelo v siloviti eksploziji. To se bo pa, k sreči, zgodilo šele čez nekoliko milijard let in človeštva tedaj po vsej priliki ne bo več na zemlji. Sonce bo v trenutku vzplam-menelo s stomilijonkrat silnejio svetlobo, nego jo izžareva danes, orjaški oblaki gorljivih plinov se bodo ločili od sončne mase
Temne barve za hiše
Nemške oblasti so se v zadnjem času bavile z vprašanjem barv na zunanji strani poslopij v zvezi z vidnostjo. V odloku, kl ga je v tem pogledu izdalo ministrstvo za zračno plovbo, pravi, da so svetlo pobarvana poslopja ponoči, zlasti pa v mesečini sovražnim letalcem zelo dobro vidna. Takšna poslopja jim olajšujejo orientacijo ln iskanje cilja za bombe. Iz tega razloga se v Nemčiji za čas vojne zunanje stene novih hiš, kakor tudi pri popravilih in čiščenjih ne bodo smele več svetlo barvati.
in zleteli z brzino 4000 km na sekundo v prostornino. Njihova temperatura znašala 37.000 stopinj.
Ker znaša brzina svetlobe okroflo 300 tisoč kilometrov na sekundo to je sonce od zemlje oddaljeno 149.5 milijonov kilometrov, bo neznansko povečana svet' ^ba zadela zemljo po 8 minutah to 18.5 sekundah. Pet ur pozneje bodo zader zemljo prvi ognjeni oblaki s sonca in požgali na njej vse, kar bo morda še živelo. Po tej silni katastrofi se bo sonce skrčilo na razsežnost, ki ne bo večja od Jupitra. Izgubilo bo devet desetin svoje sedan^ gmote, zemlja to ostali planeti pa se b d' spremenili v prašek. Prostor, ki ga za" -ma danes osončje, 3e bo spremenil v velikansko plinasto maso.
Skladišča v Egiptu
so polna bombaža
Egiptski proizvajalci bombaža pritiskajo. kakor poroča moskovska agencija Tass na to. da bi se produkcija bombaža v deželi skrčila. Skladišča bombaža v Egiptu so namreč polna Anglija je kupila ogromne zaloge bombaža, toda ne more vsega uporabiti ta predelati, ker je njena industrija zaposlena z drugo proizvodnjo Poleg tega nimajo Angleži zdaj časa. da bi odpeljali iz Egipta ves nakupljeni bombaž.
Kolesa na drevesih
Vsem prepovedim navkljub navdušenih ljubiteljev kolesarjenja na Holandskem ni bilo pripraviti do tega, da bi zvečer spravljali svoja kolesa s hodišč in od sten. Ta kolesa so bila ponoči zavoljo zatemnitve resnična ovira prometu, a ker ni zaleglo vse drugo, je policija posegla po zelo drastičnem ukrepu. Lastniki koles, ki so pustili svoja vozila ponoči na prostem, jih dobe zjutraj visoko med vejami dreves ali na drugih, težko dosegljivih točkah, n. pr. na iztegnjenih rokah kipov. Razen tega, da imajo potem sitno delo s spravljanjem svojega kolesa, so nepoboljšljivi lastniki izpostavljeni ljudskemu posmehu, a vozilu samemr takšen način »garažiranja« prav gotov ni v korist. Zato je pričakovati, da se bodo tudi najbolj trdovratni grešniki poboljšali.
Strojno podjetje
Ing. Borštnar
štev. 18 IZDELUJE
VODNE TURBINE
žage - mline - trans-misije - dvigala itd.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali v neizmerni tugi ob bridki izgubi naše
ljubljene sestre, tete in svakinje, gospodične
Ane Jakove
učiteljice
vsem, ld so s prekrasnim cvetjem ln tolafilnimi besedami lajSaH našo bol ter vsem, ki so kakorkoli poveličaH njen spomin, najiskrenejša zahvala.
LJUBLJANA, dne 22. aprila 1941.
