Leto LXVI Poštnina plačana t gotovini. V Ljubljani, v torek, dne 3. maja 1938 štev, 100 i Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi «1,6/lil SCOVEJ Telefoni uredništva ia oprave: 2»-92, 29-93, 19-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj B8 ■KB9 Angleško - francoska zveza šele čez nekaj časa bomo mogli presoditi dejunske in za trenutne potrebe pomerjene koristi, ki jih je rodila francosko-angleška konferenca v Londonu, ki je bila zaključena preteklo soboto z izredno dolgim uradnim poročilom, bolj podobnim daljši skupni izjavi obeh vlad o velikih evropskih problemih kakor pa običajnim suhoparnim skopim poročilom, ki jih ob takšnih prilikah izdajajo Danes še ni vse popolnoma jasno. Nekatere bistvene stvari so bile celo izpuščene in na gotovih evropskih področjih opažamo še neodločeno oklevanje obeh vlad. Toda vseeno smemo reči, da bodo posledice londonske konference zelo pomembne, čeprav se nočemo vdajati pretiranim upom, kajti sporazum, sklenjen v Londonu med I' ran-cijo in Anglijo ni zaključek nekega dolgega razvoja, marveč začetek nove dobe, začetek, ki mu morajo slediti v hitrih presledkih nova poglavja. V Londonu smo namreč doživeli obnovo nekdanje »entente cordiale« — prisrčnega sporazuma, ki je obvladala predvojno dobo, ko je v Angliji vladal Edvard VII. in ki je po vojni šla v zaton na veliko škodo političnega miru v Evropi. Sodeč po, čeprav nekoliko površnih sklepih te konference, ki smo jih objavili v nedeljski številki lista, je Anglija pod vodstvom Cham-berlaina zopet učinkovito prišla do spoznanja, da sta zaradi številnih okoliščin danes Anglija in Francija druga ua drugo navezani in da tudi ohranitev političnega ravnovesja v Evropi sami zahteva njunega organiziranega sodelovanja. To sta davno prod izbruhom svetovne vojne dobro razumela na angleški strani kralj Edvard VII., na francoski strani pa genialni zunanji minister Delacasse. I'o Edvardovi smrti in Delcassejevem zatonu so v letih od 1910 do 1914 nekateri angleški državniki mislili, da je bila ta politika zmotna iu so skrbno pazili, da se francosko-angleška skupnost nikjer ni preveč podčrtavala, da ne bi kakšno velesilo — mislili so na takratno Nemčijo — ne razžalila in izzvala. Popustljivost Anglije pa jc imela povsem nasprotne posicdice. Namesto da bi bili njeno zdržno politiko tolmačili kot miroljubnost. so jo razumeli kot slabost in migljaj, da bo Anglija sploh vse dovolila. Kako zmotno je bilo io nuziranje. je pokazalo leto 1914. Toda takrat jc prišlo spoznanje že prepozno. Tudi v povojni angleški politiki so padli v isto zmoto. Čeprav so vsi državniki radevolje priznavali, da sta Francija in Anglija, če vestno in zvesto sodelujeta, zadosti močni, da preprečita vsake vzpone zunanjepolitičnih tokov, ki bi ravnovesje in mir v Evropi ogražali, so se ungleški državniki radi, preradi vdajali utvaram, da se da isti cilj mnogo lažje doseči z nežnim božanjem nasprotnika in z zatajevanjem francosko - angleške skupnosti, ko da bi bila nekaj sramotnega. In Anglija je zares začela napravljati vtis, ko da se zavezništva s Francijo sramuje in da bo privolila v vse, kar se bo v Evropi zgodilo, samo da se ljubi mir ohrani. Tudi Francija jc svoje prispevala k temu položaju. Tudi Francozi so ravnali prav nasprotno temu, kar bi morali. Predali so se čudnim brezmiselnim ideologijam ljudske fronte in se z vso besnostjo vrgli nn delo, da na vsak način svojo lastno deželo notranje razkrojijo. Potek evropske politike v zadnjih letih je pokazal, kako usodne so bile napake na obeli straneh in kako neobhodno potreben je postal prevrat tako v Londonu kakor v Parizu. Okrevanje je šlo počasi. Začelo se jc v Angliji 1. 1935, v Parizu pa šele pozno leta 1937 Toda prišlo je in konferenca v Londonu jc živ dokaz za to. »Entente cordiale« je zopet živo dejstvo, zapisano na obraz evropske politike kot nujnost, ki jo evropskemu zdravju življenjsko potrebna. Anglija in Francija sta si začrtali obsežna politična, vojaška, gospodarska pol ja sodelovanja, in tn ne more biti in tudi ne bo ostalo brez tehtnih posledic za nadaljnje zunanjepolitične dogodke naše celine. Angleško - francosko sodelovanje, ustanovljeno na londonski konferenci, so oslanja nn tri važna spoznanja. Prvo se glasi: evropskih zmešnjav ni mogoče razčistiti brez predhodnega pomirjen ja z Italijo. Pomirjenje z Italijo mora biti izhodišče nove, zdrave politike. To veljn tako za Anglijo, kakor za Francijo. Brez tega so vsa druga prizadevanja jalova. Anglija jo to z velikim pogumom in tudi z velikimi žrtvami že izvedla. Na konferenci v Londonu je isto priporočila tudi Franciji in jc od francoskih državnikov sprejela ne samo odobritev svoje lastne italijanske politike, marveč tudi obljubo, dn bo Francija čimprej spravila v red svoje odnose z Italijo. Angleško-francosko sodelovanje torej ne visi v zraku, marveč jc zgrajeno na prijateljskih odnosih, ki sta jih obe zaveznici dosegli z Italijo. Drugo spoznanje sc tue Srednje Evrope. Anglija ni mogla prezreti, da ima Francija v Srednji Evropi večje interese in tudi večje obveznosti, kakor jih ima Anglija, in sodelovanje med obema državama bi bilo ohromijeno, če bi angleška vlada o tem no vodila računov. Na londonski konferenci je to prišlo zelo jasno do izraza v onem poglavju uradnega poročila, ki govori o Češkoslovaški in o skupnih naporih, ki jih bosta obe vladi podvzeli, da se spor, ki je tamkaj nastal zaradi proglasitve znhtov sudetskih Nemcev, reši na miren način. Angleško-francosko sodelovanje, če hoče biti tvorno, zahteva torej od Anglije vsaj moralno obveznost, da pri obrambi francoskih interesov v Srednji Evropi ne bo mižala. Tretje spoznanje pa se tiče sovjetske Rusije Uradno poročilo sovjetske Rusije sicer nc omenja, toda iz poluradnili komentarjev konfcrcnce same smemo izvajati, du so tudi o njej govorili in kaj so v zvezi z njo govorili in sklenili. Francosko zavezništvo z. boljsevisko Rusijo jc v mnogočeni trn v peti mnogim zunanjepolitičnim tokom. Angliji sumi ni všeč. Toda Chamberlain, ki je pokazal veliko razumevanje /ii zaskrbljenost francoskih državnikov, ko so govorili o varnosti svoje države ter poudarjali pomen vojaške zveze s sovjetsko Rusijo v okviru francoskih varnostnih ukrepov, ni zahteva od Franeozov. da se tej zvezi odrečejo. Zahtevni p« jc, da mora biti odslej angleški glas pri Cena 1.50 Din Ček. račnn: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prapa-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev.& Hitler prihaja v Italijo Velikanske priprave za sprejem. — Bajno okrašena mesta Berlin, 2. maja. b. Nocoj odpotuje nemški državni kancler Hitler z velikim spremstvomv Rim, da Mussoliniju vrne obisk. Za njegov odhod se pripravljajo velike ovacije ter so bile v ta namen mobilizirane vse nacionalistične organizacije. Hitler pride v Rim jutri zvečer in bo tedaj italijansko glavno mesto popolnoma razsvetljeno. To naj bi bil tudi uvod v sijajne svečanosti, ki jih pripravlja še! italijanske vlade Mussolini svojemu tovarišu na čast. Točni odhod posebnega vlaka uradno še ni bil sporočen. Rim, 30. aprila. Rim, Neapelj in Florenca, ki jih bo obiskal v kratkem nemški fiihrer Hitler, so takorekoč dobila čisto novo lice. Zidarji, mizarji, elektrotehniki in dekoraterji že več tednov mrzlično delajo podnevi in ponoči, da bi se Italija predstavila Hitlerju v čim lepši luči. Rim je tako v girlandah in drugem zelenju, kakor ni bil nikoli poprej; menda še takrat ne, ko so rimski cesarji tukaj slavili svoje triumfe. Koder se bo vozil Hitler, so vse hiše nanovo pre-pleskane in ceste nanovo asfaltirane. Na kolodvoru je postavljena soha boginje Rome, cesta Via dei Trionfi pa je vsa okrašena s savojskimi, liktorekimi in nemškimi grbi ter znaki. Razsvetljava bo naravnost bajna ter bo prekosila vse, kar se je doslej v tem oziru na svetu videlo. Na Via del Impero sc bodo svetile v luči ogromne bronaste žrtvene žare, na Via dei Trionfi pa se bodo bleščali sedmerooki svetilniki in vodometi. Kolosej, Konstantinov slavolok, Palatinski grič in cesarski forumi bodo razsvetljeni po žarometih. Poraba luči, ki znaša v normalnih časih 8000 kilovatov na noč, bo znašala za časa obiska 14.000 kilovatov. Tudi predstava »Lo-hengrina« na »Forumu Mussolini« in narodni plesi Dopolavora na trgu Sicna se bodo odigravali ob bajni luči. Mnoge hiše, palače in cerkve so okrašene s pozlačenimi lovorjevimi venci, kar ima bajen učinek. Na vojaški paradi na Via dei Trionfi bo tudi nekaj doslej nevidenega. Pred vrati Rima jc že zdaj zbranih 50.000 fašistične mladine. Pred Hitler- jem bo defiliralo 200 vojaških enot, to jc najmanj 30.000 vojaštva, 400 topov in 400 tankov. Računajo, da bo gledalcev najmanj 1 milijon. Najlepše bodo prireditve v mramornem stadionu na Forumu Mussolini, kjer bo telovadilo 15.000 mladih fašistov. Na Piazza Siena pa bodo narodni plesi, petje in muzika. Godb bo 45, od tega bo samo harmonikarjev 900. Pevskih društev bo 111 s 6000 koristi. O polnoči bo konjeniška kadrilja, ki jo bodo izvajali karabinijerji. Veličasten bo sprejem mesta samega na Kapitolu v slavni dvorani Julija Cezarja. V prekrasnem neapeljskem zalivu bodo vaje italijanske vojne mornarice. Ker se bo Hitler odpeljal na te vaje z rimskega glavnega kolodvora, eo kolodvor, trg in Via Nazionale posebno slavnostno okrašeni. Via Nazionale ne predstavlja več široke poslovne ulice, ampak kilometer dolg špalir belih stebrov in jamborov s kljukastim križem, lik-torskim snopom ali 6avojsko zvezdo. Na lepem vodometu na trgu Esedra so morale tudi gole vile obnoviti svojo telesno zunanjost; lepo so jih namreč oprali in obnovili njihovo bronco, da bodo v bajni razsvetljavi električnih žarometov ognjeno odsevale od ozadja. Enako lepo jc 6eveda okrašen tudi Neapelj, zlasti kraljeva palača in slavni trg pred njo, ki ga zaključujejo danes stebri, standarie in zastave. Tudi najmanjši otroci so dobili zastavico s kljukastim križem; neapeljski župan je naročil vsega skupaj najmanj 100.000 zastav, ki jih bodo ljudje imeli v rokah. Razume se, da bo v sloviti operi San Carlo Nove Henleinove zahteve „Proti načela celotnosti države postavljamo načeto celotnosti naroda" Praga, 2. maja. TG. Ob priliki prvomajskih svečanosti je imel voditelj sudetskih Nemcev na Češkoslovaškem Konrad Henlein zopet govor o nemških zahtevah od češkoslovaške države. Henlein je dejal, naj češkoslovaška vlada privoli v ljudsko glasovanje glede zahtev nemške narodne manjšine, pa bo videla, kakšen bo uspeh tega glasovanja. »Prepričan sem,« je dejal, da bi češkoslovaški narod raje videl, da bi mu bolj modro vladali, toda za to je potrebno, da se najprej osvobodi pritiska, ki ga nanj izvaja tisk. Naj češkoslovaška vlada vpraša svoje ljudstvo, če ne bi raje živelo v miru in pravičnosti kakor pa v neprestanem prepiru z Nemci, pa bo videla, kakšen bo uspeh.« Henlein je prešel nato na zahteve, ki jih je postavil na kongresu v KarIovyh Varyh ter je nadaljeval: »Ponovno moram jasno povedati, da naše zahteve niso nesprejemljive. Nasprotno, one so zelo modre in zmerne ter predstavljajo najmanj, kar moremo zahtevati, skoraj preskromne za pravično rešitev narodnostnega vprašanja. Za nami stoji vsa su-detska dežela. Naš veliki cilj je, da dosežemo polno enakepravnost z ostalimi narodnostmi v okviru države. Naj evropska demokracija vendar vpliva na praško vlado, da bo sudetskim Nemccm te pravice dala, kajti če se češkoslovaška vlada opira na izgovor, da brani integralnost češkoslovaške države, se mi, sudetski Nemci opiramo na integralnost našega nemškega naroda, na pravico, ki jo je zapisalo naravno pravo. Mi se nikdar ne bomo zadovoljili s tem, da postanemo ali da ostanemo narodna manjšina. Mi nismo narodna manjšina, mi smo narod, enakopraven z drugimi narodi, ki žive v državi. Položaj, v katerem se danes nahajajo, tudi ne odgovarja položaju, ki ga je čtška delegacija na mirovni konferenci v Parizu I. 1919 obljubila in Id je zajamčen tudi v mirovni pogodbi, podpisani v Saint Gerraainu. Naš sedanji položaj tudi ne odgovarja osnovnim zahtevam češkoslovaške državne ustanove. Mi smo pripravljeni, da sprejmemo češkoslovaško ustavo kot osnovo, na podlagi katere si upamo najti pametno in pravično rešitev za vsa vprašanje v zvezi z narodnimi manjšinami Toda to ustavo bo treba prilagoditi novim nujnostim.« Proslave I. maja v CSR Praga, 2. maja. A A. CTK: Proslave t. maja so v vsej CSR potekle v popolnem redu in miru. Dasi je bila udeležba zelo velika, vendar ni nikjer prišlo niti do najmanjših spopadov. V Pragi je korakalo v sprevodu nad 130.000 oseb, v Spinadu v severni Češkoslovaški 70.000, od teh 50.000 sudetskih Nemcev in 20 000 pristašev vladnih nemških strank; v Karlovih Varyh je korakalo 23.000 sudetskih Nemcev, toliko tudi v Bratislavi, in sicer 18.000 pristašev vladnih strank in 5000 pristašev sudetske stranke. ČTK poroča, da se je po statističnih podatkih včerajšnjih proslav 1. maja udeležilo tri milijone ljudi, ki pripadajo vladnim strankam, in en milijon pristašev Henleinove stranke. Dasi je manifestiralo nad štiri milijone ljudi, je vendarle prišlo do neredov samo v Opavi, kjer je bilo nekaj oseb ranjenih. Posredovanje angleške in francoske vlade v Pariz, maja. b Londonski dopisniki pariških listov poročajo o demarši, ki bo izvršena v Berlinu in Pragi na podlagi londonskega spo-ru/.unia. l aku v Londonu, kakor tudi v Parizu, razumevajo interese Nemčije za sudetske Nemce, pričakujejo pa, da bo Nemčija znala pri tem upoštevati tudi interese znpadnih velesil za to vprašanje posebej pa še posledice, ki bi jih lahko imel ta problem za vso Evropo. Francoska in angleška vlndn nameravata v ostalem pri vsakem posredovanju stopiti tudi v zvezo z Varšavo in Budimpešto, ker gre tndi za rešitev vprašanjn poljskih in madžarskih narodnih manjšin. Francoska in angleška vlndn bosta obrazložili svoje stališče v demaršah, ki bodo vprašanjih zapadne Evrope. Sredozemlja in Srednje Evrope bolj tehten, kakor jc sovjetski in se ne sme zgoditi, da bi sovjetska vlada naravnost sabotiralo angleška prizadevanja, kadar gre zn izvajanje skupne francosko-angleške politike. Chamberlain je svoj cilj dosegel in razruševalno delo sovjetske diplomacije je odslej vsaj v Evropi ostalo osamljeno. Londonska konferenca je torej pokazala, da zahteva ungleško-frnncosko sodelovanje, če naj postane živo in tvorno dejstvo, izgon sovjetske Rusije iz zapadno-evropskih predelov Evrope kakor tudi iz Sredozemlja. Zgrajena na teh naštetih osnovah bo londonska konferenca rodila odlične uspehe, ki bodo omogočili hitro nadaljevanje započetega dela. ki ima zn vcilj, da ustavi toke. ki so se začeli prelivati čez mirovna obzidja, preden ne bo prepozno izročene berlinski in praški vladi. Splošno je pričakovati, da bo nov češkoslovaški statut za manjšine zaradi svoje vsebine odgovarjal francoskim in angleškim željam. V londonskih političnih krogih upajo, da l>o nemška vlada zdaj dokazala svojo tako zelo poudarjeno pomirl.jivost in omogočila pravično in mirno rešitev nemškega problema ua Češkoslovaškem. slavnostna predstava z vsem sijajem, ki ga premore neapeljska družba. Največja senzacija pa bo, ko se bo na vrhu Vezuva ponoči zablestelo ime fiihrerja v ogromnih črkah, ki 6e bodo zdele napisane kakor na nebu. Nad mestom pa sc bo tudi podnevi videl pozdrav »Heil Hitler«, ki ga tvorijo deset metrov visoke črke. Konec vsega bo ogromna baklada z umetnim ognjem. Tudi Florenca se bo odela v slavnostno obleko. O nepogrešnem italijanskem okusu priča okolnost, da tukaj niso postavili umetnih slavolokov in stebrov, ker je pač mesto samo s svojimi palačami, trgi in spomeniki najlepša dekoracija. Pač pa so oprali fronte palač, obnovili ulice in prepleskali hiše. Najlepšo dekoracijo bodo tvorile zastave, preproge. gobelini in damast, popolnoma v skladu z renesančno arhitekturo. Nastopile pa bodo tudi velike skupine v renesančnih kostumih ter tako-zvani gonfalonieri, ki bodo nosili zgodovinske prapore z grbi. Krasno pa je Florcnca okrašena z rožami, tako da si bo mogel V6ak čestitati, kdor bo to videl. 