vsak varn v smislu dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci velike trojice v Potsdamu, se bi pospešilo le, ako bo Nemčija posla ekonomska enota. Kuska zahteva glede izmenjavi- informacij z Ameriko o raz-položitvi vojaških čet na Kitajcem in preiskave situacije je bila zavrnjena. Marshall je podaril, da bi morala biti Kitaj- Trgovska organizacija * odražala Ameriko? Jashington, D. C., 12. marca. —Kongresnik Mason, republika-Illinoisa, je dejal, da bi predlagana mednarodna trgov-organizacija ogražala živ-J*nski standard ameriškega ludhtva. dvignila pa življenski ptandard v drugih državah na r- y Naslov na van. few inao afl PROSVITA 2857-St So. Lawadale Ava. Chicago U. Oblaki nad Moskvo V Moskvi se je prošli pondeljek zopet zbrala vlioka diplomacija na tako zvani "mirovni" konferenci. Pričela je zborovati še pod bolj gostimi črnimi oblaki kot ao viseli nad pariško konferenco zadnje poletje. Sploh je danes mednsrodno ozračje ie bolj zastrupljeno s sumničenji in nezaupanjem, prepad med Vzhodom in Zapsdom še večji kot kdaj koli jx> strenju Hitlerjevih in japonskih armad Najbolj vidna znaka tega velikega prepada sta 1) Gro. mikovo odnosno rusko porušenje mostu za dosego sporazuma glede ivetovne kontrole atomske energije in 2) ameriško pripravljanje na gradnjo "železnega oboroča" ali "sanitarnega kordona" okrog Rusije. V tem morečem vzdušju so se torej diplomatje posedli okrog zelene mize, na kateri leže najtežji problemi povojnega sveta: iz» delsnje mirovne pogodbe za Nemčijo in Avstrijo. Od te "mirovne" konference je odvisno, da li se svet v bližnji bodočnosti pogrezne še v večjo močvaro sumničenja in nezaupanja, ali pa bo pričel izločevati strup iz svojega otrovanega In zelo bolnega telesa. Upanje na slednje je zelo mšjhno; sploh se bo zgodil velik čudež v Moskvi, ako se dvignejo temni oblaki, v katere je danes zavita vaa svetovna diplomacija, In tak čudež je edino upanje za zbičano človeštvo. * Izgledi za uspeh moskovske konference so v resnici zelo majhni To je bilo opaziti že pri pripravah na to konferenco. Zato so se tudi vsi diplomatje podali v Moskvo z velikim pesimizmom. Tik pred njih odhodom je prišlo še do tako zvane grške afere in ru skega prekotaljenja glede kontrole atomske energije, kar Je mednarodni položaj neizmerno poslabšalo. In tako je naš zunanji tajnik George Marshall pred svojim odhodom v Moskvo izjavil, ds bo vesel, sko pride tam do sestavljenja mirovne pogodbe za Avstrijo in do načelnega sporazuma glede bodočnosti Nemčije. S težkim srcem se je v Moskvo podala tudi francoska in angleška delegacija. Najbrže tudi v Kremlju ne vlada drugačno razpoloženje. Pesimizem, sumničenje, nezaupanje vse povsod. Edina izjema je menda razbita Nemčija. Od tam prihajajo poročila, da Nemci na splošno izražajo veselje nsd to situscijo. čim več bo trenja med "zmagovalci", med Vzhodom in Zapadom, tem bolje bo za Nemčijo. Kjer se tepeta dva, tretji dobiček ima. In pri kon-fliktnem kovanju nemške mirovne pogodbe je to največja nevarnost, nevsrnost za vso Evropo, za ves svet. * Bodočnost Nemčije je v resnici ključ do Evrope — do evrop-skegs in'tudi svetovnegs miru. In kljub temu, da je dežela danes v rszvslinsh, široke množice delsvnega ljudstvs obsojene na strsdanje, sicer morda ne na večje stradanje k?t so bili podjarm-ljeni nsrodi pod nscizmom, vendsr se njeni sosedje že daneo tresejo pred vstajenjem nove nacijske Nemčije. Pred to možnoatjo se predvsem trese Francija, ki je bila v zadnjih 70 letih že trikrat pogažena po Nemcih. Zato so se evropske držsve zsdnje čase zopet začele zatekati k obrambnim paktom. Pred pšr tedni sta tsk pskt sklenili Frsncijs in Anglija, zadnje dni pa Poljska in Če-hoslovašks. Sličen pakt nsmersvata Anglija in Francija skleniti tudi z drugimi zspadnoevropskimi