Globoko žalujoče rodbine: JAK — SKALAR — GALOVIČ
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes ob 12^ po težkih mukah umrl v 86. letu starosti moj dobri
mož
Jože Urbas
žand. narednik vodnik v pokoju in posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 23. t. m. ob 17. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Dolenjem Logatcu.
DOL,. LOGATEC, dne 21. aprila 1941.
Žalujoča žena NEŽA, roj. OMAN in sorodstvo.
KLISEJE
ENO iN VEČBARVNE
SV.PETRA NASIP ST. 23
PREMOG
DBVA — nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-99 Postrežba brezhibna
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Javljamo tnžno vest, da je danes preminul naš upravni svetnik, gospod
Uinko Kožuh
nadzornik "]ugo5louanske tiskarne in knjigarne u Ljubljani
Nepozabnemu, velezaslužnemu upravnemu svetniku, ki je procvitu našega zavoda posvetil požrtvovalno svoje sile ter si pridobil zanj trajnih	bo ohranil naš zavod večno časten
Naj mu bo Vsemogočni milostljiv sodnik!
V LJUBLJANI, dne ZZ. aprila 1941.
Upravni svet, nadzorstvo in ravnateljstvo
ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE D. D. V LJUBLJANI
H. Adam*:
52
savaje in spotikaje se je pohitel k njemu. Poleg vozička je ležala ženska, ki je imela glavo in telo omotano z vrečevino. Bila je zvezana na rokah in nogah. Toda živela je. Premočena do kože in izmučena do smrti, je spet in spet zaganjala slabotne klice na pomoč.
V nekaj trenutkih jo je razvezal. Bila je Pingica. Vzravnala se je in zbegano pogledala okoli sebe.
»Kje je Dorie?« je v obupu zavpila. »Kaj so ga res dobili v roke?«
»Bojim se, da,« je Bili mirno odvrnil. »Najprej vas spravim domov, tam nam vse poveste. Ali še lahko hodite?«
Poizkusila je vstati. Pisemski ovoj, ki ji ga je bil menda nekdo zataknil za obleko, je padel na tla. Bili ga je pobral. Na ovoju je bilo s tiskanimi črkami načrtano ime Dorana Carterja. Bili je stisnil zobe in ga molče spravil v žep. Lahko si je mislil, kakšna je njegova vsebina.
Pomagal je Pingici do avtomobila in nekaj minut po tem sta bila doma. Gospod Carter se še ni bil vrnil. Ko je gospa Carterjeva zagledala varuško, ki je s težavo lezla iz voza, se je onesvestila. Bili je odnesel pomilovanja vredno ženo v njeno sobo ter jo prepustil negi Alise Gasterjeve in gospe Greenove. Nato je poskrbel za Pingico.
»Imate kakšno slutnjo, kam bi bili odvedli Do-rieja?« je vprašal, ko se je dekle nekoliko opomoglo.
»Ne«, je zaihtela.
»Zdaj se najprej preoblecite, nato pa povejte, kar veste.«
taisti in $osemarg
Roman
»Zmeraj greva po tejle poti,« je Pongica zaklicala Billu. Hrumenje motorja in bobnanje dežja po avtomobilu sta onemogočila razgovor, a te besede je Bili razumel.. Kaj kmalu je prevozil mnogo daljšo pot, nego bi jo bilo moglo prehoditi dekle z Otroškim vozičkom. Nato je počasi obrnil. Prepričan je bil, da ne bi bila Pingica, ki je pričakovala tovarišice, za nič ubrala druge poti. Ako se je bilo torej kaj zgodilo, se je moglo zgoditi samo na tej. In če sta, kakor je srdito modroval sam pri sebi, varuški vsak dan uporabljali isto pot, tedaj je bilo to vsakomur znano — tudi tistim, ki so snovali hudobne naklepe zoper Carterja in njegovega sinka. Megleni zrak in gosta ploha sta onemogočala dober razgled skozi okna voza. Videl si samo kratek kos zapuščene ceste. Ob robu gozdiča je ustavil in stopil iz voza. »Saj ni smisla v tem, da dirkava po cesti sem ter tja,« je zaklical Pongici. »Počakajte me, da preiščem gozdič.«
Daleč mu ni bilo treba hoditi. Pod gostim drevjem je bil globok mrak, ki ga je delala žarka svetloba bliskov še globljega. Ko se je znova zabli-skalo, je opazil v majhni globeli, nedaleč od sebe, nekaj svetlega.