600 časnikarjev — za milijone bralcev Za Hitlerjev obisk je prišlo v Rim okoli 600 časnikarjev, filmskih operaterjev, radijskih poročevalcev in fotografov iz Italije. Nemčije in drugih držav. Prosvetni minister jc uredil vse potrebno, da bodo mogli poročevalci listov vse videti in izpolniti svojo nalogo. Zanje so rejervirane tribune, odkoder bodo mogli opazovati vse manifestacije v Rimu, Neapelju in Firenci. V Rimu so uredili središče informacijske službe za nemške časnikarje v velikem hotelu Vittorio Veneto, čigar salon so spremenili v tiskovno dvorano s 14 kabinami in s potrebnim številom direktnih telefonskih prog za Nemčijo. Središče poročevalske službe za tuje časnikarje je pa v poslopju časnikarske zveze. Italijanski in tuji časnikarji se bodo peljali v Neapelj in Firenco s posebnimi vlaki, nemški časnikarji se bodo pa peljali s tistim posebnim vlakom, s katerim so se pripeljali iz Nemčije. Odmev v Parizu Pariz, 2. maja. b. Ves jutranji pariški tisk posveča dolge članke Hitlerjevemu obisku v Rimu. Francoze najbolj zanima, če bo Hitler pri svojem obisku sklenil kako ozko vojno zvezo med obema državama kot odgovor na vojno skupnost Francije in Velike Britanije, ki je bila zaključena v Londonu ob priliki zadnjih pogajanj med francoskimi in angleškimi državniki. Vlado najbolj zanima vprašanje, na katere države naj bi sc ta vojni blok naslanjal. Tudi Amerika pozorna Ncwyork, 2. maja. b INS poroča, da ves današnji ameriški tisk posveča obširne članke na prvih straneh Hitlerjevemu obisku v Italiji. »New-york Times« opozarja na številne delegacije, ki bodo potovale 6 Hitlerjem, kar dokazuje, da se bodo v Rimu vodila bržkone značilna pogajanja, ki naj bi bila nekak protiutež francosko-angleš-kim pogajanjem v Londonu. Nenaden posvet Rim, 2. maja. c. Dopoldne jc bil nov nenadni sestanek med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in francoskim odpravnikom poslov Blondelom. Ta sestanek jc presenečenje v tem smislu, da sc je po sobotnem sestanku med obema državnikoma žc govorilo, da se bodo pogajanja med Italijo in Francijo odložila. Izgledalo je tako, kakor da Blondel iz Pariza ni prinesel posebnih zagotovil, ki bi lahko pospešila pogajanja. Dopoldne pa se je sestanek nenadno ponovil in jc trajal skoraj eno uro. Po sestanku je bilo nemogoče izvedeti karkoli podrobnega. Obe stranki sta se namreč zavezali, da ne bosta ničesar objavljali o pogajanjih, ki so v teku. Govori se samo in tudi potrjuje, da bo sporazum med Francijo in Italijo sklenjen v času, ki je bil žc določen. To zagotovilo je posebno pomembno, ker lc obvezuje obe državi tik pred prihodom Hitlerja v Rim. Su. oče v Castet GandolSo Rim. 2. ma ja. b. Papež jo prvi in drugi dan svojega bivanja v Castel Gnndolfu uporabil za tekoče posle in jc konferiral z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Paccelijem, ki mu jc poročal o vseh tekočih zadevah. Včeraj in danes sc jc sv. oče peljal nn sprehod z avtomobilom v bližnjo okolico. Italijansko letalo zgorelo Rim, 2. maja. AA. Štefani. V soboto, 30. aprila, je potniško letalo (štlrimotorno znamke »Meta«), ki vozi na progi Brindisi—Rim, odletelo ob 11.35 z letališča v Brindisiju v Rim. Vreme je bilo silno slabo ter je letalo ob 14 ob Apeninih prišlo do Forme. Nad dolino Cupo je letalo v gosti megli s krilom udarilo od greben gore in v trenutku je tudi že izbruhnil požar na letalu. Na letalu je bilo pet mož posadke, med potniki pa tudi albanski poslanik v Rimu Jaier Vila. Na letalu je bilo še 13 potnikov, Italijanov in inozemcev, in med njimi naslednji: Otmar Krainz, Valter Krapke, Jakob Frie-drich, Bola Schweitz, Karel Grotzner, Samuel Prosl-hof, Helena Lindhein, Jurij Hadžikakis. Vsi potniki in člani posadke so mrtvi. Letalo, ki je zgorelo pri Formiju, je bilo last italijanske letalske družbe »Ala Littoria«. Med ponesrečene! je devet inozemcev in 10 Italijanov, od teh pet članov posadke in pet potnikov. Zaradi silne zmaličenosti trupel je bilo zelo težavno ugotoviti istovetnost potnikov. Na kraj nesreče so pri- šli glavni ravnatelj družbe, Klinger, in glavni rav> natelj v letalskem ministrstvu, Pelegrini. Neapelj, 2. maja. AA. Štefani. Dane6 so zelo slovesno pokopali žrtve letalske katastrofe pn Formiju. 19 krst, vse pokrite z italijansko zastavo, so prenesli uniformirani fašisti na pokopališče. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi z zastopniki civilnih in vojaških oblasti na čelu, Italijansko vlado je zastopal general Cascrte, poveljnik letalske akademije. Pogreba se je udeležil tudi poveljnik italijanskega civilnega letalstva, Pelegrini. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, brez, bistvenih padavin, temperatura se ne l>o mnogo spremeniln. Zagreb vremenska napoved: Podnevi jasno. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej kraljevini. Tu pa tam plohe. Na zahodu se bo čez dan zjasnilo. Toplota bo nekoliko padla. Izjava sokolskega „Saveza" Savez Sokola kraljevine Jugoslavije objavlja že v stotič resolucijo svoje prve redne glavne skupščine od 29. marca 1931, ki določa stališče sokolstva nasproti veri in verskim vprašanjem, in sicer, kakor pravi, zalo, ker so se zopet pojavila različna tolmačenja o tem, kako naši Sokoli gledajo na vero. To uradno veroizpoved Sokola kraljevine Jugoslavije je imela naša publika že tolikrat priliko brati v »Jutru«, da jo zna skoraj že na pamet, samo naši Sokoli ne, ker bi se sicer po njej ravnali, to se pravi »vsako versko prepričanje in čustvovanje kot najintimnejši del notranjega življenja vsakega poedinca spoštovali« in tako »čistost sokolske ideologije čuvali«, česar pa žal ne delajo. Radovedni smo, ali jo bo slovensko sokol-stvo sedaj razumelo in uvaževalo, ko mu jo njegov »Savez« vnovič toli slovesno zabičuja. Toda mi zelo dvomimo o tem, kakor tudi nekoliko dvomimo v odkritosrčnost izjav, ki so potrebovale cel mesec potem, ko ie vestnik jugoslovanskega sokolstva dravske banovine prinesel na prvem mestu članek svojega najodličnejšega ideologa brata Rusa, ki trdi, da je podlaga sokolstva protiver-sko, proticerkveno in protikatoliško svobodomi-selstvo v smislu čiste Tvršove sokolske ideologije. Zaradi tega imamo vtis, da je izjava »Saveza« bila izsiljena po pritisku razmer kot umik v zelo neprijetnem položaju, ko se Sokol na eni strani čuti kot državna organizacija, za katero morajo prispevati tudi katoličani, na drugi strani pa njegovi ideologi v dravski banovini izjavljajo, da je Sokol katoliškemu verskemu nazoru nasprotna organizacija. Sicer pa se je »Savez« vsakokrat zatekel k svoji resoluciji od 20. marca 1931, če je bilo treba zabrisati vpliv raznih izjav in nastopov Sokola v Sloveniji, ki niso v skladu z načelom »spoštovanja vsakega verskega prepričanja« in »približevanja absolutni resnici, dobroti in lepoti«; če 6e take stvari venomer pojavljajo, potem pa popravljajo in zopet {»navijajo, izgubijo vse te izjave vsako ceno in so komaj vredne papirja, na katerem so natisnjene. Sicer pa je čisto neizogibno, da je tako. Kajti resolucija Saveza od 29. marca 1931 je vse kaj drugega nego jasna in predstavlja deloma golo igro z besedami. Kaj se pravi zahtevati od članov, da spoštujejo vsako vero, in jim pustiti svobodo, da zapovedi svoje Cerkve izpolnjujejo, če se obenem zaprisegajo na »čisto sokolsko ideologijo« Tyrša, čigar program danes tudi Čehi smatrajo za izraz več ali manj protikatoliškega svobodomiselstva njegove dobe. Spoštovanje vsakega iz notranjosti izvirajočega prepričanja pa vključuje tudi brezversko ali napram veri čisto brezbrižno prepričanje, tako da sokolstvo mora A ngleško - italijanska pogodba pred parlamentom London. 2. aprila, c. Danes je angleška vlada predložila spodnji zbornici v odobritev pogodbo med Italijo in Veliko Britanijo. Debato je avedel sam predsednik vlade Chamberlain, ki je večinoma govoril o tam, kako so potekale priprave za to pogodbo. Rekel je, da angleška zunanja politika ne želi samo miru. ampak hoče npostaviti tudi splošno zaupanje med velesilami. Samo v splošnem zaupanju med narodi in državami bo mogoče zagotoviti napredek civilizacije. To pa ni mogoče doseči kar v prvem trenutku. Počasi bo treba odstranjevati posamezne nevarne točke, in sicer eno za drugo. Takšna nevarna točka je bilo razmerje med Italijo in Anglijo in nato med Francijo in Italijo. Te točke se zdaj ena za drugo odstranjujejo. Pogodba med Italijo in Veliko Britanijo ščiti skupne interese, obeh držav. Ta pogodba je mišljena kot zaščita angleške bodočnosti. Voclja opozicije Atlee je vprašal Chamber-laina, če je kaj obljubil o Španiji ali pa če je dobil kaka zagotovila od Italije. Chamberlain je odgovoril, da rešitev španskega vprašanja še ni na vidiku in zato nc more na to ničesar odgovoriti. i. maj na Poljskem Varšava, 2. maja. AA. Pat: V vsej Poljski so bile včeraj ob priliki proslave 1. maja razne manifestacije. Do neredov in spopadov ni prišlo razen v Kielcu in Lvovu. kjer so mauifestanti metali kamenje na nacionalistične manifestante. Prišlo je do spopada in oddanih je bilo več strelov. En socialist je bil ubit, tri osebe pa so ranjene. Policija je hitro upostavila red in mir. V Lvovu pa so nacionalistični dijaki napadli sprevod. Ranjenih je 15 oseb. Do manjših neredov je prišlo še v raznih krajih, kjer so nacionalisti priredili protidemonstra-cije proti socialistom. V Varšavi je prišlo samo do enega incidenta. V židovskem delu mesta je eksplodiral peklenski stroj in je bila ranjena ena oseba. Policija je aretirala več komunistov, ki so skušali demonstrirati. t. maj v Moshvi Mo-kva, 2. maja. b. Včerajšnja proslava v Moskvi je bila za udeležence precejšnje iznenado-nje. Med odgovornimi osebnostmi je bilo opaziti precejšno nervoznost. Veliko število agentov GPU je prišlo iz pokrajine ter se pomešalo med ljudi. Na tribuni, na knteri je bil Slalin z Voroši-lovom. se je dobro opazilo, da številnih osebnosti, ki so bile na tej tribuni še lansko leto, letos ni več. Namesto njih so bili poleg Stalina in Voroši-lova popolnoma novi ljudje, skoraj povsem neznani. Stalin je prisostvoval slovesnostim samo prve pol ure, na kar se je umaknil v Kremelj. Parada se je razvijala farno prod Vorošilovim, ki je imel na annado daljši govor. Vorošilov je poudarjal, da je vojaka zvesta Stalinu in da se bo čiščenje nadalievailo. To pomeni, da bo prišlo bržkone do novih procesov in ustrelitev v sovjetski vojski in mornarici. 4 generali ods!at»l;eni v SSSR London. 2 maja AA. (DNB.) Routerju poročajo iz Moskve, da so odstavili vso tiste generale. k| so sodili v procesu proti Tuhiičovskemu. To so štirje generali in sicer general Dihenko, poveljnik IJenlngradskc posadke, Alkilis, Itolov in Belgrad, 2. maja AA. Izšel ie »Red vožnje« (Vozni red), izdan od glavnega ravnateljstva drž. železnic. Vozni red je popolnoma preurejen in ima manjšo okliko (11.5x18.5 cm), primerno za žep. Razen popolnega voznega reda in železniških zvez s tujino je v njem tudi vozni red parnikov in letal ter vse podrobnosti in določila, i«o!rel>na za potnike. priti samo s seboj v nasprotje, ker se je v mnogih pripierih in razmerah življenja trtba jasno odločiti za eno ali za drugo: za versko stališče v javnih in zasebnih zadevali ali pa za brezversko Katoliška vera, pa tudi pravoslavna in vsaka druga, če hoče hiti vesoljska ali »totalitarna«, kakor danes pravijo, tudi ne more trpeti, da bi vera bila samo le »najintimnejši del notranjega življenja poediuca«, marveč dosledno zahteva stremljenje in delo za uresničenje krščanskega nazora v vseh panogah življenja vsaj v neki dosegljivi meri na tem svetu, ker vera pač ni samo lepo čustvo ali zaseben luksus ali prazna ceri-monija, ampak hoče biti življenje. Ne more pa ali vsaj ne sme bili notranjega življenja, ki bi bilo ločeno od zunanjega. In zalo »čista sokolska ideologija« Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ne more zdržati kritike v luči praktičnega življenja in bi bilo dobro, če bi ideologi našega sokolstva svoj program temeljito revidirali, če hočejo, da bi sokoiska ideja zajela vse ljudstvo, ali pa se morajo odreči državnemu značaju svoje organizacije, zakaj verskega in svobodomiselnega nazora na noben način ni mogoče združiti v eno čisto ideologijo, ki naj objame vse nazore v državi. Gotovo so mogoča združenja, ki v medsebojni strpnosti družijo najrazličnejše vere, prepričanja in stanove, če se čisto nič ne dotikajo verskih ali brezverskih prepričanj samih, toda Sokol je zamišljen in dejansko je svetovnonazorska organizacija, v čemer ima brat Rus popolnoma prav, saj gre za oblikovanjem vsakega posameznika iz notranjosti, za usmeritvijo duha in duše ter za miselnost vsega naroda in družbe v osnovnih vprašanjih življenja. S samim poudarjanjem stremljenja po lepoti, dobroti in resnici ter spoštovanjem vsakega prepričanja torej nikakor ne bo šlo, saj vemo, kako zelo je tako stremljenje odvisno od človekovega in družbenega nazora, kako so tu mogoče najrazličnejše zmote in koliko so ovire na tej poti, kjer brez kakšne avtoritarne vere ni mogoče korakati sigurno; spoštovanje vsakega prepričanja, naj bo osebnostno še tako čisto in notranje, brez razlike in izbora, pa bi vedlo samo v najhujšo zmedo in družabno anarhijo, za kar menda ni treba dokazov v našem času. Z eno besedo, resolucija »Saveza« iz leta 1931 je ana-hronizem, izraz zastarele liberalne ideologije in v našem času čisto neuporabna; zato pa tudi ob vsaki priliki, ko se odkrivajo človeška srca, odpove. Če vodstvo »Saveza« tega ne bo upoštevalo, bodo njegove izjave šle mimo javnosti brez vsakega učinka in svojega namena ne bodo dosegle, kakor ga tudi niso doslej. Odnos sokolstva v Sloveniji do politike pa je drugo poglavje, ki bi potrebovalo posebnega razmotrivanja. Kneginja O ga in Rdeči k rit Belgrad, 2. maja. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je v ponedeljek, 2. t. m. blagovolila sprejeti v Belem dvoru v avdijenco zastopnike Rdečega križa Sveloz. Tomiča, prvega podpredsednika, dr. Lazara Genčiča, Alana glavnega odbora, in Mirka Marinkoviča. odbornika Rdečega križa, da se informira o stanju in delovanju Rdečega križa. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je z največjo pozornostjo poslušala^ poročila o delovanju in potrebah Rdečega križa in se posebno zanimala za njegovo materialno stran in za izučitev pomožnega sanitetnega osebja, zlasti prostovoljnih bolničark. Dr. Sto adinovič v Belgradu Belgrad, 2. maja. b. Z jutranjim brzovlakom se je vrnil v Belgrad predsednik vilade in zunanji minister dr. Slojadinovč, ki je s svojo družino prebil nekoliko dni na oddihu v Sloveniji. Potreb generala Babiča Belgrad. 2. maja. m. Včeraj popoldne ie bil na novem pokopališču pokopan general Živojin Babič, državni svetnik v pokoju. Pokojni general Bahič je spadal v starejšo generacijo zaslužnih vojskovodij. Pogreba so se udeležili vojni minister, armadni general Marič, načelnik generalnega štaba general Nedič in poveljnik Belgrada general Kosič. Razstava rečnega *ad'ev!a MZ Belgrad, 2. maja. b. V umetniškem paviljonu Cvete Zuzorič na Kalimegdanu je včeraj dopoldne prometni minister dr. Spaho odprl razstavo rečnega ladjevja držav Male zveze. Na razstavi je z grafikoni pokazano stanje rečnega ladjevja treh članic Male zveze. Važnost rečnega ladjevja na Donavi sta poudarjala v svojem pozdravnem govoru prometni minister dr. Spaho in zastopnik češkoslovaškega rečnega ladjevja, poslanec Jan Liška. Pripravljanje trgov nsbih pogajani z Nemčijo Belgrad, 2, maja. m. Jutri zvečer odpotuje v Berlin naša delegacija, ki bo z nemško delegacijo pripravljala gradivo za dogovorjena trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra dr. Pil ja. Kol člani pa so v tej delegaciji: podguverner Narodne banke dr. Ivo Belin, načelnik carinskega oddelka v finančnem ministrstvu dr. Radulovič, načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Lazarevič in inšpektor ministrstva za notranje stvari Batagelj. Belgrad, 2. maja. A A. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom ministra za gozdove in rudnike je upokojen Anton Knez,, podgozdar prvega razreda, 7 skupine, pri okrajnem načelstvu v Krškem. Mariborski vinogradniki so zborovali Včeraj je bil v prostorih Vinarske in sadjarske šole občni zbor mariborske vinarske podružnice pod vodstvom predsednika dvornega svetnika dr. Kronvogla ter tajnika in blagajnika prof. Pečovnika, Mariborska podružnica šteje 70 članov. Ugotovilo se je, da narašča med našimi vinogradniki zanimanje za stanovsko organizacijo. Tako je v sosedni Sv. Kungoti bila sedaj osnovana nova podružnica> ki ima sedaj že 60 članov. Pod vodstvom dr. Kronvogla je začelo vinarsko društvo naglo in krepko napredovati. Zborovalci so razpravljali o važnih vinogradniških zahtevah, Tako, naj bi se maksimirale vse trošarine samo na en dinar pri litru, šmarnica pa naj se v naših krajih brezobzirno zatre, samo v nekaterih krajih, ki za plemenitejše trte niso primerni, naj se dovoli gojitev izabele. Ravnatelj vinarske šole Priol je ob zaključku zborovanja pojasnil, da bo banovina osnovala v Racer dvoru moderno trtnico in drevesnico, s katero se bo nadomestila trt-nica v Pekrah. Občni zbor so zaključile volitve. Za predsednika je bil izvoljen dr. Kronvogel, za podpredsednika posestnik Schwarzbach iz Bistrice, za tajnika in blagajnika strokovnjak, vinarski inštruktor Drolc, za odbornike pa: Godec iz Limbuša, kletarski nadzornik Vojsk, oskrbnik Pavlinič iz Sv. Petra, oskrbnik Zidan-šek iz Limbuša ter višji kletarski nadzornik v pokoju Zabavnik. Občni zbor društva za ceste Belgrad, 2, maja. b. V inženirski zbornici je bil redni občni zbor društva za ceste. Udeležili so se ga delegati iz vse države. Na občnem zboru je bil izvoljen stari odbor na čelu s predsednikom Sve-t:slavom Milosavljevičem, bivšim prometnim ministrom. Vse sekcije društva za ceste bodo imele dne 5. junija t. 1. kongres v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad tem kongresom je blagovolil prevzeti Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, častno predsedstvo pa predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadino-vič. Znižane voznine Belgrad, 2. maja. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah udeležencem proslave 35 letnice četniške akcije in odkritja spominske plošče četnikom, padlim v Južni Srbiji; odkritje bo v Skoplju 6. t. m. Ugodnost velja od 3. do 10. maja; dalje udeležencem mednarodne tekme za Da-visov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško v Zagrebu od 6. do 8, maja; popust velja od 3. do 11. maja; udeležencem mednarodnega sejma v Segedinu od 4. do 12. junija; popust velja za odhod od 1. do 12. junija in za vrnitev od 4. do 14. junija. Verski poglavar muslimanov v Belgradu Belgrad, 2. maja. AA. Snoči ob osmih se je pripeljal iz Sarajeva novi reis ul ulema Na belgrajski železniški postaji so mu priredili prisrčen sprejem. Na postaji se je zbralo mnogo njegovih prijateljev. Med drugimi so se sprejema udeležili prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister brez portfelja dr Šefkija Beh-men in drugi. Z novim reis ul ulemo so se pripeljali Ibro šahiravič, član sarajevskega občinskega sveta, in mnogo drugih uglednih Sarajevčanov. Reis ul ulemi se je peljal naproti rahrija Kulenovič, svetnik prometnega ministrstva in ga spremil do Belgrada. Po prisrčnem pozdravu na postaji je reil nI ulema pozdravil v imenu mohamedanskih duhovnikov g. Sarič, referent za verske zadeve pri vojnem ministrstvu. v imenu mohamedanskih Belgrajčanov pa časnikar in bivši poslanec Omcr Kajmakovič. S postaje se je reis ul ulema odpeljal v spremstvu promet, ministru dr. Spaha v hotel »Srbski kralj«. Gradbeni minister v Nitrnbergu Niirnborg, 2. maja. AA. (DNB.) V 6oboto jo predsednik ravnateljstva nemških državnih železnic Geyer priredil večerjo na čast ministru Stošo-višu. Na večerji je bilo več povabljencev. Predsednik Geyer in minister Stošovič sta izmenjala zdraviee. Kot gost gauleiterja Schleicherja se je minister Stošovič včeraj zjutraj udeležil s svojim spremstvom nacionalnih svečanosti, pri čemer ga j'e gauleiter Seblelcher prisrčno pozdravil. Nato si je minister Stošovič s svojim spremstvom ogledal nove stadione in druga javna dela, ki jih grade v Ntirnbergu. Potem se je pa odpeiljal dalje v Mo-nakovo. Novo letalo na progi Bukarešta - Belgrad - Torino Belgrad, 2. maja. AA. Danes popoldne ob 14.10 je priletelo na beograjsko letališče prvo letalo italijanske zrakoplovne družbe, ki bo opravljalo promet na novi progi Torino-Milan-Benetke-Zagreb-Belgrad-Bukarešta. Italijansko letalo, ki je danes kot prvo priletelo na belgrajsko letališče, je dvomotorno in znamke Fiat. O priliki prihoda tega letala, je bila lia belgrajskem letališču prirejena mala svečanost in zakuska za člane posadke in za nekatere druge osebnosti. — Ob 15.30 je letalo nadaljevalo pol proti Bukarešti. Malo pred prihodom italijanskega letala tvrdke Fiat iz Zagreba, ee je spustil na belgrajskem letališču velik triniotornik »Ala Littoria«, ki opravlja redno silužho na progi Belgrad-Bukarešta. Tako zdaj dve italijanski zračni progi vežeta Belgrad z italijansko prestolnico in nekaterimi drugimi italijanskimi mesti. Dvoniotoniik italijanske družbe »Avio linea Italiana« ima 18 sedežev in najmodernejšo opremo. Letalo je vse kovinasto in more doseči hitrost 480 km na uro. Vsak motor ima tisoč konjskih sil. * ] Neapelj, 2. maja. AA. (Štefani.) Jugoslovansko pomorsko odposlanstvo si je danes dopoldne | ogledalo več enot italijanske vojne mornarice, vsi-I drana v pristanišču. Opoldne je poveljnik tiren-I skega pomorskega oporišča njim na čast priredil kosilo. je grozila velika nevarnost spopada Končno pa je le prišlo do pogajanj ter so Francozi na zahtevo Japoncev zadržali tovor, ki so ga imenovali Japonci, na kar so se njihove čete umaknile. London, 2. maja. b. Dopisnik >Daily Tele-graplia« poroča, da je Japonska v mesecu aprilu poslala na Kitajsko pet novih divizij, ki naj okrepijo bojišče v šantungu, kjer so japonski položaji zolo ogroženi Poleg tega so Japonci prepeljali ogromne množine vojnega materiala na to bojišče. Pejping, 2. maja. AA. (Reuter.) Promet na železniški progi Pejping-Hankov so po 50-urni prekinitvi ponovno obnovili. Včerai so so pojavila japonska letala in razgrnila kitajske četniške oddelke, ki so bili pretrgali žaleznllko zvezo in spustili v zrak mo6t pri Lihuju. K škandaloznemu napadu francoskega tista na našo vlado Pariz, 2. maja. AA. V zvezi z afero med listoma »Europe Nouvelle« in »Giornale d'Italia« prinaša Eu-rope Nouvelle« tole opravičbo: Danes so nam znani uspehi preiskave, ki smo jo objavili v naši poslednji številki. Moramo se opravil/ listu »Giornale d' Italia« in našim bralcem zaradi članka, ki smo ga prinesli 16. aprila pod naslovom »Kako ravna Italija z Jugoslavijo« in ki smo ga pripisali listu »Giornale d' Italia«. Ta članek namreč nikdar ni izšel v tem listu. Gre za jugoslovanski letak, ki so ga razširili v Jugoslaviji sovražniki dr. Stojadinoviča in ga naslikali kakor da izvira iz lista »Geornale dTtalia«. To čudno ravnanje gre v škodo njegovih avtorjev samih. Mi smo dobili ta članek iz vira, ki je zunaj nas. Da je tako izšel, je krivda na dveh pokvarjenih prenosih, »v (Opravičilo »Europe Nouvelle« bomo vzeli na znanje, pri tem pa pripomnili, da je malo čudno, da črpa Irancoski tisk svoje informacije o Jugoslaviji iz levičarskih ljudsko frontaških in komunizmu vdanih virov. Ali francoski tisk zares nima na razpolago drugih sredstev, da bi se o Jugoslaviji informiral, kakor pri ljudeh opozicije, ki se doma in na tujem na vse mogoče načine trudijo, da bi oblatili Jugoslavijo, njene sedanje voditelje in celo vrhovne predstavnike v državi? Odgovorni urednik »Europe Nouvelle« je sedaj Pertinax, ki slovi za vnetega francoskega rodoljuba in izbornega poznavalca zunanjepolitičnih vprašanj. Kako je mogoče, da je padel tako globoko, da ceni vrednost Jugoslavije po izlivih komunistično navdahnjene opozicije in da prav tem ljudem brez vsake razsodnosti naseda ter s tem nekako moralno podpira vse razkrojevalne struje v Jugoslaviji, a Francozom, ki našo državo ljubijo, na-tveza fantastične izlive sovraštva njenih nasprotnikov? Škandal, ki je nastal zaradi objave izmišljenega proti-jugoslovanskega članka v tako resnem francoskem listu, dokazuje, da bo mora! tudi francoski tisk izvesti temeljito čiščenje, če bo hotel stvarno doprinesti k sodelovanju med obema državama. Dokler pa bodo njegovi informatorji o Jugoslaviji komunisti in njihovi somišljeniki, bomo skeptično gledali na njegovo pisanje.) Po španskih bojiščih Francov način vojskovanja Ob velikih uspehih pomladanske ofenzive, s katero je Francova armada pretrgala rdečo Španijo v dva dela in postavila fronto proti Kataloniji od visokih Pirenej po reki Noguera Palaresa do Balaguera, od tod dalje ob reki Segre do njenega izliva v Ebro in ob širokem Ebru do njegovega izliva v morje — torej prvovrstno strategično bojno črto, dolgo 300 km — je vse pričakovalo, da bo Franco osredotočil vse sile na tem odseku in da po najkrajši poti prodre do Barcelone ter tako zruši vojaški odpor Katalonije. To se pa po vsej priliki ni zgodilo, kajti poročila zadnjega tedna govore v glavnem le o tem, da se boji razvijajo v smeri proti Casteloni ob morju, to se pravi, v tistem delu vzhodno od Teruela, ki je ostal pod madridsko oblastjo. To ravnanje generala Franca pa nam hkrati odkriva tudi njegovo posebno vojno taktiko, ki jo dosledno Izvaja že ves čas državljanske vojne. Njegova vojaška taktika je povsem druga, kakor jo je na primei zasledoval Ludendnrf na zapadni fronti v svetovni vojni. Načelo nemške strategije, ko so navalili na Verdun. je bilo, da je treba sovražnika zagrabiti tam, kjer je najmočnejši, zrušiti ga v njegovih najmočnejših postojankah ter mu s tem hkrati povzročiti naivečje materialne in krvne žrtve. Ostali deli bojišča, tako je računal Ludondorf. se bodo potem sesuli sami od sebe Franco očitno ni pristaš to strategije. On varčuje s krvjo svojih vojakov. Kajti skrbno se ogiba prijeti nasprotnika tam. kjer ie najmočnejši, ampak potrpežljivo išče najšibkejše mesto svojega sovražnika, da ga tam porazi, mu odvzame čim več ozemlja, toda kakor hitro se sovražnik zavo in opomore od prveua porazp in postavi zopet trdno fronto, tedaj sp Francove čete zakopljejo in ustavijo prodiranje. To se ie zcrodilo lani z jesensko ofenzivo, s katero je Franco očistil severno Španijo. fsto se jo primerilo letos v Aragoniji, kjer je 'presenetil nasprotnika in mu v nekaj tednih odvzel nnd 30 000 kv. km zemlje ter obenem pror drl do morja. Medtem pa so si rdeče četo opomogle od prvo>rn presenečenja in postavile trdno bolno črto od Plrenei preko Balaguera. Leridn in Tnrtnsp