državami, Amerika pa s Rusi jo, Anglijo in Francijo za dobo 40 let. Vsa ta nervoznost in velika bojazen prod novo, maščevalno Nemčijo izvira predvsem iz velikega fiaska vse okupacijske politike Do tega fiasks je prišlo, ker je morslo priti. In do tega f!a: ska je morslo priti, ker je bils veliks trojics pri sestavljanju pot* damskega pakta klepa. Ako bo velika četvorica enako slepa tudi zdaj pri sestavljanju mirovne pogodbe, potem Evropi slaba prede. Edino, kar je zdravega v potsdamskem paktu, ja načelo, da mora biti Nemčija do golega razorožena in nemški militarizem strt v prah. Toda za dosego tega cilja se je velika trojica poslužila metod, ki no ns vsej črti nezdrave tako za Nemčijo kot za Evropo. Tukaj imamo v mislih tisti del potsdsmskegs pakta, ki je dekra-tiral gospodarsko uničenje Nemčije z uničenjem vse njene težke in tudi mnogo lahke industrije "za vedno" ter iz nje napraviti — agrarno delalo. To le bila dominantna misel v potadamu. Ironi ja vseh ironij pa je bila v tem, da so z istim udarcem odrezali od Nemčije njene najboljše agrarne predele ter jih "začasno" priklopih Poljski kot odškodnino za njeno izgubljeno ozemlje na vzhodu S tegs čisto nemškegs o/emljs so sankcionirali tudi iztiranje blizu osem milijonov Nemcev na akrčeno ozemlje. Ni čudno, fo motata sedaj Anglija in Ameiika nasičevati milijorte lačnih Nem cev v svoji conah! človek m v resnici čudi veliki zaslepljenosti visoke diplomacije ki je sestsvlla tisti potadamski pakt, seveda na načelu: Gorje poražencu! Tisti pakt je sicer takoj postal krpa papirja, lani pa sta »i od njega uradno umila roke oba, Molotov in Byrnes prvi pred no ae je podal ns pariško "mirovno" konferenco, drugi pa za čaee te konference a svojim govorom v Stuttgartu. Oba sta aa vsak na svoj način "pi t kupovala" Nemcem, oba jim dajala obljube, češ. nam sledite in bomo že skrbeli, da za vas ne bo preslabo Molotov jim je oh) (ubil združeno Nemčijo s močno centralno vlado Byrnes pa "demokracijo" in vrnitev izgubljenega ozemlja na whtKlni meji. Ako hodo tudi v Moskvi skušali skovati enak "mirovni" pakt kot so ga v Potsdamu, bi visoki diplomatje bolj« storili, ako bi blU ostal^ doma K\ t <>pKkega in torej tudi svetovnega miru na tak na kojnikom. s Za obrambno akcijo smo prejeli v mesecu januarju sledeče prispevke: Društvo "Kras" št. 8 SDZ, članarina za januar $6. Ob zaključku tega jjoročila je prinesel tajnik Andrew Božič (k) prispevek Slov. soc. kluba št. 49 JSZ, ki je prispeval $25 za obrambno akcijo, ter $75 za otroško bolnišnico, skupno $100. Vsem darovalcem prav lepa hvala za prispevke. Prispevki so posebno potrebni za obrambni sklad, ker v mesecu maju se bo v Clevelandu vršila konvencija Sansa in bo v zvezi s tem dosti stroškov. Zadnja seja podružnice je izvolila sledeči odbor za leto 1947: Predsednik Anton Jankovich, podpreds. Rudolph Lisch, tajnik J. F. Dum, blagajnik John Zaic, zapisnikar Louis Kaferle. Nadzorni odbor: Amalija Terbižan, Louis Petrovčlč in Anton Mrak. Podružnica zboruje vsak četrti torek v mesecu, in sicer v ' Slovenskem delavskem domu na I Waterloo rd. i Poročila zastopnikov so bila na zadnji seji dobra, posebno ker so poročali, da bodo > prispevki posameznih društev isti kot v preteklosti. Sicer je še vedno nekaj društev, ki niso določila svojega letnega prispevka, zato jih naprošam,»da to storijo. V naši podružnici je včlanjenih 16 društev ter raznih klubov in organizacij. Od nekaterih društev pričakujemo več doprinosov in zanimanja. Upamo, da bodo vsi storili svojo dolžnost. J. F. Dum. tajnik 48 SANSa. Na znanje članstvu društva 33 SNPJ Ambridg*. Pa.