Takoj je vedel, kaj je. Otroški voziček! Spodr- ___
"jntfuje Davorin Ravljen. - izdaja a tonam« »Jutra« Stani«) Virant. - 2a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Sten Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Aloji Novak. - Vsi v Ljubljani.
Drugi voz se je ob škripanju zavor ustavil pred hišnimi vrati. Doran in Gaster sta se vračala s hišnimi vrati. Doran in Gaster sta se vračala s svojega jalovega iskanja. Brez besede je Bili pomolil stricu pismo, ki ga je ta z drhtečimi prsti odprl.
»Doran Carter,
To pot imamo vašega sina! Nič se mu ne bo zgodilo, dokler boste delali, kar zahtevamo Jutri zveste od nas, koliko terjamo in kako se mora izvršiti plačilo. Ce hočete, lahko pokličete policijo na pomoč, a to morete storiti samo v škodo svojemu sinu. Mislitie na to, kar se je zgodilo z Lind-berghovim otrokom! Ako boste ubogali naša navodila, vam ni treba biti v straheh. Nič se mu ne bo zgodilo, in kmalu ga boste imeli spet pri sebi. Ce pa ne boste tako ravnali, boste sami odgovorni za — obžalovanja vredne posledice.
Z. Z. Z.«
30
Pingičina zgodba je bila kmalu pri kraju. Kakor sta se bili dogovorili s tovarišico, je šla po navadni poti — in še počasneje kot po navadi, ker je čakala, da pride Pongica za njo. Po čaju se nista nikoli dalj izprehajali kakor eno uro, in polovica tega časa je bila že minila, ne da bi bilo o Pongici kaj duha ali sluha.
Naslednje dogodke je bilo težje popisati. Obstala je bila ter se je smejati in šaliti z malim Doriejem, ki je hotel gledati kunce, ko je začula korake za seboj. Misleč, da je Pongica, se niti ozrla ni. Tedajci ji je vrgel nekdo platno čez
glavo in jo podrl na tla. Videti napadalca vobče ni utegnila. Tisto platno ali vrečevina je zadušila njeno vpitje na pomoč. Vkljub obupnemu odporu so ji zvezali roke in noge, jo zavlekli v gozdič in jo vrgli na tla, prav tam, kjer jo je potem Bili našel. V tisti globeli so menda tudi skrili otroški voziček. Pingica ni nič vedela o tem. Ko so napadalci odšli, je klicala na pomoč, dokler je imela kaj sape. Ko je bila že povsem izmučena, je vzdivjala nevihta. Čutila je, kako jo premaka dež, in slišala treskanje in grmenje. Od straha in skrbi je bila na pol iz uma, a spet in spet se je skušala osvoboditi in priklicati pomoč. Ko jo je Bili našel, so bile njene moči pri kraju.
»Ali veste, koliko jih je bilo?« je vprašal Carter Njegova žena se je bila nekoliko opomogla in je sedela zraven njega. Tudi Gaster in Alisa sta bila navzočna.
Pingica je zmajala z glavo. »Vsaj dva, toda videla nisem nobenega.«
»Ste jih slišali govoriti?« je vprašal Bili.
»Ne, rekli niso niti besedice.«
»Torej bi bilo tudi mogoče, da sta bila moški in ženska?«
»Zelo mogoče, gospod, a jaz ne vem.«
»Hvala vam, Gertruda,« je Carter počasi dejal. Ves potrt je bil videti in postaran za mnogo let. »Storili ste vse, kar ste mogli. Nobena krivda vas ne zadene Najbolje bo da zdaj nekaj pojeste, nato pa ležete.«
»Kaj res ne morem nič storiti, gospod? Prav nič koristnega, da najdemo malega Dorieja?«