vse do morja. Nn tem odseku fronte s(> ludi najbojiše mednarodne čete. 1 vsej domovini s takšnim elanom kot še nikdar doslej. V izredno veselje, čast in ponos pa si šteje ta mladina udeležbo številnih sorodnih nam organizacij iz inozemstva, ki so na ta način izkazale našim organizacijam popolno priznanje za vse dosedapje delo. s tem pa tudi dokazale, da znajo pravilno ceniti naše stremljenje, ki gre edino za tem, da se ohrani mladina, ki je 1)0-dočnost naroda, zdrava in to v vsakem oziru. Amerika, Belgija, Luxemburg, Nizozemska, Poljska, Švica, vse te države l>odo zastopane na našem mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani, zlasti številna pa bo udeležba iz Francije >n prav posebno še iz bratske Češkoslovaške, ki s |)ozornostjo in velikim veseljem zasleduje vse delo že od početka naše organizacije. Številno članstvo sorodnih nam organizacij v vseh imenovanih državah, deželah, mestih, trgih, vaseh itd. govori o našem taboru, pišejo o naši mladini, o lepoti naših krajev, o Jugoslaviji itd., vsak v svojem okolišu, med svojim narodom, z veliko ljubeznijo in veseljem za čast našo, kakor tudi za čast in ugled naše države Jugoslavije. Ljubljana, kulturno središče vseh Slovencev, bo sprejela tedaj vse te številne goste s svojo znano slovansko gostoljubnostjo in ljubeznijo kakor doslej vedno ob takih prilikah. In ti, mladina, dokaži tudi v dneh tabora pred vsemi številnimi zastopniki kulturnih narodov Evrope, ki 1k>i1o zbrani tedaj v Ljubljani na naši prireditvi, moč in disciplino svojih mladih organzacij, ter sj>osobnosti malega, toda kulturnega naroda, Slovencev. Jože Hvale. ki izžarevajo največ ljubezni do naroda ter dogore-vajo za druge. Naj misel materinskega žrtvovanja ostane živa med vsemi slovenskimi materami iz roda v rod, da bo Ljubljana lahko vsako leto proslavljala matere vedno bolj lepo in veličastneje! Rahlo je udaril načelnik Svetel po tipkah in iz vseh grl je zadonela večno lepa »Slovensko dekle«. Matere so 6e v solzah smejale in vse srečne obsule župana in njegovo gospo soprogo Vero, da sta se komaj izvila iz hvaležnih rok, prav dobro se je pa zdelo tudi edinemu zastopniku mož, gospodu Matiju Pribošiču, očetu osmih fantov in osmih deklet, ki se je vabilu odzval za bolno ženo in so ga matere obdržale kar med seboj, opravičujoče ga, saj ima tudi nekaj pravice. Osupli smo pogledali pred vrati: tri ure je minilo kakor pet minut. Kako hitro mine čas pri materah! Otroški dnevi v Jugoslaviji Jugoslovanska unija za zaščito otrok s sedežem v Belgradu šteje sedaj 206 društev in zvez za zaščito otrok. V tej uniji živahno sodelujejo predstavniki raznih resornih ministrstev, banskih uprav in samouprav ter zasebnih društev. Ta zveza prireja sedaj od 1. do 16. maja v vsej državi otroške dneve. Jugoslovanski uniji za zaščito otrok, ki predstavlja središče vse koordinirane akcije države, samouprav in zasebne iniciative jc častna predsednica Nj. Vel. kraljica Marija. Ponekod so se otroške manifestacije in prireditve že pričele dne 1. maja, glavne prireditve pa bodo po vseh jugoslovanskih mestih in po nekaterih trgih ter vaseh dne 8. maja. V sprevodih bodo sodelovali vsi otroci osnovnih in nižjih strokovnih šol, v prvi vrsti pa tisti otroci, ki so v javni oskrbi: otroci iz zavetišč, varovanci otroških domov, mladina Rdečega križa, gojenci otroških kolonij, go-jenke in gojenci vajeniških domov, gojenci materinskih domov, skavti, treznostna mladina itd. V ok viru otroških dni bosta prirejeni ludi dve predavanji v radiu, ki ju bodo prenašale ljubljanska, zagrebška in belgrajska postaja. V radiu bosta predavala gg. Slobodan Vidakovič in dr. Uglješa Da-vidovič, na belgrajski Kolarčevi ljudski univerzi pa gg. Vasa La zarcvič, dr. Matija Ambrožič in dr. Marija Gajičeva. Vsa predavanja bodo obravnavala vprašanje socialne, moralne in kulturne zaščite otrok. Letos bodo poleg teh predavanj tudi predavanja po vseh mestih, ki bodo obravnavala taka vprašanja. Gospa Naka Spasičeva, ki jc predsednica glavnega odbora Unije za zaščito otrok, je dala časnikarjem daljšo izjavo, v kateri jc naglasila, da je že danes v naši državi 145.000 otrok, ki uživajo nujno potrebno zaščito pred socialno, zdravstveno ali duševno propastjo. Geslo unije je: »Pomagajmo otroku!« Niti en otrok v Jugoslaviji nc sme stradati! Vzgojiti si moramo zdravo mladino. Po krasni Kristusovi priliki o daru uboge vdove naj da tudi najbolj siromašen državljan svoj prispevek v korist otrok, na katerih bo kmalu slonela naša velika domovina! Poleg praznika Osvobojenja 11. novembra, praznujejo tudi vsi Poljaki s prav takimi čustvi 6voje notranje duhovno prerojenje, ki so ga doživeli — toda žal, prepozno — s konstitucijo tretjega maja I. 1791. Poljaki so se že od vsega početka zavedali, da bi realizacija te nove ustave pomenila zanje in za njihovo državo, ki je bila Predsednik poljske republike Ignacij Mošcicki Se nekaj let prej tretja velesila v Evropi, pa je s prvo delitvijo padla 1. 1770 na četrto mesto in drvela v propad, nov razmah. Toda notranja sila je bila že tako zrahljana, da je velika Poljska padla kot žrtev svojih lastnih neredov tujcem v roke. Vsa stoletja do tedaj je vladal na Poljskem samo en stan, samo »šlahta«, stanovi, od katerih je bil odvisen kralj, kakor tudi skupščina, to pa v sebi na najbolj demokratičen način, ki je do absurdnosti spoštoval voljo posameznika, je z enim samim glasom »liberum veto!« mogel vsakdo onemogočiti sklepčnost sejma. Tako je za kraljev Avgusta II. in III. izmed 38 skupščinskih razprav, 6ejmov bilo 28 nesklepčnih! Razumljivo, Odličen ve gospod, v6 dobro dama fina: Odolova higijena na svetu je edina! Nega ust in zob je nega lepote v pravem pomenu besede. Med kulturne ljudi ne more biti prištet, kdor bi rad bil lep brez negovanih zob ter brez čistih, sveže duhtečib ust. Negovana lepota je kultura in z ODOLom negovana usta so samoumevno dokaz osobne kulture. ODOL osveti in poživi ter da sveže d u h t e č vonj iz ust. Aromatično varstvo Vaših ust oskrbi na najboljši način ODOL pravite ? Novi čas jc prinesel nove ljudi, nove poklice in /udi lake polovičarske poklice, ki nam niso prav nič potrebni. Za nove poklice in nove pojave pa nam naš sicer besed bogati slovenski jezik skoraj ne zadošča več ter moramo skovati nove izraze, ker so pojmi tudi novi. Iskati moramo besede za mehanika, za filmskega operaterja, za radijskega napovedovalca itd. Za silo pa si z opisom in s kakšno izposojenko že moremo pomagati. Toda kako naj bi označili takega človeka, ki prav ničesar ne ve, pa čeprav ima morebiti oslovsko kožo, hočemo reči diplomo, ki pa se kljub /emu vtika vsepovsod v vsako stvar in povsod naglaša z neomajno avtoriteto svoje mnenje, če bi sploh kakšno mnenje imel. To, kar časopisi pišejo o politiki, o umetnosti, o dogodkih, vse to so zanj same laži. Kar resni ljudje govore, to so zanj fraze, kar pošten narod misli in veruje, to je ljudska neumnost, velja le to, kar sami govore. Ali ne bi bila zanje najboljša označba »kulturni čvekači Sami so neplodni — saj kaj naj bi tudi ustvarjali, ko največkrat niti dobro pismeni niso, — zato pa krepko zabavljajo vscv\nek. Značilno za te kulturne čvekače je, da jih nobena lastna blamaža ne boli iti gredo suvereno čeznjo, čeprav se jim smeje ves slovenski svet! Dobro bi bilo, ko bi kaj kmalu vstal med nami tak bičar, kakor je bil pokojni Cankar, in z bičem napodil lake čvekače iz hramov naše umetnosti, politike in javnega poštenja. Samo še danes ^F A MJ 1 ID Ud Kino Matica velefilm 1 UKI 1 N U W Telefon 21-24 daleč na jugu. . Prav je, da tudi tuji svet spozna veliko ljubezen pisatelja Finžgarja do grude in do zdravja, ki iz nje nam vsem poganja, ljubezen, kakršno že dolgo Francozom oznanja katoliški pisatelj Pierre 1'Ermite. — Zanimivo glasovanje je sprožila »Manuiakturna komanditna družba« v »Slovencu« z vprašanjem, katero ime bi bilo najboljše za nov naziv tvrdke. S tem je dala občinstvu možnost, da samo odloča o imenu manufakturne trgovine, ki je v Ljubljani zaradi svojega kvalitativnega blaga in cenenosti tako priljubljena. Da je odziv že v prvih dneh zelo velik, je samo ob sebi umevno. Seveda so pripomogle k temu nekaj tudi lepe nagrade, ki se bodo izžrebale med glasovalce Zadnji dan za oddajo glasov je četrtek, 5. t. m. Do tega dne mora torej vsakdo, ki hoče priti nepred-videvano v posest dobrega blaga za moški površnik, svilenega blaga za damsko obleko ali kosov lepih brisač, oddati svoj glas. Natančne podatke najdete v predvčerajšnjem, t. j. v nedeljskem »Slovencu«. _ Na Cvenu pri Ljutomeru bodo v nedeljo 8. maja 1938 ob pol 15 kasaške in ravne ter prepon-ske galopske konjake dirke. Ljubitelji konj in konjskega športa,, pridite na Mursko polje — poslušite se nedeljske znižane voznine. — Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske Poštne hranilnice v Ljubljaui i Danes nepreklitno zadnjikat ob l'i, 19.15 in 21.15 uri KINO UNION Tel. 22-21 Prt nakupu vstop. zahte*a|le kupon ra žrebanje FINALE Kathe Nagy. Hans Maser, lucie Engliuh, Teo Lingen Zadnja prilika, da vidite ta lepi film in da se udeležite žrebanja za razpisane nagrade. Koledar Torek. 3. maja: Najdenje sv. križa. Aleksander, papež inučenec. Sreda, 4. maja: Varstvo sv. Jožefa, Florijan, inučeuec. Osebne vesti = Iz hanovinske službe. Za asistenta VI. pol. skup. pri banovinski bolnišnici v Mariboru je napredoval dr. Kreuziger Bogomir. — Banovinski strokovni učitelj na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru Pečovnik Konrad je napredoval v VIII. pol. 6kup. — Za banovinske uradnike pripravnike so postavljeni: Jenko Stojan in Stre-kelj Zvonimir, oba pri banski upravi v Ljubljani in Presterl Mihael pri okr. cestnem odboru v Radovljici. — Za banovinekega zvaničnika pri banski upravi v Ljubljani je postavljen Novina Karel. — Za policijskega stražnika-pri pravnika pri upravi policije v Ljubljani je postavljen Virnik Stanko. _ K odkritju spomenika kralju Aleksandru I. pri Sv. Jurju ob Ščavnici dne 15. maja 1938 bodo vozili iz Maribora avtobusi. Odhod ob 8 zjutraj z Glavnega trga. Voznina tja in nazaj 30 din. Zaradi evidence prosimo, da se prijavite pri mag. užit. kontr. g. Alojziju Senčarjn, Glavni trg, avtobusna postaja. Temu plačate obenem znesek in dobite vozovnico. Kdor želi skupno prehrano, naj se prav taj«> prijavi. Hitite s prijavami in naj bo udeležba veličastna. — »Slovenski Pierre l'Ermite«. S to znamenito opombo opremljen prevod Finžgarjevega Tale naš Jaka... (Ah, ce Jaques...) iz Mohorjevega koledarja je prinese) veliki katoliški mladinski tednik »A la page«. Črtico je prevedel F. Kolednik z ilustracijami pa so jo opremili Francozi sami. Za poznanje naše zemlje in slovenske folklore je značilno to, da so vse ilustracije take, kakor da se dejanje godi nekje Sadovi sofoofsfce vzgoje Sokol I., Ljubljnna-Tabor nam je poslal naslednji popravek, ki ga po tiskovnem zakonu moramo priobčiti: Ni res: »Vsi otroci so gojenci otroškega zavetišča na Taboru. Ko so jih stražniki in pozneje policijski komisarji izpraševali, kako so mogli priti na to misel, da sramote duhovščino, so otroci izjavljali: Sokolski fantje so nas naučili! Nihče teh otrok pa dosedaj še ni povedal imena onih vrlih sokolskih fantov, ki so te otroke učili tega početja in verjetno je, da otroci teb imen tudi ne vedo. Sokolski fantje so se pač poskrili. — V sokolskem domu na Taboru otroci prejemajo hrano, toda zavetišče vzdržuje mestna občina. Sedanja uprava mestne občine gotovo ne želi take vzgoje, prav tako ne tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič, ki je pri zadnjem svojem obisku v Ljubljani naglalal, da mora biti sokolstvo strpno.« Res pa je, da otroško zavetišče na Taboru nima nobene skupnosti s sokolsko organizacijo, ki zato ne odgovarja niti za vzgojo, niti za obnašanje gojencev tega zavetišča. Prostori otroškega zavetišča so ločeni od vseh prostorov v katerih deluje Sokol I. Sokolski pripadniki se torej z gojenci zavetišča sploh ne morejo sestajati, tem ibolj ker prične telovadba v času, ko je zavetišče že zaprto. Spričo tega je nemogoče in ni res, da bi sokolski fantje gojence zavetišča kar koli učili. Noben član ne naraščajnik Sokola I. ni nobenega otroka iz zavetišča ničesar učil, noben »sokolski fant' član našega društva sc ni poskril, ker v to ni bilo povoda. Ni res: »Otroci so priznali, da so gojenci zavetišča na Taboru, ki ga vzdržuje mestna občina, priznali pa so, da so jih k takemu početju na-hujskali Sokoli. Za imena teh Sokolov otroci niso vedeli, ne ve jih tudi policija in seveda jih ne vemo mi. Sokolsko telovadnico na Taboru in mestno zavetišče loči le ozka stena. To so dejstva, ki jih noben popravek ne more zbrisati, več pa tudi mi nismo trdili. Namesto da bi sokolsko društvo na naše resnične ugotovitve, ki so celo uradno dokazane, pošiljalo popravke in nas blatilo kakor da ne pišemo resnice, naj raje napravi red v svojih vrstah; za moralno vzgojo mladine in za ugled društva bo to mnogo bolje.« Prav tako ni res: »Čemu se skrivate, ko pa sami javno priznavate, kakšni tiči ste, namreč sovražniki vsega, kar je katoliško!« Res pa je, da neglede na eventuelno priznanje nekaterih gojencev zavetišča na Taboru, ni noben član Sokola I.-Tabor hujskal nobenega gojenca zavetišča niti sploh ž njim govoril. Res je tudi, da je sokolska telovadnica na Taboru v pritličju, zavetišče pa v I. nadstropju ter je zavetišče od ostalih prostorov ločeno z 60 cm debelo gteno. Res je tudi, da vlada v naših sokolskih vrstah red in prostovoljna disciplina. Kdor bi to disciplino kršil, odgovarja pred pristojnimi čini-telji Res je tudi da se nikomur ne skrivamo in da se v vsem svojem delovanju ravnamo zgolj po temeljnih načelih sokolske organizacije, označenih v njenih »Potih in ciljih«. opozarja zadnjikrat svoje člane, __ da mora vsak sam evojo terjatev prijaviti Poštni hranilnici v Belgradu. V prijavi je navesti: ime in priimek vlagatelja, številko hranilne knjižice ali ček. računa, terjatvena vsota, spodaj datum in natančen naslov. Te prijave so kolka proste. Dediči morajo priložiti overovljeno potrdilo sodišča. Rente se bodo po zatrdilu pozneje izplačale. To se zato objavlja, ker dežujejo na društvo dan za dnem zadevna vprašanja. — Tivar obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anion Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte. — Za 2 dni: Gorica—Sveta gora—Trst, romarski avtoizlet 14. maja. Vpieu'eno do 4. maja Pojasni'a pošlje brezplačno. »Družina božjega sveta«. Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Joseiove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Joseiovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Za 40.00(1 ii>r den-irnih nagrad bo r.izde-: enih na nagridnein tekni jvanju za Radio/i. Opozarjamo že zdaj ČHatelje na celostranski inse at. ki izide " nedeljo v našem časop sn S tem ;n .e-ratom ee lahko vsak udeleži nagradnega tekmo vanja. — Naš panj (A.-Ž. panj). Opis in praktičen navod, kako čebelarimo v njem, pojasnjeno s 107 slikami med besedilom. Po lasnih izkušnjah /.a slovenske čebelarje priredil Anton Žnidaršič, Ljubljana 1923, 134 strani. Cena nevezani knjigi 35 din, vezani 40 din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ta knjiga opisuje predvsem panj. ki so ga naši izkušeni čebelarji krstili na kratko A.-Ž. panj Tu so navedene in naštete vse izkušnje, ki so se dosegle po tem načinu čebelarjenja. Predvsem je govor o čebelarjenju na med in je tudi ves način čebelarstva in panj sam urejen za ta namen. Zato gotovo ne bo pogrešno. ako se naši čebelarji drže izkustev in praktičnih navodil te knjižice. ™ Kmo SLOGA \V.Vc Vesela in smehapolna komedija Javsi-na Metropol" Loretta Joung, Tyrone Power, najlepši ljubavni par. Hitlerrevsha v Ptuju zastava Od kr. banske uprave v Ljubljani smo prejeli: V noči na 20. aprila 1938 je nekdo na stolpu župne cerkve v Ptuju razobesil nad 4 metre dolgo zastavo s kljukastim križem. Razen tega so se v isti noči ob 4 zjutraj po ptujskih ulicah zažigale petarde. Oblasti so takoj uvedle preiskavo in ugotovile, da so pri tem sodelovale sledeče osebe: Versel Ernst, rojen 1. 1906., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, skladiščnik v Ptuju; Hutter Hilda, rojena 1 .1919., jugoslovanska državljanka in pristojna v Ptuj, zasebnica v Ptuju; Scheichenbauer Wal-ter, rojen 1. 1919., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, ključavničarski pomočnik v Ptuju; Molitor Rudolf, rojen 1. 1920., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, dijak VIII. razreda ptujske gimnazije; Kasper Karol, rojen 1. 1917., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, študent medicine; Kasper Erih, rojen 1. 1921., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, dijak VI. razreda ptujske gimnazije; Selin&chegg Walter, rojen 1. 1919., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, dijak VIII. razreda ptujske gimnazije; Fiirst Waller, rojen 1. 1919., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, abiturient ptujske gimnazije; Schweg1e Alfred, rojen 1. 1913., jugoslovanski državljan in pristojen v Ptuj, delavec v Ptuju; Versel Josipina, rojena 1. 1903., jugoslovanska državljanka in pristojna v Ptuj, prodajalka v Ptuju, in Alter Margarete, rojena 1. 1919. v Ptuju, madžarska državljanka, dijakinja VIII. razreda ptujske gimnazije. Preiskava je dognala in osumljenci 60 priznali, da so razobesili zastavo in zažigali petarde v proslavo Hitlerjevega rojstnega dne, ki je bil 20. aprila 1938. In sicer je Hutter Hilda napravila zastavo s kljukastim križem, katero je potem skupaj z Versel Ernstom razobesila na sto.lpu župne cerkve; Versel Josipina je po nalogu Hutter Hilde kupila v knjigami Blanke v Ptuiu petarde in jih razdelila; petarde so imeli Versel Ernst, Hutter Hilda, Molitor Rudolf, Kasper Karol, Kasper Erih, Selinschegg Walter, Schwegle Alfred in Alter Margareta; zažiganje petard sta organizirala Versfcl Ernst in Fiirst Walter. Navedene osebe je obla-stvo izročilo sodišču. Ljubljana V torek, dne 3. maja 1938 Gledališče Drama: Torek, 3. maja: »Izpit za življenje«. Red A. — Sreda, 4. maja: »Pokojnik«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Četrtek, 5. maja: »Nočna služba«. Red Četrtek. — Petek, 6. maja, ob 15: »Na ledeni plošči«. Dijaška predstava. Globoko znižane cone od 14 din navzdol. — Opera: Torek, 3. maja: Zaprto. — Sreda, 4. maja: »Madame Sans Gene«. Red Sreda. — Četrtek, 5. maja: »Don Juan«. Red B. — Petek. 6. maja: Zaprto. — Sobota, 7. maja: »Trubadur«. Prireditve in zabave Basist Franc Schiffrer se je na svoji poti iz Amerike ustavil še v Berlinu in radi tega 6e je zakasnil njegov prihod v Ljubljano. Zato smo morali koncert preložiti na prihodnji ponedeljek, 9. t. m. Opozarjamo, da bo takrat začetek koncerta ob pol 9 zvečer. Vstopnice kakor tudi koncertni spored so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja O novelizaciji obrtnega zakona bo preda-tal jutri ob 20 v beli dvorani Uniona g Šink. Namcščenci, udeležite se predavanja polnošte-vilnol Sestanki Sestanek Mariborskega podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev bo dne 5. maja ob 19 v Delavski zbornici v vestibilu.. — Sklicatelji zaupniki. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Poizvedovanja Izgubila se je črna usnjena damska rokavica v nedeljo popoldne od Believuja do Verovškove ulice. Pošten najditelj ee naproša, naj jo odda v upravi »Slovenca«. Med. univ. dr. Luka Bezii špscllallst za otroške bolezni ordlnlra od 13 iio 15.33 ure. v ponedeljek in Četrtek pa od 13 do 14 ure. Turnograjska ulica 4/1. — Telefon 38-39 (nasproti dramskega gledal.šca) 1 Pogreb t dr. Borisa Krištofa bo danes ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. 1 Združenje dimnikarjev v Ljubljani naznanja, da bo praznovalo praznik Sv. Florijana v sredo, dne 4. t. m. s sv mašo ob 7 v cerkvi sv. Florijana. Vabijo se mojstri in pomožno osebje. Predsednik združenja. 1 Materinska proslava na bežigrajski gimnaziji. Nihče ni bolj upravičen in dolžan proslavljati »materinski dan« kakor šolska mla-dinn. Prosvetni oddelek kr. banske uprave je to naložil vsem šolam kot dolžnost, ki jo morajo dostojno izvršiti ta teden. Mladina na III. drž. realni gimnaziji za Bežigradom hoče še več. Pod voclstvom društva »Dom in šola« hoče prirediti v soboto, 7. maja, ob 8 zvečer v šolski dvorani lepo akademijo z bogatim sporedom v proslavo »materinskega dne«. Pri celi stvari pa je najlepše, da se bo proslava spremenila v pravo dobrodelno akademijo, saj so vsi dohodki prisrčne slavnosti namenjeni podpori revnih, a pridnih dijakov, ki bodo tako lažje preskrbi jeni s knjigami in hrano. Zato društvo »Dom in šola« upravičeno pričakuje, da se bodo materinske proslave v soboto zvečer udeležili polnošteviino starši, posebno slavi jenke-mami ce gimnazijskih učencev in tako pokazali hva ležnost in razumevanje za dobrodelni namen akademije Naj »materinska« proslava na bežigrajski gimnaziji spriča, da staršd pravilno in visoko cenijo plemenita prizadevanja društva, čigar edini cilj je, storiti vse za boljšo vzgojo in boljše življenje njihovih otrok. Lepše prireditve v ta namen si ni mogoče misliti, kakor je skupna šolska proslava »materinskega dne«, na katero so zato toplo vabljeni vsi starši iix prijatelji dijaške mladine. 1 Nesreča v tovarni. V tovarni »Jugolutz« se je včeraj maflo pred poldnevom pripetila huda nesreča. Transmisijski jermen je zagrabil 19-letnega vajenca Arna Škorjanca ter ga zasukal naokrog, pri čemer se je Škorjanc hudo ranil na levi roki. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik. 1 Dva poskušena samomora. Včeraj je ljubljanska bolnišnica sprejela dva samomorilna kandidata, ki eta si na enak način hotela vzeti življenje. Prvi je 20-letni mesarski pomočnik M. G., dO' da iz okolice Kranja, sedaj zaposlen na Notranjskem, drugi pa 26-letni dijak S. V., stanujoč na Sv. Jakoba trgu. Oba eta si prerezala žile na rokah. Upati je, da bosta ostala živa. 1 Nesrečen padec z motorja. Med vožnjo z mo torjem je padel in ee hudo poškodoval po vsem teiesu 50-letni vodovodni inštalater Rihard Jaki, doma z Bleda 1 Naknadni pregled avtomobilov in motoci-klov bo v Ljubljani 0. maja 1938 od 8 do 12 na Bregu št. 20; dohod z Novega trga. Komisija bo izdala istodobno dovolilo za uporabo vozila v smislu čl 98-a taksnega in pristojbinskega pravilnika. K pregfledu je pripeljati v6a motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso bila pregledana. Zamudnike bo zadela kazen in se jim bo prepovedalo obratovati z neodobrenim vozilom. Celje c Literarni večer v mestnem gledališču. Jutri v sredo ob 8 zvečer bodo nastopili v celjskem mestnem gledališču naši literati. Spored: Uvodna beseda, nato pa bodo recitirali iz svojih del Ksaver Meško, Vladimir Levstik, Ritža Lucija Petelinova, Janko Kač, Silvin Sardenko. za Jerneja Stanteta g. Angela Saderjeva, Franc Kožar, Ljuba Prenerjeva, Danica Grudnova France Frece, Jožko Jurač in Fran Roš. Ljubitelje lepe slovenske besede vabimo, da se tega tako pomembnega večera udeležite v kar najlepšem številu. Vabljeni! c V četrtek 5. maja bo v opatiji v Celju skupni duhovniški sestanek. Vabljeni! c Proslava zavetnice Katoliške akcije sv. Ivane d'Arc bo v ponedeljek 9. maja ob 8 zvečer v veiiki dvorani Ljudske posojilnice. c Predavanje o srednjeveškem samostanskem življenju bo v torek 9. maja v Domu ob 8. zvečer. c Kino »Union« predvaja film »Požar nad Anglijo«. c Udeleženci izleta k Žičkemu samostanu iu k Gospe Sveti na Koroškem se naj priglase v pisarni KPD v Cankarjevi ulici 4. c V celjski bolnišnici je zaspala v Gospodu v nedeljo 19 letna hčerka višjega železniškega revidenta v pokoju gdč. Boža Strniša. Naj ji sveti večna luč! c Kino »Metropol«. »Igra na dvoru«. Hansi Knoteck. c Nekaj iz celjske statistike. Število brezposelnih je tekom deset dni padlo za 209 oseb, tako da je zdaj v Celju še 508 brezposelnih. Delo dobijo: 6 hlapcev, 3 viničarji, lesostrugar, 3 mizarji, 3 krojači, strojnik, 10 dekel, 6 go-stilničarskih strežnic. 4 privat. kuharice, prak-tikantinja za pisarno in 18 delavcev za regulacijo Savinje. V mesecu aprilu je obiskalo Celje 1156 tujcev, med temi 966 Jugoslovanov in 190 inozemcev. Meseca aprila lanskega leta pa je obiskalo Celje 1124 tujcev. c Cenjeno občinstvo opozarjamo na razglas mestnega poglavarstva glede varovanja planinske flore. Ker je razglas zelo važen, naj si ga posebno ogledajo planinci in turisti. c Vsakoletna invalidska tombola je tudi letos prav zadovoljivo izpadla in je bila izredno dobro obiskana. Glavni dobitek je dobil (šiv. stroj) mešetar Bevc Ivan iz Pilštanja, moško kolo pa vajenec Mlakdr Marjan iz Celja. Maribor Industriatec dr. Rudolf Franz V nedeljo zvečer je umrl s voji vili na Melju znani mariborski industrijalec dr. Rudolf Franz, star 69 let. Pokojnik je doma iz Lipnice v sosedni Avstriji. Študiral je kemijo ter se je po končanih študijah posvetil praktičnemu gospodarstvu. S svojim bratom Jožetom, po njegovi smrti 1. 1914, pa sam, je vodil valjčni mlin v Mariboru, katerega je dvignil v eno prvih podjetij v državi in mu je priključil še tovarno testenin in makaronov. Pokojnik je bil v vsakem oziru mož poštenjak, velik dobrotnik mariborskih dobrodelnih ustanov, navdušen lovec in ljubitelj umetnosti, zlasti glasbe. Pogreb blagega moža v torek popoldne ob 15.30 na Pobrežju. Bodi mu ohranjen trajen spomin, žalujočim naše sožalje! Jutri, v sredo, na slavnostni koncert m Sovražniki lepakov. Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani je za svojo mednarodno mladinsko prireditev v Ljubljani izdala okusne lepake, ki so nalepljeni tudi v Mariboru. Ti lepaki pa silno bodejo v oči mladino, ki je organizirana v gotovih mladinskih organizacijah, pa jih zato v nočnih urah trgajo in mažejo, kar vzbuja pri vseb trezno mislečih upravičeno ogorčenje. Svetujemo nam nasprotnim organizacijam, pa tudi roditeljem in šolam ,naj svojo mladino primerno poučijo. Tudi trganje in mazanje lepakov je prestopek proti tuji lastnini. Policijo pa prosimo, da posveti sovražnikom naših lepakov vso pozornost. m Redne sv. maše na Slomškovem grobu. Do meseca oktobra bo vsak j sredo ob pol sedmih zjutraj na Slomškovem grobu sv. maša. Priporočamo Mariborčanom, da se teh božjih služb udeležujejo. Med vsako sv. mašo bo skupna molitev za Slomškovo beatifikacijo. m Lepa mladinska prireditev na Pobrežju. V nedeljo, dne 1. maja, so otroci pobrežke ljudske šole v Rencljevi dvorani prvič uprizorili novo mladinsko igro »Pošteljski zaklad«, ki jo je spisal učitelj g. Franc Čiček, pevske vložke pa uglasbil šolski upravitelj g. V. Živko. Celoten nastop šolske dece je bil skrbno pripravljen in je žel buren aplavz številnega občinstva, ki je dvorano docela napolnilo. Igro je založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer jo je mogoče naročiti. m Carinski dohodki so znašali pri mariborski carinarnici v mesecu aprilu 7,579.920.75 din, od tega odpade na izvoz 27.385.75 din. Depozitov je imeia carinarnica v aprilu za 1,531.273 din. m Otrok sc jo oparil z vrelo vodo. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Poljčan štiriletnega Mirka Sijanca. Fanlek ima strahovite opekline po prsih in trebuhu ter je malo verjetno, da bi ostal pri življenju. Opekel se je na ta način, da je prevrnil s štedilnika po sebi lonec vrele vode. m Peki podražili kruh, mesarji pa bi radi meso. S včerajšnjim dnem so mariborske pekarne podražile ceno kruha. Cena je prav za prav ostala ista, le težo kruha so zmanjšali. Mesarji pa bi radi zvišali ceno mesa, in sicer do 2 din pri kg. Njihovi zastopniki so se že oglasili pri tržnem nadzorstvu s to zahtevo. m Vprašanje tržnice stopa v veljavo. Včeraj popoldne je bil na mestnem magistratu^sestanek, ki ga je vodil župan dr. Juvan. Udeležili so se ga za mestno občino še podžupan Žebot, finančni referent ravnatelj Hrastelj, dalje voditelji in strokovnjaki zainteresiranih občinskih uradov, poleg teh pa če zastopniki mariborskih trgovcev, mesarjev, vrtnarjev, prodajalcev na trgu. Na sestanku se je predvsem razmotrivalo vprašanje prostora za tržnico ter 6e je ugotovilo, da so vsi nasveti, ki jih tozadevno včasih objavljata oba mariborska dnevnika, brez vsake stvarne podlage, ker so prostori, na katerih naj bi se tržnica postavila, pretesni in premajhni, deloma pa tudi predragi. m Drevi se uprizori v gledališču v korist Združenja gledaliških igralcev izborna Wentzlova komedija »360 žena«. Kot režiser ee bo to pot prvič predstavil mladi, ambiciozni igralec g. Edo Verdonik. Sodelujejo: BarbSževa, Rasbergerjeva, Zakrajškova, Crnobori in Verdonik. m Udeležencem slavnostnega koncerta 4. maja priporočamo, da si nabavijo vstopnice v predprodaji, da ne bo treba pri večerni blagajni čakati. Obenem opozarjamo k točni udeležbi, ker se tw> koncert pričel točno ob napovedani uri. m V ječi umrl. Jetika je pokosila v zaporih mariborske jetnišnice 26-letnega Ivana Vaudo s Pobrežja, ki je bil obsoien zaradi tatvine na 4 mesece strogega zapora. Cez pet dni bi bil prost, pa ga je poprej pokosila smrt. m SSK Maraton. Atleti, ki nameravajo nastopiti v nedeljo na mitingu, so pozvani na sestanek drevi ob pol 8 na Livadi. m Bivši mestni fizik v Mariboru dr. Albert Leonhard je umrl v graškem sanatoriju. Pokojnik je bil dolga leta markantna osebnost v mariborskih krogih. Dosegel je 6tarost 65 let. Blag mu spomini m Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi svoje člane, da se polnošteviino udeležijo pogreba pokojnega podpolkovnika g. Milana Grebenca, ki bo danes (v torek) ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Gledališče Torek, 3. maja, ob 20: »360 žena«. Premiera. V korist Združenja gledaliških igralcev. Izven, Obnova zaupanja napreduje Naše posojilnice so izplačale vlagateljem že 48 milijonov din Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani Ljubljana, 2. maja. j Zopet so se zbrali predstavniki našega zadruž- j ništva.da prisostvujejo v boljšem razpoloženju skupščini Zadružne zveze v Ljubljani, ki je bila v fran- I čiškanski dvorani. Ugodnejša in boljša so poročila, I ki so jih slišali na skupščini, kajti novo življenje se je začelo pretakati po žilah našega gospodarstva, naših denarnih zavodih, posebno pa naših zadrugah. Čaka na6 sicer še veliko dela, smo pa na dobri poti k popolni poživitvi dela naših podeželskih kreditnih zadrug. Skupščino je namesto zadržanega predsednika g. dr. Antona Korošča vodil prvi podpredsednik Zveze ravnatelj g. Bogumil Remec. Ugotovil je Sklepčnost občnega zbora in nato pozdravil došle goste: načelnika kmetijskega oddelka kr. banske uprave g. inž. Podgornika kot zastopnika kmetijskega ministra in bana dravske banovine, kanonika g. dr. Avguština Juretiča, tajnika Glavne Zadružne zveze in predsednika Kmečke zbornice g. Martina Steblovnika. Sporočil je, da je predsednik g. dr. Anton Korošec, kateremu so navzoči viharno vzklikali, poslal brzojavni pozdrav, želeč skupščini uspešno in plodno delo Skupščino je pozdravila tudi Zveza kmečkih zadrug iz Novega Sada in Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug v Belgradu, oz. njen predsednik minister g. Voja Gjorgjevdč. Z odobravanjem so bili sprejeti: vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, brzojavni pozdravi predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, kmetijskemu ministru Sv. Stankoviču. ministru notr. zadev dr. Antonu Ko-rošču, ministru brez listnice dr. Mihi Kreku in banu dr. Marku Natlačenu. Zapisnik zadnje glavne skupščine je bil odobren, nakar je sledilo poročilo načelstva, katerega je podal ravnatelj načelstva g. Franc Gabrovšek. Načelstvena poročila Iz poročila ravn. g. Gabrovška posnemamo: Na sedmih glavnih skupščinah Zveze je bilo treba poročati o težkem stanju našega zadružništva, zlasti naših posojilnic. Šele leto« pa moremo priti na skupščino z veselejšimi novicami. Omiljena je gospodarska kriza in v veliki meri je končana tudi denarna kriza. Dolgo je bilo delo za obnovo likvidnosti denarnih zadrug, dane6 pa lahko mirno rečemo, da je ogromna večina zopet ozdravljena. Težke so bile preskušnje naših voditeljev kmečkih posojilnic, danes pa lahko s ponosom gledajo nazaj na pre-stano trpljenje v zavesti, da so vzdržali v korist svojega ljudstva v najtežji dobi, da njih zaupanje ni bilo osramočeno in da njih optimizem končno obhaja zmago. ...ji Ko je izšla uredba o likvidaciji kmečkih dolgov in ko so morale tudi posojilnice doprinesti v ta namen težke žrtve, je bila izrečena na merodajmh mestih beseda, da bo treba storiti nekaj odločilnega tudi za likvidnost posojilnic, ker bi jim sicer uredba zadala smrtni udarec. Beseda z merodajnih mest je bila uveljavljena in Poštna hranilnica je prevzela nase nalogo, da da posojilnicam posojila proti zaetaM terjatev na tek, računih pri PAB in proti zastavi drž. obveznic. Posojilo znaša polovico tega, kar morajo zadruge zastaviti. S tem je bil napravljen odločilen korak, kajti zadruge so dobile 74 milijonov1 600.000 din. Zadruge, ki so imele večino denarja v kmečkih kreditih, so svobodno zadihale. Za one zadruge pa, ki so imele močne naložbe pri Zadružni zvezi, je bilo treba poiskati še druge vire, da more Zadružna zveza iz teh naložb izplačevati. Ban dr. Marko Natlačen je v pravilnem spoznanju tega važnega vprašanja najel za obveznost banovine posojilo pri Poštni hranilnici za 63 milj. din in je tako bilo na razpolago skupno za članice Zadružne zveze 137,600.000 din za obnovo likvidnosti. Pričakujemo, da bomo od Poštne hranilnice prejeli še pod'enakimi pogoji 16 milj. din. Tako bodo imele naše zadruge nad 150 milj. din razpoložljivega denarja, kar je za redne razmere popolnoma dovolj. Tako je zagotovljeno, da nobena posojilnica, ki ima denar naložen pri zvezi, ne izgubi nobenega dinarja in da so odstranjeni 6edaj tudi zadnji strahovi, ki so mnogim jemali zaupanje do našega zadružništva. Zato se 6 hvaležnostjo spominja vseh tistih, ki so napravili odločilne korake za rešitev našega zadružništva in našega kmeta. Ob 20 letnici predsed-nikovanja dr. Korošca — zahvala za obnovo zadružništva Dne 27. decembra 1917 je bil izvoljen za predsednika Zadružne zveze sedanji predsednik g. dr. Anton Korošec, 20 letnico njegovega dela za slovensko zadružništvo obhajamo torej na letošnjem občnem zboru. Nadaljeval je tradicijo svojega velikega prednika dr. Jan. Ev. Kreka. Zadružna zveza in slovensko zadružništvo je pod njegovim vodstvom krepko napredovalo. Tudi vse jugoslovansko zadružništvo je znalo ceniti njegovo delo ter ga je izbralo za predsednika Glavne zadružne zveze kr. Jugoslavije. Bile pa so med delom združene tudi težke preskušnje. Toda preskušnja je končana. Ko čestitamo predsedniku k dvajsetletnici, 6e mu moramo najprisrčneje zahvaliti za njegovo skrb in pomoč, da je naše zadružništvo srečno prebredlo to težko dobo. Naj bo prepričan, da mu jc slovenski zadruga,r in kmet kakor tudi vse slovensko ljudstvo iz srca hvaležno in stoji za njim vedno vztrajno in neomajno. Zahvala za mobilizacijo poso i(nic Najodločilnejši korak za izhod iz denarne krize in za rešitev posojilnic je napravil naš ban gospod dr. Marko Natlačen, ki se ni ustrašil odgovornosti pred svojim narodom za veliko pomoč našim zadrugam in ki ni omahoval pred pričakovanimi, dasi neutemeljenimi napadi naših nasprotnikov. V imenu Zadružne zveze in posojilnic, ki se že obnavljajo, mu izreka prisrčno zahvalo. Pri izrazih hvaležnosti ne smemo pozabiti zvestega sodelavca našega predsednika ministra gosp. dr. Mihe Kreka, za katerega trud in napore smo mu hvaležni. Slovenski kmet in zadružništvo je dobilo močno oporo v Belgradu tudi v glavnem ravnatelju Poštne hranilnicme g. dr. Miloradu Nedelj-koviču, ki je imel veliko razumevanje za naše potrebe in težave. Vsi naši napori in vse delo ne bi imelo uspeha, če ne bi predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič držal svoje besede, da je treba zadružništvu pomagati. Odločno je uklonil premnoge naše nasprotnike v centrali. V dobi, ko je bil on ministrski predsednik, so se začele celiti težke rane, ki so nam jih zadaiale preišnic vlade. Nje- govo ime bo globoko zapisano v našem spominu. Končno se je zahvalil za ves trud pri mobilizaciji naših posojilnic še gg. Ivanu Avseneku, predsedniku Hranilnice dravske banovine, ministru in senatorju dT. Franu Kulovcu, ravnatelju Antonu Končanu in dr. Bojanu Pircu, članu nadzorstva Poštne hranilnice. TSiko nastopa počasi ozdravljenje, prebresti pa bo treba še mnogo težav, preden bo moglo naše denarno zadružništvo delovati, kot je delovalo pred krizo. Poglavitna stvar je, da je denar varen in da sc polagoma vrača zaupanje. Ko se je začelo izplačevanje, se je pokazalo, da se bo dalo nezaupanje premagati z mirnim in načrtnim delom. Marsikje so 6e ljudje silno hitro pomirili, drugod gre počasi. Od tedna do tedna se razmere na splošno boljšajo. Zadružna zveza je takoj dala zadrugam na razpolago 20% njih naložb, v kratkem pa misli oprostiti še 20%. Naročila je tudi zadrugam, naj si pripravijo načrt in ga vlagateljem objavijo. Proti nezaupljivcem je treba postaviti jez, da ne navale naenkrat, obenem pa je treba privaditi vlagatelje, da se spet postopno začenja normalno poslovanje. Zadruge so po večini sledile navodilom in čimbolj so se držale načrtov in čimprej so jih začele izvajati, tem pTej je prihajalo pomirjenje. Pokazalo pa se je tudi, da so dejanske potrebe kmečkih vlagateljev velike Gospodarsko življenje je namreč na kmetih v času krize popolnoma zastalo in 6e sedaj postopno obnavlja. Začeli smo tudi z izplačevanjem v pomladanski dobi, ko je tudi v rednih razmerah bilo po naših posojilnicah največ izplačil. Vse to je povzročilo, da je izplačala Zadružna zveza do sedaj pvojim članicam 48 milijonov dinarjev. Kljub vsemu temu lahko danes trdimo, da bo 95% naših članic postalo v doglednem času popolnoma likvidnih in bo obnovilo svoje poslovanje. Naloge zadružnih vodstev Prva naloga je sedaj povsod z vztrajnim in smotrnim delom ter vplivno besedo premagati nezaupanje. Čimprej sc vrne zaupanje do posojilnic, čimprej nastopi popolno pomirjenje, toliko bolje za ve6 kmečki etan. Kajti pomagati kmetu s posojilom jc mogoče le, če posojilnica zopet redno posluje. Ljubezen do kmečkega stanu naj bi vsej naši javnosti narekovala skrb: storiti vse za razvoj kmečkih posojilnic. V naše vrste je treba več discipline. Slaba je zadruga, če njeni lastni člani z njo ne drže in ne sodelujejo, slaba tudi centralna organizacija, če posamezne zadruge ne drže s svojo zvezo, ampak hodijo svoja pota, če poznajo svojo matico samo, kadar imajo kaj od nje zahtevati, gluhi pa so za vsako besedo, kadar je treba vršiti dolžnosti. Z dviganjem zaupanja pa je seveda v zvezi tudi skrb za nove vloge. Vsaka zadruga se mora truditi, da si pridobi novih vlog in da te ne gredo v kraje, kjer ne morejo koristiti našemu kmetu. To je preizkušnja kmečke zavesti in uvidevnosti za bodočnost kmečkega gospodarstva. Zavodi, ki skušajo dane6 z visoko obrestno mero pritegniti čim več denarja nase, gotovo ne delajo v korist celotnega narodnega gospodarstva. Upati pa je, da bo mogoče v doglednem času dvigniti obrestno mero tudi v podeželskih zadrugah na po zakonu dopustno mero, umazani konkurenci pa seveda ne more napraviti konca drugi kot oblast. Nova ooso'»"o Ker je od 336 članic-denarnih zadrug prosilo za zaščito 321, smejo te posojilnice dajati posojila le iz novih sredstev. Druga gotovina pa ima namen vzdržati likvidnost denarnih zavodov. Prva stvar je torej sedaj obnova zaupanja vlagateljzev, ne pa posojila Glede bodočih posojil pa moramo takoj tudi že reči, da bo potrebno mnogo in mnogo previdnosti. Vrniti se bo treba k Raiffeisenovim načelom, da se daje posojilo re6 v čisto določen namen in da se gleda, če je bilo posojilo res v tisti namen tudi porabljeno. Zadrugam je treba še povedati, da je bilo prav, če so se držale svoje centrale in njenih navodil, saj so shajale tem bolje. Da je bilo delo Zveze za zadruge veliko, morajo priznavati zlasti vse zadruge, ki so oddajale kmete PAB. Ob obnovi naših posojilnic se je začelo tudi znatno gibanje za izpopolnitev mreže kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug. Kmečka zveza je dala pobudo za ustanovitev zadrug, ki naj bi v prvi vrsti imele namen skupno prodajati kmečke proizvode in skupno nakupovati kmečke potrebščine. Upajmo, da bo v bodoče z blagovnimi zadrugami manj žalostnih izkušenj, kot jih je bilo v polpretekli dobi, če bo res misel za skupnost in za žrtev prodrla globoko v kmečko ljudstvo. Po novem zadružnem zakonu je že treba delati in bo prilagoditev, ki se mora izvršiti v dveh ali treh letih, še delala težkoče. Precej zadrug bo tudi odpadlo, ker ne morejo delati samo s člani. Tudi blagovna centrala Gospodarske zveze bo morala začeti z reorganizacijo. Glede izpremembe pravil Zadružne zveze je omeniti, da bo zveza izpre-menila svoja pravila, ko bomo dobili Glavno zadružno zvezo za vso državo, ki bo ustrezala novemu zakonu in katere članica bo morala bita tudi Zadružna zveza. Obsežno delo zveze Revizijsko delo je nekoliko zastalo. Izvršenih je bilo 195 revizij. Revizorji so namreč morali delati za zadruge, ki si ob nastalih izpremembah niso znale pomagati. V letu 1938 bo vse zaostalo nadomeščeno. Revizorji so delali za zadruge obračune za izročitev kmečkih dolgov, delali bilance, pregledovali jih in popravljali. Samo bilanc je bilo narejenih in pregledanih nad 500. Večje je bilo število zadružnih predavanj in tečajev, za kar se je zahvaliti tudi podpori banovine. Zadružna šola se jc vršila kot druga leta. Na pobudo banovine pa sc je začel II. letnik Zadružne šole, tako da je ljubljanska zadružna šola najpopolnejša v državi. Ob tej priliki prav posebej prosi zadruge, naj dobro premislijo in izbirajo, ko pošiljajo mladeniče v to šolo. Namen šole je namreč vzgojiti našim zadrugam na deželi dobre voditelje. Ni pa namen šole, da bi bila kakšen hiter tečaj za uradniška mesta. »Narodni gospodar« je izhajal v 1.550 izvodih. Pisarniško delo je bilo v veliki meri delo za zadruge. Odposlanih je bilo 14.307 dopisov in prišlo jc 12.285 dopisov. Okrožnic jc bilo 40 v nad 9.000 izvodih. To bi bilo nekaj pregleda čez zadnjo srečnejšo dobo našega zadružnega dela in življenja. Po sedmih težkih letih hvala Bogu veselejša slika, ki vzbuja upravičeno upanje, da bo za obnovljenimi posojilnicami nastopilo poživljenje vsega zadružnega gibanja. V pesmi hvaležnosti, v 143. psalmu, vzklika David: »Slavljen bodi Gospod, moj Bog, ki uči moje roke za boj in prste moje za vojsko.