—Članstvo društva Naš dom št. 33 SNPJ obveščam, da sem moral premestiti društveno sejo radi odsotnosti društvenih odbornikov, vsled tega se bo vršila seja v nedeljo, 16. marca, začetek ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu. Prosim, da članstvo upošteva to naznanilo. Nadalje naznanjam članstvu našega društva, da bo društvo Reveliers 697 SNPJ v Ambridgu priredilo zabavo za mladino, in sicer 13. aprila ob pol osmih zvečer. Članstvo društva 33 SNPJ je vabljeno, da se udeleži to zabave In pripelje s seboj člane in članice mladinskega oddelka. Na tej zabavi bomo poskusili ustanoviti mladinski krožek. (Dospelo prepozno za priobči-tev v sredo.—Ured.) John Kocjan, predsednik. Nadavno ao ao v Columbus«. O., zbrali volni veterani Is rasnih krajev dr i ave in prod kapitalom dovnonatrirali se vojaški bonus, se gradnjo atanovan) in ss aproiotls protidiskrirmnaciteke tako node le (lelr employmeni practical. Volaški bonus )e poetal aa racket" skoraj v vseh dršavah. Poročilo iz Johnstowna Johnsiown. Pa. — Naj se zopet malo oglasim iz naše naselbine. Starka zima nas je bogato obda rila s snegom in toplomer se suče več ali manj okrog ničle, zato se najrajši držimo gorkih sob. Kakor je bilo že poročano, sta nas 19. februarja ¡>osetila mr. Zlatko Balokovich in njegova soproga. Odbor za jugoslovanski relif jima je priredil večerjo v hotelu Stanwick, odkjer sta govorila tudi po radiu. Čula sem, da ju je poslušal tudi neki napredni "socialist", potem pa se je izrazil, da je vse laž in da ima Jugoslavija vsega zadosti. Kot sem čula, je bil srečen, da je odnesel zdravo kožo. Naši Moxhamcani niso nazad-njaki in verjamejo svojim bratom in sestram, ki jim pišejo pisma iz stare domovine. Vsi taki preroki, kot zgoraj omenjeni, se naj pridružijo Ameriški Domovini, kakor faktično spadajo. Tam boste imeli več sreče .. . Sedaj prihaja veliko grmenja od klerofašistov, a stara rečen i-ca pravi, kjer je veliko grmenja, je malo dežja. Po velikem grmenju navadno pride ena sama ploha, ki opere vso nesnago in jo odnese, kamor spada. Morda se bo tako tudi sedaj zgodilo. Ko je nevihte konec, se pa zopel pokaže jasno nebo, mi pa tudi ne bomo pretakali krokodilskih solza za njimi. Ko sta Balakovičeva apelirala na banketu za pomoč stari do movini, je darovalo 40 gostov o-kroglo $1000. Neki Žid je daroval $270 za uboge Jugoslova ne. Povem vsem našim nasprotnikom, da si bodo razbili glave, pa naj bodo "črni" ali "beli"! Dne 12. februarja sem prejela pismo od moževega nečaka. Med drugim piše, da se v Jugoslaviji razmere znatno izboljšujejo in kapitalistom že pojejo nagrobni-co. Zaprtih je veliko belogardistov, ker so izdajali in morili lastne brate. "Nikdar ne bomo pozabili, kaj vse smo pretrpeli zaradi domačih izdajalcev. Kdor pa je bil nepristranki, pa se lahko počuti kot brat med brati." Ta nečak je bil vzet iz postelje in odpeljan v Italijo, kjer je bil tri leta. Piše, da jih je dosti pomrlo, nekateri pa so kljub trpljenju in lakoti prinesli domov zdravo glavo. On j'e dobil od agrarne reforme čisto brezplačno dva hektarja zemlje, tako da ima zase in za družino dovolj. Za obutev in obleko pa je Šc vedno težko, a tudi v tem oziru se polagoma izboljšuje. Lepo se nama zahvaljuje, ker smo mu priskočili na pomoč v uri njegove največje nesreče. Nečakovo pismo hranim in ga lahko pokažem kakemu nevernemu Tomažu. Dne 23. februarja sem se udeležila konference Ameriškega slovanskega kongresa, ki se je vršila v Pittsburghu. Ko sem lansko leto posetila konferenco te organizacije, se je izrazil neki naš član, ki je zaeno član društva 16 ABZ, da od sedaj naprej ne bom hodila na vse te "pasje procesije". Na zborovanju nisem bila sama, ampak nas je bilo okrog 1000, zato sem se prav iz srca nasmejala dotičnemu "naprednjaku". Bila sem izvoljena od našega društva 3 SNPJ in kot taka sem zastopala le to društvo. Dotičniku ne bi prav nič škodovalo, če bi enkrat po setil tako konferenco. Pittsburški župan je menda bela vrana med župani ameriških mest. Malo katero mesto se more meriti s tako liberalnim županom. Takoj za njim je nastopil senator Brown. On je zamorec in boritelj za enako pravnost vseh narodnosti in rss. Je dober govornik in škods. ds ni govoril ns tak radio, ds bi ga slišal ves svet. Ako bi naši državniki poslušali njegove nasve-te, bi lahko res ustvarili tsk mir, hot gs je oznanjal Galilejec pred 2000 leti, kot se j^ izrazil pittsburški župan Toda državniki paslušejo le kapitaliste, katerim mir ne gre v račun. Ostro je obsodil oblasti, ker nič n* «tr orotiKKKjfašistični or^ ki še vedno vžiga zi*menh za. Tudi linčanje zamoS vedno na dnevnem redu. j — križa, je še V tej • deželi je tudi naiv* mladoletnih zločincev. Namesto bi se potrudili vzgajati mis. in iskali vzroke, ki vodi* mlade ljudi v zločine, pa išjj bandidate po balkanskih dež«, lah. Nastopil je tudi neki Ukraji nec, ime sem pozabila, ki se je udeležil vseslovanskega kongre sa v Beogradu. Omenil je di reakcionarno ameriško časopis je neprestano piše o Rusiji ln njenih satelitih, v resnici pa je jugoslovanski narod svoboden in preponosen, da bi se dal komu vladati, niti bratom Rusom. Tudi naš glavni predsednik Vincent Cainkar je nastopil in napravil s svojim govorom na vse zelo dober vtis. Še posebej je poudaril, da ga zelo veseli, ker je na konferenci zastopanih to liko društev SNPJ. Torej naša jednota ni samo pomočnica v bolezni in smrti, temveč tudi učiteljica in kažipot v boljšo bodoč nost. Lahko smo ponosni, da smo člani take organizacije! Nastopili so še dru^i govorniki, med njimi tudi predsednik Ameriškega slovanskega kongresa Leo Krzycki. Opozarjal j« nas, da vidi za temnimi oblaki vstajati reakcijo, katera je na delu noč in dan in pripravila jo že 213 zakonskih osnutkov proti organiziranemu delavstvu. Toda delavstvo se zaveda nevarna sti, ki mu preti od strani reakcije, in se je pričelo združevati Philip Murray je zažugal s prstom kongresnikom in jih vprašal, kdo je vlada, oni, ali ameri-iko ljudstvo? "Zapomnite si, da ima ameriško ljudstvo moč in kakor je vas poslalo v kongres, tako vas lahko odpokliče," jim je zagrozil. Kaj pa nameravajo storiti i našim tujejezicnim časopisjem? Reakcija zahteva, da je potrebno prestaviti vse članke v angleščino. Če bi prišlo do tega, bi to pomenilo smrtni udarec za naše časopise, ki se že sedaj bo rijo za svoj obstoj. Uničiti nam hočejo svobodo govora in tiska, ki nam je zajamčen v ustavi. Ali naj na vse to mirno gledamo? Svetujem tistim, ki se zaganjajo ob novo Jugoslavijo, da se rajši malo pomude pri teh problemih. Toda je menda tako, kot je dejal naš sodnik na shodu, da so tre buhi'polni, zato ni razsodnosti pri volitvah. Na konferenci je bilo sprejetih več resolucij, toda same re solucije niso dovolj, pač pa je treba delati, da pometemo z re akcijo v letu 1948. Storimo tako kot v Jugoslaviji. Krzycki je vprašal nekega Jugoslovana, kako so se iznebili kralja, pa mu je odgovoril, da so dobili papir in napisali nanj, da kdor je star 21 let ali več, naj skrbi sam zase, narod pa bo skrbel za mlado letne. Bolgar pa je dejal, da je bolgarski narod zapisal na pa-.pir, da tako mlad fantiček ne more gospodariti starim in izkušenim možem — in Simonček ;e šel! Mary Vidmar. Najprvo poroka, nato rojstvo Verona. Pa.—Pred enim letom sem živela v Yeagcrtovnu. P' Ta naselbina ima dva kn** hriba, ki sta podobna Nan^u Nato sem se preselila v Verjn0 kjer sem srečala poznanega Alej ksandra Skrlja, a ne samo tf Bila sem osamljena in prav tako Aleksander in domala 1X1 se da se vzameva Tak" M*m s* stala njegova žena in bova^l paj orala v zakonskih J»^ To se je zgodilo 15 nakar sem se preselil« * v Export. Dne 20 februsrjs v* *,fr £ stala stara mati. ker je moj« -France« Bargač iz Veronr p^ I a prvorojenčka Ker _ člani SNPJ, bo tudi on je vreme mrzlo in N Jenma ^ PROSVETA Razgledi po stari domovini /(0a našega dopisnik* Franja Aleša) ,7 delavskega, 'strokovnega gibanja Število « » državi narašča Mnogi ne vedo, zakaj so se pri .7 takoj po osvoboditvi poja-S £££ Udarnik, to je ju-nak Dela. to je delavec ki na- n;.v več. kakor je treba, to .