« Po neizmernih težavah je z božjo pomočjo obhajal zmago nad svojimi sovražniki. Tudi mi smo danes hvaležni Bogu, da je po tako težkih preizkušnjah zaživelo naše zadružništvo novo življenje. Slavljen bodi Gospod, ki nam je podelil dovolj odporne sile, da smo v prestanih bojih vzdržali. Ko se zahvaljujemo v6em, ki so nam doslej pomagali, imamo živo zavest, da naši napori niso končani. Na novo delo moramo, novim težavam nasproti. Z božjo pomočjo, ki naj uči naše roke za nov boj in naše prste za novo vojsko, hočemo izvojevati veselejši razvoj našega zadružništva in srečnejšo bodočnost svojega naroda. Poročilo načelstvenega ravnatelja g. Gabrovška je bilo sprejeto z odobravanjem ter ie bilo zlasti prekinjano ob omembi našega voditelja dr. Korošca, pa tudi drugih, ki so si stekli zasluge za obnovo naših posojilnic, z burnim odobravanjem. G. Martin Steblovnik je predlagal, da se odpošljejo zahvalne brzojavke onim, ki so največ pripomogli k obnovi naših posojilnic, in sicer predsedniku Zadružne zveze g. dr. Antonu Korošcu, predsedniku vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču, ministru brez portfelja g. dr. Mihi Kreku, kmetijskemu ministru gosp. Sv. Stankoviču in glavnemu ravnatelju Poštne hranilnice g. dr. Mil. Nedeljkoviču, pismeno zahvalo pa banu g. dr. M. Natlačenu, gg. Ivanu Avseneku, dr. Fr. Kulovcu, Antonu Končanu in dr. Bojanu Pircu. Računski zaključek za 1. 1937 O računskem zaključku za 1937 jc poročal ravnatelj g. dr. J. Basa,j. Iz njegovega poročila posnemamo, da je lani promet zveze narastel, vendar le prepisni promet. Ostale podatke o računskem zaključku smo objavili v nedeljskem »Slovencu«. Šele računski zaključek za 1938 bo pokazal novo sliko, ko bo prišla akcija za obnovo likvidnosti do polnega izraza. Razrešaica V imenu nadzorstva je poročal njegov predsednik g. Ignacij Zaplotnik. Iz njegovega poročila je posneti, da se tudi nadzorstvo veseli uspeha dela za poživitev naših posojilnic. Naše zadružništvo jc zopet na trdnih temeljih, kar nadzorstvo z zadovoljstvom ugotavlja. Nadzotretvo je pregledalo poslovanje ter ugotovilo lep red in predlaga absolu-terij. Absolutorij načelstvu je bil soglasno sprejet kakor tudi odobren računski zaključek. Sledila je debata, ki pa se ni toliko dotikala samega poročila načelstva in nadzorstva, ampak je obravnavala na splošno vse probleme našega zadružništva. Na vprašanje in pripombe govornikov sta odgovarjala ravnatelja gg. Gabrovšek in dr. Basaj. Razprava o obrestni meri Zlasti živahna je bila debata o zadružni šoli, ki je še bolj podčrtala potrebo, da naj vzgaja naša zadružna šola resnične kmete in voditelje naših podeželskih zadrug. Druga glavna razprava pa je bila o obrestni meri, katero je načel g, Jerič iz Celja. Ob tej priliki je opozoril tudi g. Avsenek na nekatera vprašanja v zvezi s tem. Država pač ne more regulirati obrestne mere za vsak okraj posebej, pokazalo pa se je, da je potrebno vprašanje obrestne mere urediti na novo. V okviru teh prizadevanj so državni denarni zavodi že šli malo z obrestno mero dol, potrebno pa je še nadaljnje znižanje za pol ali 1 odstotek. Kolikor prizadeti sami ne morejo napraviti reda v obrestni meri, naj država priskoči na pomoč s svojim aparatom, kar velja tudi za banovino. Posebno je grajal one za druge, ki licitirajo z obrestno mero navzgor, pa ne vidijo' vseh nevarnosti, ki prete zaradi tega narodnemu gospodarstvu. Zadruge naj bodo zadruge, ne pa zasebni zavodi. V nadaljnji debati se je pokazalo, da je v naših kreditnih in drugih zadrugah veliko zdravega optimizma in kaže vse, da bodo prebrodile krizo nezaupanja in zopet obnovile svoje plodonosno delo v korist našega kmeta in vsega slovenskega ljud 6tva. Optimizem je popolnoma na mestu. Potrebna pa je tudi železna disciplina zadrug in okleniti se morajo svoje osrednje zadruge, ki mora biti močna kot so močne posamezne zadruge. Delati je treba v duhu zadružne misli, pa se nam obeta boljša bodočnost. Za tako delo je treba pričeti pri posamez nih zadrugarjih, da bo uspelo tudi v celotni zadrugi in osrednji zadružni organizaciji. Ob tri četrt na 1 jc predsedujoči ravnatelj gospod Remec zaključil skupščino Zadružne zveze in se zahvalil vsem navzočim za plodno zadružno delo in razpravo. Bog daj našemu zadružništvu novega razmaha v bodočnosti! Pogajanja z Nemčijo Iz Belgrada poročajo, da bo dne 3. maja odpotovala naša trgovinska delegacija v Berlin k pogajanjem za novo trgovinsko pogodbo. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pi-lja, v delegaciji sta pa še med drugimi viceguver-ner Narodne banke g. dr. Ivo Belin in načelnik ind. odeilka v ministrstvu trgovine in industrije g. dr. Milan Lazarevič. Nadalje poročajo, da je v projektu samo začasna pogodba, po kateri bi ostali dosedanji sporazumi z Avstrijo in Nemčijo Se nadalje v veljavi. Edina izprememba bi bila uvedba uradnega kliringa, ki bi ee vodil v bodoče v markah. Dodatno k tem vestem nam je poročati še, da bodo pogajanja šla glede tega prvotnega okvirja v dveh smereh glede ureditve takozvanega malega obmejnega prometa in turističnega sporazuma, ki ne trpi odlašanja radi bližnje potovalne sezone in je na tem naša država zelo zainteresirana. * Znatni popusti za obiskovalce sejma v Budimpešti. Obiskovalci mednarodnega sejma v Budimpešti, ki se vrši v Času od 29. aprila do 9. maja, uživajo znatni popust na jugoslovanskih kakor tudi na madžarskih železnicah. Te ugodnosti veljajo od 19. aprila do 9. maja za odhod ter od 29. aprila do 19. maja za povratek. Vsak obiskovalec Budimpešte si lahko nabavi vizum naknadno na sejmu za ceno 2.50 peng. Poleg ugodnosti na že leznicah uživajo obiskovalci Budimpešte na pod- Ciialfo mlada je koža obeh. Mami krepijo hormonsko delovanje kože aktivne sestavine Solea mila in kreme. Punčki pa Solea ščiti kožo, da se ne vname. lagi legitimacije, ki slane 50 din, tudi popust za Iri potovanja v notranjost Madžarske. Sejemsko legitimacijo kakor tudi vse druge informacije se dobijo v vseh biljetarnicali »1'ulnika - in pri madžarski trgovski delegaciji v Belgradu, Vuka Ku-radžiča 11. Borza Dne 2. maja 193S. Denar V zasebnem kliringu je osial angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v zasebnem kliringu v Ljubljani malo popustil na 8.59—8.69, v Zagrebu na 8.54—8.64, v Belgradu na 8.53—8.63. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29.10, v Belgradu 28.15—28.85. Nemški čeki so stali neizprcinenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo in konec maja ier sredo junija 14.35—14.55. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,006.842 din, v Belgradu 4,891.000. V efektih izkazuje Belgrad prometa 1,720.000 din pri čvrsti tendenci, j Ljubljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold . . . 2410.91—2425.51 Berlin 100 mark............1740.77—1754.65 Bruselj 100 belg ...... 729.19— 734.2« Curih 100 frankov..........906.45—1008.52 London t funt.......215.66— 217.71 Newyork 100 dolarjev .... 4298.50—4334.81 Pariz 100 frankov............132.27- 133.71 Praga 100 kron..............150.83—151.93 Trst 100 lir................227.04 - 230.13 Curih. Belgrad 10, Pariz 13.32, London 21.67, New York 434.625, Bruselj 73.175, Milan 22.8«, Amsterdam 241.90, Berlin 174.775, Dunaj 46, Slockhol m 111.70, Oslo 108.925, Kopenhagen 96.775, Praga 15.14, Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.5825, Bueiios-Aires 113.625. Vrednostni papirji Ljubljana: Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99— 101, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 480— 482, begluške obveznice 92—94, dalm. agrarji 92 do 93, 8% Blerovo posojilo 96.50—98, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. — Delnice: Narod, banka 7.300—7.400, Trboveljska 200—210. Bregu št. 20; dohod z Novega trga. Komisija bo Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50. agrarji 62.26—63, vojna škoda promptna 481—482 (482), begluške obveznice 93—94, dalm. agrarji 92—92.50, 4% sev .agrarji 62 denar, 8% Blerovo posojilo 97.50 do 98, 7% Blerovo posojilo 92.50-92.75 (93), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 98.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7350 denar, Priv. agrarna banka 225—228, Trboveljska 195—220, Gutmann 62—65 (62), Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 110 do 120, Dubrovačka 370—400, Jadranska plovba 375—405. Belgrad. 7% investicijsko posojilo 99.75 do 100.50 (100), agrarji 62.50—68, vojna škoda promptna 482.50- 483.50 (482.50), za konec julija (481.50), begluške obveznice 94—94.25 (94.25), dalm. agrarji 92.625—93 (92.75), 4% sev. agrarji 62.50 denar (63), 8% Blerovo posojilo 98.25—100, 7°/o Blerovo posojilo 93.25—93.75, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 99.25 do 99.50. — Delnice: Narodna banka 7350 blago, Priv. agrarna banka 229 denar (230). Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. 209—212, srem. 208—210, ban. 203—210, bač. pot. 211—215. Oves bač. srem. 157.50—160, slav. 160—162.50. Ječmen bač. srem. 63—64 kg 147.50—150. Moka bač. ban. Og, Ogg 305—315, 285—295, 265—275, 245—255, 215—225, 125—130, srem. slav. Og, Ogg 302.50 — 312.50, 282.50 — 292.50, 262.50 — 272.50, 242.50—252.50, 212.50-222.50, 125—130. Fižol bač. srem. beli 2% 190—195. Otrobi bač. slav. juta vreče 100—107.50. Tendenca stalna Promet srednji. Živina Živinski sejem v Sv. Juriju pri Celju dne 25. aprila t. 1.: voli debeli 5.25 do 6 din, voli plemenski 4—4.50, krave debele 4.50—5.50, krave plemenske 4—5 din, telice in junci 5—5.50, teleta 6 do 7, biki za klanje 5 din zn kilogram žive teže. Cena živinske krme: seno sladko 55 din do 60 din, seno kislo 35—40, slama 35 din za 100 kg. Živinski sojeni v Semiču dne 27. aprila t. I. Na sejem je bilo prignanih 316 volov, 74 Juncev, 85 krav in 11 prašičev." Prodanih je bilo: 4 voli, 1 junec in 3 krave. (Vno: voli 4.50—5 din, junci 5—6 din. kravo 2.50-3 din kg žive teže. Nov ameriški top Po navadi se čita o velikanskih topovih, ki so prenosljivi samo na težkih motornih vozeh. Posebno v zadnjih letih vojska vedno bolj zamenjuje konje in živino in jih nadomešča z avtomobili in traktorji. Kljub temu. da sc prednost motornih vozil glede na njih hitrost in zmogljivost ne da utajiti, pridejo lahko vojaški oddelki v položaje, kjer jim motorizirani oddelki ne bodo dosti pomagali. To vel ja posebno tam. kjer se razvijajo boji v goratih predelih. Obenem z napredkom tehnike je treba izboljšati tudi gorsko topništvo. Gorski topovi pa morajo biti tudi še dandanes tako zgrajeni, odjetniki precej skrbi in potrtosti. To zlasti med tistimi, ki so zadnja leta veliko žrtvovali za to, da bi ameriški film dvignili iz čisto ameriškega, Evropi tujega in zanjo nedoraslega vzdušja, ter ustvarili mednarodno, čez ameriške meje se- besedo, da ti bom pomagal. Kar pa st gradu dovolj visok' lahko čakal.« Tako rekoč jc j/podbodcl konia št. 118. Mož beseda Ko je Athelstane padel, je med Anglosasi nastala zmešnjava, ki jo je teinplnr porabil, da je s svojima Sarace-noma in še kakimi pc-timi ali šestimi hlapci planil čez mostič. Čeprav je švigalo lisoče strelic, jc vite/, vendar pogumno planil k zunanji utrdbi, ki jo je že zavzel de Bracy, kakor si je templar mislil. »De Braev!« je zakričal. De Brncy, ali si tukaj?« »Da, tukaj sem, vendar sem ujet!« je oni odgovoril. »Osvobodim te!« je zaklical templar. »Ne,« je odvrnil de Brucy. »Vdal sem se na milost in nemilost ter sem zastavil svojo častno besedo, kg) jun. O; 7. Štafeta 4 krat 100 m Jun. O oz. kombinirano jun. B in C. Popoldne: prifetek ob IS: 1. tak 200 m jun. B in C, tek L'110 m sen; 2. met krogle (5 kg) jun. C; S. skok v viSino jun. B in C, skok v višino sen.; 4. met diska (2 kgl sen., met diska (1.5(1 kg) jun. B ln Oj S. trnskok jun. (', troskok sen.; 6. mot kop.ia (100 grl jun. ('■; 7. štafeta 4 krut 200 m Jun. C oz. kombinirano jun. B in C. Vesti športnih zvez, klubov in društev 7,hor lahkoatlctukih sodnikov Ljubljana. (Službeno.) Zu lahkoatletski nastop SK Planine v nodeljo, 8. maja, oh fl.;io dopoldne iu ob lfi popoldne na Stadionu, so določeni naslednji sodniki; gg. Gorjano, l»e-valck. Čude,rman, Kaian, Cimperman, Vidic, Gnido-vne, WLndlsch. Sestanek sodniškega zbora vsakokrat pol ure pred pričetkom tekmovanja. llcrmelani - - moloriklistil Sklicujem članski sestanek drevi ob pol devetih v restavracijo »ftestica in pričakujem polnost ovilne udeležbe. Na dnevnem redu bo razgovor o ocenjevalni vožnji 8. t. m., o dirki 22. t. m. in poročilo g. Starič-a iz Plznn. — Načelnik. 36 flugo Wasti Zlato večnega Juda »Kaj te briga, kako sem izvedela, Vi, Blu-meni ste izgubili orožje, ki ste ga imeli proti Ko-henom, da bi razgrnili pozabljenje nad tisto staro storijo iz paraguajske vojne.c »Morda.« »Kohen je bil rabin, potomec Aaronovega rodu. Zaradi tega 6e ne bi mogel poročiti r. drugo žensko kakor z devico: ne z zavrženo žensko, no z vdovo, katere ni maral vzeti njen svak. Ti pa veš, da je Sara bila vdova in tudi veš, da je tvoj oče ni hotel vzeti.« »Tako je. Toda ta zgodba je tako stara, da se nihče več ničesar ne spominja.« »To ni važno. Stari Mauricio si je s tem nakopal na glavo prekletstvo herema. Ce niso izgnali iz sinagoge njega, ker je prekršil zakon, morajo izobčiti njegovega sina in sinove njegovih »inov do četrtega rodu. Ali veš to? Jaz ga bom dala izobčiti!« »Kako?« y »In jaz bom dala tebe izvoliti za rosa v Ka-halu. In potem . .. papa, ali bi rad bil predsednik republike? Ce ima roš Velikega Kahala v Buenos Airesu tri sto milijonov pesosov In če jih je pripravljen zapraviti za volitve deset, je siromak, če ne bo uspel. Več je vredno biti gospodar Velikega Kahala, kakor biti gospodar narodne zbornice. Kajti Kabal ima v oblasti banke in hladilnice in trgovske hiše, ki kupujejo žetev in večino dnevnikov in telegrafske agencije vsega sveta. Kdo bo obstal pred tako močjo?« Marta je umolknila vsa bleda, oči so ji metale trde, pobliskavajoče poglede. »Kakšen je tvoj načrt?« je vprašal Zaharia in začel stvar gledati z resnimi očmi. »Za nocoj naj bo to dovolj. Saj sem ti že tako odnesla spanec. Niti minute ne boš več zatisnil oči. Jaz pa. Poglej!« Iz žepa v pižami je vzela etekleničico. »Če zaužijem en drobec, bom spala vso noč. Če zaužijem dva, bom spala dvajset ur. Če pa zaužijem tri, l>om zaspala za zmeraj. Kako ostudno je življenje!