¡e £ požrtvovalni delovni človek k mu je kult Dela nad vse, ki iiubi svojo domovino in hoče ¿vestno s svojim delom preko- „ernim delom, koristiti skupnost Udarniki izražajo v najvidnejši obliki težnje naših delavcev da izpopolnijo ter olajšajo proizvodni postopek z novimi iz-¡¡mi) novotarijami in racionalizacijo. Udarniki so se pojavili najprej med vrstami naj sa vodne j šega delavstva. S svojim delom na polju proizvodnje bodisi v industriji ali kmetijstvu hočejo utr-dti svojo, to je ljudsko oblast, hočejo čim prej doseči izboljšanje življenskega standarda delovnega ljudstva in prispevati k izgradnji novega gospodarstva. To je idealna stran zavednih delavcev in kmetov v Jugoslaviji. Naše ljudske oblasti pa nočejo "čistega" idealizma, saj je naše geslo: vsako delo po svojem plačilu! Tako dobivajo naši udarniki za svoje požrtvovalno delo najrazličnejše ugodnosti pri preskrbi predmetov najširše potrošnje. pri dopustih in odmorih, pri nagradah itd. itd. Vera v našo oblast, v stvar delavskega razreda ter polteno plačilo za pošteno opravljeno delo—to je tista gonilna sila našega udarništva in vseh naših naporov pri graditvi novega, boljšega reda. Število udarnikov narašča v vseh proizvodnih panogah. Sko-ro 5.000 udarnikov je bilo proglašenih v državi do lanskega oktobra. Od tega števila jih je bilo v Sloveniji 601, v Srbiji 2000. na Hrvatskem 800, Bosni in Hercegovini 700, v Makedoniji nad 100, v Črni gori 150 udarnikov. V novem valu tekmovanja od lanske jeseni dalje pa je val udarništva v naši državi že postal množičen. * Naši rojaki iz Kanade »e bodo vrnili aprila meseca Prva skupina naših isaeljen- cev iz Kanade se bo vrnila iz Muntreala že 1. aprila letos. V tej skupini bodo kmetijski, gozdarski. rudarski in stavbinski delavci. Ti izseljenci so zbrali 500.000 dolarjev za nakup strojev ;n orodja za delo v domovini. IZ KULTURNO-PROSVETNEGA ŽIVLJENJA 'Teden knjige" na Slovenskem * *'' našega gospodarske 1 >< ti in ukrepov naših k ustvarjajo nove obli-politično - gospodarski strokovni študij, splo-»razba m dvig kulturne 1 jen ju našega delov « ka v mestu in na vasi " s prvenstvene nalo * kulturno-prosvetnega družabni red potre "talnih ljudi in ne uh h uradnikov. Naš ■ razmišljati in se u l«»t t dela ter iskati >) nu tod in boljših Koncerti Koncertna sezona je še nada lje živahna. Začetkom februar ja je priredil v Ljubljani violinski koncert prof. Karlo Rupel. Spremljal ga je prof. P. Šivic. Po umetniški izvedbi je bil to eden najpomembnejših koncertnih dogodkov. Angleški dirigent in komponist Alan Bush, ki je z velikim uspehom nastopil v Beogradu, je dirigiral na simfoničnem koncertu Radijskega orkestra v Ljubljani. Spored je obsegal angleško glasbo. Slavnoetni koncert v Celju so priredili združeni pevski zbori iz Celja pod naslovom "Večer sloveneke pesmi". Koncert pevskega zbora Matija Vernik pod vodstvom zborovodje Radovana Gobca v Ljubljani je obsegal koroške narodne pesmi. Nastopili so tudi solisti Dana Ročnikova, Tone Petrov-čič, Andrej Jarc ter Vokalni kvintet. e i Ustanovitev ljudskih izobraževalnih svetov V zadnjem času so se organizirali v Sloveniji takozvani "Ljudski izobraževalni sveti", ki izvajajo kulturno-prosvetno izobraževalno politiko ter kažejo našemu delavcu, kmetu, mladini in ženam, kaj je zanje vzgojnega in primernega. Posebno pa skrbijo, da se bodo naše množice odvajale od plehkih prireditev. INOZEMSKI GLASOVI O NOVI, PREROJENI JUGOSLAVIJI Švicarski list "Voix Ouvrière je napisal uvodnik: "JugoalaviJa ■ polno pravico zahteva popravo mej« nasproti AvstriJir Med drugim navaja: Plebiscit leta 1920 ni bil pravilen, ker so izbrisali imena številnih Slovencev iz glasovalnih seznamov, medtem pa so av«itrijski veleposestniki in industrijci z grožnjami prisilili koroške Slovence, da niso glasovali za Jugoslavijo. Nemogoče je pozabiti, da je bila Avstrija fašistična tudi pred Anschlussom. "Heimwehr", armada katoliških miličnikov, se z ničemer ni zoperstavila nacistom, ko so ti spremenili Avstrijo v oporišče za napad na Jugoslavijo in Balkan. Avstrijci nosijo polno odgovornost, ker so sodelovali v okupaciji Jugoslavije, kjer so izvršili neštete zločine. Današnji gospodarji Avstrije so tisti nacisti in klerofaši-sti, ki so pripravili "Anschluss". Jugoslavija ima polno pravico da zahteva popravo meje nasproti Avstriji, s čemer bi se popravile krivice, ki so bile zada ne Slovencem z nepravilnim plebiscitom leta 1920 in bi se izpolnila njihova želja, da se priključijo k Jugoslaviji. ČEŠKI tednik "Svobodna semé" je napisal v članku, ki ga je posvetil slovenskemu značaju Koroške in Upravičenosti zahtev koroških rojakov, da se priključijo Jugoslaviji sledeče: "Pravica" Avstrije do slovenske Koroške Je podobna pravici tatu. ki smatra ukradeno stvar za svojo, ker se nahaja pri nJem! Rusija je zopet kriva! Rdeči križ pomaga potrebnim preko morja Preko 75,000,000 moških, žensk vpogled v delovanje v Zed. dr-iln otrok v 46 nizozemskih deže- žavah, s čemer se organizacijam ah je tekom zadnjih sedem let preko morja nudi znanje, ki oja prejelo pomoč, ki jo je nudil ča njihove programe doma. Ameriški rdeči križ. Tako je na-. Za nadaljno izvaianje progra «an, organizacije ma Ameriškega rdečega križa se Basil O Connor. | zbira prispevke tekom marca Pomoč Rdečega križa sestoja Minimalna potrebna vsota znaša pretežno iz obleke, zdravstvenih $60,000,000. Sleherni Američan potrebščin in izbranega živeža' je dolžan iz človečanskih ozirov za otroke in bolne, obenem pa do svojegd bližnjega, da daruje Rdeči križ izpolnjuje programe kolikor more za to prepotrebno drugih organizacij. Več kot 39.- J delovanje, ki je svetovnega ob-000,000 kosov obleke, 1,193,000' sega. Tako meni predsednik parov čevljev in drugega obu- j Ameriškega rdečega križa Basil vala, 4,000,000 vatlov (yardov) O'Connor, ki je s takim apelom alaga in velike količine mleka otvoril, prav za prav naznanil se je dostavilo potrebnim. Od _ letošnjo kampanjo zbiranja, konca vojne sem se je porazdelilo približno 9,000,000 žlvežnih paketov, ki so bili prvotno pripravljeni za vojne ujetnike. Teh so bili deležni pregnanci, zavetišča in druge institucije v osvobojenih in okupiranih deželah. Devet inozemskih dežel bo še nadalje prejemalo pomoč, vsaj za nekaj mesecev in nov program bo izvajan potom Ogrskega rdečega križa, kateremu bo Ameriški rdeči križ oskrbel do dot) Č(- i v lat zna V/t i kn)iqa" v dnevih 2.— ie med slovenskim •dobra populariziral <«'ncn t,ska in knjige 1 boj neznanju, za *vednost i in nesamo knjiqe" se je vršil tudi • fn Pr morju pod ge • '»draz življe-■•'> v bodočnost!—. KONVENCIJA SANSA SE BLIŽA V smislu zaključka glavnega odbora SANSa se bo v dneh 30. in 31. maja ter po potrebi 1. junija 1947 Vršila v Clevelandu druga konvencija Slovenskegu ameriškega narodnega sveta. Volitve delegatov bodo uradno razpisane v prihodnjih par tednih in se imajo vršiti meseca aprila. Glede zastopstva določajo pravila sledeče: "Na konvenciji imajo sedei in glas delegati podružnic in člani glavnega odbora, Vsaka podružnica, ki je prispevala najmanj $100 v SANSo-vo blagajno, ima pravico do enega delegata. Za podružnice, ki imajo številnejše članstvo, določi glavni odbor lahko večje število delegatov po proporciji članstva in plačanih prispevkov. Vsaka samostojna organizacija, ki podpira SANS, Ima pravico