« Odšla je in se spet zaprla v spalnico. Čutila je, da je razburjena in razgrela. Čisto po romantično, kakor gojenka iz samostana, se je maščevala nad ognjevitim vodjem sinagoge, ki je hotel narediti iz nje ne žene, marveč judovsko orožje proti kristjanom. Kuhala jo je vročina, da ga je ljubila. Razdražena jo bila, ker je Kohen izdal kolini, ker je izdal njo, čeprav je bila ona edina ženska v Buenos Airesu, ki bi lahko izvršila silni načrt, ki ji ga je sam opisal. Izkoristila bo vse tisto, kar ji je povedal. Uničila bo njegov ugled, izix>dkopala vso njegove posle iti svojemu očetu pomagala, da bo izvršil tiste načrte in poslal najmogočnejši človek na svetu. Ni hotela prizanesti tistemu, ki jo je j>osvelii v skrivnost judovstva. Razodela je svojo pravo naravo in v njenem srcu je zagorel besni ogenj njenega rodu. »Da bi se ubila? Hal Zato, da bi začeli govoriti, da sem umrla iz obupane ljubezni do Mauri-eia Kohena. Ubiti se, ne. Prevarala ga bom, kakor me je prevaral on, čakala boni prave ure in ga premagala z njegovim lastnini orožjem.« Zaužila je drobec mamila in padla v težko spanje pod polzastrto svetlobo majhne svetilke. Svetilka v njeni spalnici ni nikdar ugasnila. Pravi Jud, ki živi po talmudu, ne ho nikdar spal v temi. Tako se je začel boj med Blumeni in med Ko-heni. In bilo so tri ženske, ki eo plelle najbolj spretne mreže in spletke, ne da hi se bile kdaj pogledale iz obraza v obraz. Marta Blumenova, Berta Ramova in Taniara Kohenova. Tnmara ie živela v svoii hišici v Belcranu, vsa zatopljena v premišijanjc svetih knjig. Poučevala je v vsem svojega brata, ki je bil zanjo kakor sin, zakaj upala je, da bo on voditelj bodoče družabne revolucije. Toda Tamarino judovstvo je bilo zelo različno od judovstva, ki so ga izjiovedovali mogočniki njenega rodu. Bila je verna in je upala, da se bodo prerokbe uresničile z božjo pomočjo. Najvišja judovska oblast, Veliki "Kuhal v New Yorku pa je bolj veroval v borzne polome kakor pa v zakone in v preroke. Ti dve zamisli in verski pojmovanji sta bili odsev starega nesoglasja med dvema mogočnima skupinama bančnikov, ki so nazadnje dosegli, da se je izraelski narod razdelil v dva tabora. Na eni strani so bili Rheingoldi, ki eo imeli vso denarno oblast v Franciji in v Angliji. Na drugi strani pa so bili Meyerboeii, ki so bili vsemogočni v nemškem denarnem gospodarstvu in v Združenih državah. Tista skupina, ki bi se polastila vsega zlata, bi podjarmila vse banke na svetu in zasužnjila vse vlade. Vojne so prinašale obilo sadov Rholngoldom, ki so bili ob koncu francoeko-nemšlce vojne 1870 najmočnejša bančna hiša na svetu. Toda za tem je prišlo dolgo razdobje miru v Evropi. Od leta 1870. do lela 1914. so ee njihovi nasprotniki Mayerbeeri polastili gospodstva nad vso industrijo v obeh državah, kjer so vladali. Svetovna vojna je rešila Rhelngolde in potlačila Mayerbeere. Premagana in uničenn Nemčija, ki je morala zaveznikom plačevali cele reke zlata, je napolnila skrinje leni bankirjem. Maysrbeeri so doumeli, da so Rheingoldi v tem lioju za zlato nepremagljivi. Po vojni so se začele širiti govorice, boječe govorice o novih finančnih naukih, ki baje zagovarjajo odpravo zlata kol vesoljnega denarja. Rheingoldi so se smejali. Dokler so njihovi nasprotniki računali na vseučilišča in na uradno znanost in dokler je Nemčija plačevala svoje dolgove naprej, ni bilo nevarnosti, da bi kdo vrgel s prestola zlato. Mayerbeeri pa so spletkarili tako spretno, da so Zedinjene države izdelale Dawesov načrt, ki jo pomenil za Nemčijo veliko olajšavo. Rheingoldi eo pa takoj dejali, da je Davvesov načrt pretiran, in so prisilili Francijo in Anglijo, da sta sprejeli Youngov načrt, ki je bil dosti ob-zirnejšl. Toda razvoj je šel naprej in predsednik Hoo-ver je dosegel popolni moratorij, ki ni pomenil nič drugega kakor odlok dolgov na korist Nemčije. Medtem pa so pod finančnim vplivom Mayer-beerov v Baselu ustanovili glasovito Mednarodno reparacijsko banko, ki naj bi posredovala mednarodna plačila za to, da bi se svet polagoma navadil poslovanja s papirjem. Rheingoldi so se takoj dvignili z vso vnemo ter začeli oznanjati, da je zlato edino neizpodbitno bogastvo in zaradi tega tudi edin zdrav denar. ln našli eo opore zn to svojo trditev po vseučiliščih In po knjigah in po tisku. Mayerbeeri so bili kar na lepem sami s svojimi nevarnimi nauki, ki so Jude odbijali kakor samomor. Kajti zlato je bilo zmeraj orožje, s katerim so znali ravnati tako. da jim ni bil nihče kos. Eli as Silberstein, pred kratkim izvoljeni roš Velikega kahala v New Yorku, je poznal zgodbo o genialnih bankirjih iz Frankurta, zgodbo, ki je bila skoraj podobna legendi, Vedel je, da se je njihovo bogastvo začelo med Napoleonovimi vojnami in da so poznejše vojne njihovo moč Se povečale, v čemer je videl znamenje božje volje. Kri bojnih poljan je prinesla obilo sadu iz milijonov, ki so jih ti bankirji sejali v krsčaiiRke zemlje in dobivali zalo od njihovih vlad v najbolj žalostnih trenutkih silno pravice. Programi Radio LJablianai Torek, S. maja: 11 Šolska ura: Kako tudi učenec in učenka labko pomagata, če na.stauc nenadno nezgoda, 11. del (k. dr. h ran ta Mis) — 1J Instrumentalne solistične točke (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napo-vodi — 13.20 Opoldanski koncert liadijBkega orkestra — 14 Napovedi — 18 Koncert liadijskega orkestra — 38.HI Tragika judovstva v »re Torek, 3. maja: Belgrad: 20 Nar. pesmi, 20.30 Simfonični koncert belgraj«kc filharmonije (dirigent g. Mirko Polič) — Zagreb: 20 Celo, 20.30 Vok. kone., 21 Klavir, 21.30 Ork. kone. — Praga: 19.35 Filmska gl., 20.25 Igra, 21.05 Ork. kone. — Varšava: 19.30 Kurpin-hkega opera Iledviga", 22 Lahka in ples. gl. — Sofija: 20 Vok. kone., 20.45 Ruske romance, 21.25 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 2(1 Vok. kone., 20.40 Cig. ork,. 22 Klavir, 22.40 Vojaška godba — Trst-Milan: 31 Rib. Straussova opera >Elektra< — Ilim-Bari: 17.15 Klavir, 21 Igra «Crcšnjev vrt« — Dunaj: 19.10 Domača gl., 20 Koludar, 21.15 Operetna g!., 22.20 Mali orkester — K6-iiigsberg: 19.10 Z ah gl., 21 Hufeldova opera • Kinnt v vicah — Kolu: 19.10 Ples. gl. — Frankfurt: 19.10 Zab. in ples. gl., 21 Simfonična in baletna gl. — Stuttpart: 19.10 Nove ploiče, 20 Zab program. 21 \Vagner—Bralims —Beethoven, 22X> Zab. kone., 31 Handlova opera Ito-deline« — WANDERER kolesa nudijo užitek ob prostem času! VSAK KUPEC DOBI TOVARNIŠKO GARANCIJO Emailiranie Wanderer kolesa je trojno, zaradi tega emajl ne poka pri udarcu ah tresenju. Plast kroma je na podlogi iz niklja ter ščiti gole dele pred vremenskimi vplivi. Generalno zastopstvo R. PRPIČ, ZAGREB Vrhovčeva ulica 13. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besede Din 1'—| ienituvanjskl oglesl Din 3 —. Najmanjši znesek ze mali oglas Din 10-—. Mali oglnsi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. B3S333I Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6i telefon 37-33i Ima naprodaj večje število parcel^ kompleksov posestev, gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) iuniija Vljudno natakarico sprejme takoj gostilna Usenik Dolenjska c. 23 Mladenič - okoli 18 let priden poštei^ dobi mesto. Plača po dogovoru. Hrana v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod 7015. Strojnika ■ kurjača sprejme opekarna v Ljubljani. - Celoletna zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Strojnik« št. Kovaškega delovodjo s šolskim' in mojstrskim spričevalom, ki je vojaščine prost - sprejmem. Ponudbe v podružn. »SI.« v Celju pod »Dober kovač« št. 7034 (b) Solidno, izobraženo gospo v starosti 35—15 let, ki dobro obvlada slovenski iu nemški ter po možnosti tudi hrvatski jezik, sprejmemo za predavanja v mestu in na deželi, ter dve propagamllstkl, v starosti 30—40 tet za obiskovanje privatnih strank. - Samo pismene ponudbe z navc-d bo referenc nu »Reklam Rozman«, Ljubljana, Pra-žakova 8-1. (b) V sredini mesto Ljubljane so naprodaj: prvovrstne stavbne parcele odobrene od Mestnega poglavarstva. Leže ob Poljanski cesti, Zarnikovi in Ciril-Metodovi ulici, ulici Stare Pravde, ob samostanu oo. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa; njih okolica je že vsa zazidana. Stavbišto merijo: a) 6 parcel od 500 do 700 m®, predpis: strnjena zazidava za trinad-stropne visoke stavbe. b) 3 parcele. 500, 500 in 000 ms, predpis: odprti sistem za vile. Krasna sontna lega, čisti zrak. V bližini ni večjih prometnih cest, ne tovarn in ne železnic: tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka. Prvovrsten, suh, peščen svet, ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta je dovolj peska za zidanje in gramoza za beloniranje, vsled tega velik prihranek pri stavbnih stroških. Deloma izpeljan vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija. Naprodaj je tudi več parcel v Rožni dolini. Pojasnila daje: F. P. Vidic & Kontp., Ljubljana, Prešernova ulica. Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice tf^Zs^^ nudi najceneje trgovina H. N IČM AN LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 Telet. 40-01 V glol)oki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je naš nepozabni oče, oziroma očim in stari oče, gospod MILAN GREBENEC podpolkovnik v pokoju dne l. maja 1938. v 62. letu. za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo dne 3. maja 1938 ob 10 na mestnem pokopališču na Pobrežju. — Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 4. maja ob 9 v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 1. maja 1938. Ana Grehencc. soproga; Olga, hčerka; Stojan Ulepič. major, zet; Nini. vnukinja — in ostalo sorodstvo. Izložbeni aranžer modne stroke, vojaščine prost - so takoj sprejme. Ponudbe z referencami, z zahtevki in navedbo starosti v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Samostojen« 7019 (b) Strojepisni pouk Večerni tečaj. Vpisovanje ln pričetek pouka 4. maja od G,30 do 8 zv. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska št. 15 ' (u) Stanovanja IŠČEJO: Čisto stanovanje tri sobe, kabinet kopalnica in pritikline iščem za avgust. Ponudbe upr. »Slov,« pod »I. S. 1 000« ODDAJO: Trisobno stanovanje na Gosposvetski cesti 10 čisto ln sončno, takoj oddam. Informacije pri hišnici (č) Štirisobno stanovanje udobno, ves komfort in pritikline, oddamo za avgustov termin. Kersnikova 7, Ogled od 11—15 v 1. nadstropju (č) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab rtKRNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3 • II Novosti vseh oblačil šport, kamgarn obleke perilo Itd. — najceneje: Presker Ljubljana. (1) Pohance štajerske, nudi najceneje pitaltščo Hedžet) Šlška? Aleševčeva 7 (1) Hrastove vrtne stebre v vseh dimenzijah in v vsaki količini - dobavlja z vagonom ali lastnim tov. avtom Ivan Veršec, trg. Podčetrtek (1) PŠEN1ČNE OTROBE nadomestijo SLADNI KALIČKI ki so najizdatneje krmilo za molzno krave. Dobite jih pri tvrdkl Fran Pogačnik d, z o. z v Ljub-ljani^ Tyrševa (Dunajska) cesta 33 v Javnih skladiščih (Balkan) (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli t največji izberi že od Din 550"— naprej. Nova trgovina LJubljana - firrJeva cesta 36 (nasproti Gospodarske sveie) Gospa Zipkin se je preselila. Informacije v poslovnih zadevah pri Kokalj, palača »Du-nav« vrata št. 24 telefon 20-24'. ' (o) ODDAJO: Opremljeno sobo v mestu, oddam gospodu s 15. majem. Naslov v upravi »Slov.« pod 6998 Prevode in korekture v raznih evropskih jezikih opravlja strokovnjak. Naročila sprejema telef. št. 23-67 (r) IZBIRA NI TEŽKA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočnlm! sloj) prebivalstva. In to Je nas dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo Izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepriča. SENZACIONALNA IZPRENERBA V MODI PUDRA Ni več videza »olepšavanja« NOV NA KOZI NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO Elegantne Francozinje so kreirale novo modo ko so našle puder, ki daje polti videz breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja. Skrivnost je v tem, da se po novem načinu izdelave najfinejši puder trikrat pre-seje skozi svileno sito ln zmeša z dvojno peno smetane. Ta novi način izdelave pudra, ki je plod dolgoletnih raziskovanj francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu in mastne kože. Da Vam prekrasne polt. ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur. Ce uporabljate »mat« puder Tokalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju in tudi ne pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon — kateri se proizvaja v desetih prekrasnih niansah: Din 10.—, 20— in 30.— Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. '24/1. razpisuje za dan i9. maja 1938 ponovno dražbo iglastega tehničnega lesa na panju za območje Šumske uprave Kočevje: 1. V revirjih Kočevje, Ravne, Grčarice A, ca 2.300 plin; 2. V revirju Travnik ca 5.650plm; 3. V revirju Podslenice ca 6.870 plm. Dražba se bo vršila ustmeno pri upravi v Ljubljani. Razglas, i»ogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornjih upravah v Ljubljani in v Kočevju. Naznanjamo žalostno vest. da je naš ljubi mož . oče . stari oče , stric , gospod Jožef Keršič železniški upokojenec danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek , dno 3. maja. ob 3 popoldne iz hiše žalosti Društvena ulica 7 (Novi Vodmat) na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana. 1. maja 1938 ŽALUJOČI OSTALI Za birmo... Darilo za celo življenje Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v LfoMfani, NiftlošlCeva cesta 7 nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge in stare vloge izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. Vsaiemna posofllnica daje kratkoročna posojila. Brez posebnega obvestila. Naš ljubi oče, stari oče in brat, gospod dr. Rudolf Franz veleindustrijalec, lastnik tvrdke Ludovik Frani »n sinovi je v nedeljo, dne 1. maja 1938, po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagopokojnika bodo v torek, dne 3. maja 1938 ob 5.15 popoldne v kapeli mestnega pokopališča v Pobrežju slovesno blagoslovljeni in nato provizorično položeni k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 4. maja 1938 ob 8 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 1. maja 1938. Inga Franz, Gerhilda Blanke, llza Thalmann, hčerke; Kari Franz, brat: dr. Oto Blanke, dr. Valter Thalmann, zeta; Oto, Helga, Ernst in RUdiger, vnuki. Za jugoslovansko iiskarno v Liublianh Karel čeč izdajatelj: Ivan Rakovee Urednik: vikior Cenčič /