poslati po enega delegata s pravico glasovanja nu konvencijo." Na podlagi teh določil bo izdelan načrt za zastopstvo na konvenciji. Vsaka podružnica bo obveščena o številu delegatov, do katerih je upravičena in katere ima izvoliti. Podružnice, ki so med 1. avgustom 1944 in 1. majem 1947 prispevale v uprarni sklad SANSa do $100, so upravičene do enegu delegata; podružnice z višjimi prispevki pa do sorazmerno več delegatov. Prispevki za pomoino akcijo ter v sklad otroško bolnišnice se ne smatrajo zu pogoj zastopstva na konvenciji, kajti ti dobrodelni prispevki se niso rabili za kritje stroškov v zvezi s funkcijami, ki jih vrši naša organizacija. Isto tolmačenje velja tudi za samostojne organizacije, društva, zbore, federacije itd., ki so v tej dobi gmotno podpiralo SANS in njegovo*delo. Druga konvencija SANSa bo velikega pomena v življenju Amcrikancev slovenskega porekla, kajti izvoljeni zastopniki F. A. Vider Razpravo in debato o atomski bombi na posebni konferenci Združenih narodov večina časopisja predstavlja javnosti v taiu luči, da povprečni čitatelj, ki ni pazno zasledoval potek razgovorov, stoji pod vtisom, češ, da ie Rusija edina, ki zahteva ukinje-nje tega strašnega morilnega o-rožja. Naš ameriški načrt, ki je previdno sestavljen in predložen komisiji atomske energije po mogočni finančni osebnosti mr. Baruchu, smatra naša delegacija za najbolj praktičen. Kar bo iz njihovega vidika, kakor tudi v interesu privatnega lastništva, brez dvoma resnica. Načrt, ki ga je v imenu naše delegacije predolžil zadevnemu odboru Ba ruch, ne isklučuje samo izdelovanje ali rabljenje atomske bombe v vojne svrhe, ampak določa tudi mednarodno kontrolo vse atomske energije, kar je pa povsem drugo vprašanje in temu se Rusi upirajo. Rusi čutijo, da jim hoče z» padni kapitalizem potom Baru-chovega načta in na precej zvit način s pomočjo javnega mnenia preprečiti, ne le izdelovanje a-tomske bombe, ampak vsako večje razvitje atomske energije. Da je ta njihova Bumnja povsem opravičena, je razumljivo. Mednarodna komisija ali odbor, ki bi bil postavljen po ZN, bi brez vsakega dvoma prevladoval nad Rusi in tako diktiral, kako dateč smejo narodi, pod rusko sfero vpliva, razvijati atomsko energijo; z drugimi besedami povedano, zapadne velesile bi imele monopol nad to novo silo. Ako hočemo verjeti onim znanstvenikom, ki so to atomsko energije odkrili, ki prorokujejo, da ko pride človeštvo enkrat tako daleč, da si podvrže in vpre-že to atomsko silo v svojo vsestransko uporabo, mesto uniče vanja, tedaj bo skoro odpravi je no vsako fizično delo in ljudje bodo živeli v raju» To pa seveda pomeni konec vsakega gospodarskega sistema, slonečega na izkoriščanju človeka po človeku, bodo v imenu svojih podružnic odprava dveh ali itreh razredov, jn organizacij odločili, ali jo v človeški družbi in tako tudi SANS že dovršil svojo nalogo, dobičkov. , I ki mu jo je poveril Slovenski Tam, koder je že odpravljeno, narodni kongres leta 1942 in Poljedelstvo v sovjetski coni Berlin.—ONA—V pričakovanju prihodnje letine se vrše v sovjetski okupacijski coni v Nemčiji velika dela v svrho popravila traktorjev. Obenem prevažajo sovjetske oblasti iz stavo relifa v vrednosti $1,750,-' pokrajin Saške in Turinške trak- 000. Ogrska sama bo dobila pomoč v obleki zdravilskih potrebščinah in opremi. Dodatno k temu novemu programu prejemajo pomoč sledeče dežele: Finska, Norveška. Avstrija, Nemčija (izključno pregnanci), Poljska, Rumunija, Jugoslavija in Kina. Zdravilske potrebščine, živež in obleka tvorijo večji del nuj-nostnega relifa, razpodeljenega v kraju. Pomoč v omenjenih de želah se porazdeljuje potom domačih agencij, navadno potom Rdečega križa vsake posamezne dežele, nadzoruje pa razdelje vanje predstavnik Ameriškega rdečega križa. Predstavniki Ameriškega rde čega križa nudijo specializirano pomoč pri porazdeljevanju tudi francoskemu« belgijskemu, ho-landskemu. norveškemu, kitajskemu in čehoslovaškemu Rdi' čemu križu; to vključuje tehnično pomoč v izvajanju progra mov za zbiranje krvi (za trans fuzije). dalje za bolničarsko vež banje in izvajanje zadatkov Mladinskega rdečega križa. Bolnica z 200 posteljami se bo dostavila Grškemu rdečemu križu in moderne naprave (za bolnice) so bi le odposlane Avstrijskemu rde čemu kriiu. Šolnine, štipendije in obiski v svrho študij za poglavitno oso hje sestrskih društev Rdečega knža je oskrbel ozir. začrtal Ameriški rdeči križ. da se tako omogoči tozadevne študije »n privatno lastništvo, koder si vla da prizadeva kolikor mogoče izboljšati življenski standard svojemu ljudstvu in ne le manjšini privilegiranih, tam ae ne bojijo, ako se razvije atomsko energijo, ki bo vrtela kolesja v zraku, na zemlji in na vodi, produci-rala paro, grela hiše, tovarne itd., pospeševala rast poljskih konvencija leta 1944, ali pa je kov take organizacije. Važno je tudi vprašanje vodstva, predvsem eksekutivnega tajnika, ki se bo pač moral baviti le s tem poslom in si od tega tudi služiti svoj kruh. Ali smatrajo naše jednote in zveze tako organizacijo potrebno in lili jo bodo tudi gmotno podpirale? V koliki meri? Na vsa ta vprašanja bo treba na konvenciji odgovoriti. Zaradi tega je takoj jasno, da čim večje in čim bolj reprezentativno bo zastopstvo na konvenciji, tem lažje bo priti do definitiv-nega zaključka. Obenem pa naj bo druga SANSova konvencija čim večja manifestacija ameriških Slovencev za delo, ki ga vrši Slovenski ameriški narodni svet v korist nas samih tokraj morja in v moralno in gmotno pomoč v krvi prekaljenemu in prerojenemu slovenskemu narodu v stari domovini. Podružnice in samostojne organizacije, ki bi v smislu že označene točke pravil ne bile upravičene do zastopstva na konvenciji, naj površmejo potrebne korake, da do 1. maja kvalificirajo. Pozivajo se tudi druge ustanove, ki so zaradi raznih pomožnih akcij in kampanj prezrle podpreti upr&vni sklud SANSa v svrho kritja stroškov, da prispevajo v njegov sklad in pošljejo pravomočnega zastop-nika na konvencijo. Literatura is Slovenije Med SANSovlm uradom in Slovenijo smo zadnjih par mesecev sklenili precej dobro zvezo in dobivamo precej čtiva in drugih tiskovin, kl jih tudi od časa do* časa porazdelimo med naše podružnice. Vseh tiskovin Je seveda premalo za množično delitev. Že meseca septembra nam Je Državna zuložbu Slove ni je poslala 100 izvodov "SLO VENSKEGA ZBORNIKA 194f>'\ ki smo jih naročili za razproda jo. Te knjige so prirajžale i naš urad po mnogih zaprekah pred par tedni. Slovenski zbornik je pruva enciklopedija slovenskega osvobodilnega boja. Nu skoro (UM) straneh so zbrani dragoceni članki iz zgodovine slovenskega osvobodilnega gibanja, Npoinini partizanskih borcev, načelni članki vodilnih predstavnikov OK in pridelkov, kontrolirala mogoče in tolmačenj«. D;*odki v nznrfi»: rvhlako vetmvn. Uri domovini, Če SC Strinjamo Z lljl- poklican, da postane stalna kul- ttanW| ki rišejo razvoj sloven-turno-polltičnu ustanova, ki naj „k(.KU kulturnega življenja v ča-veže slovenske izseljence in nji-; Hll osvobodilne borbe. Bogat i z-hove potomce v Ameriki s slo-|bor }H,Hmj jn pr0/e dostoino do. venskim narodom v stari domovini. Naloge, kl bi jih imel vršiti bodoči SANS, so raznotere in potrebujejo javne razprave torje v one pokrajine, ki so mnogo manj bogate in industrijsko razvite, kot Brandenburg in Meklenburg. Sovjetski uradniki pravijo, de je nemška armada na svojem umiku pred rdečo armado iz teh krajev odvedla toliko poljedelskih strojev, da jih je že lani silno primanjkovalo, ter da je bila žetev resno otežkočena radi tega. Vrhu tega pa je bilo preostalih 7000 traktorjev pokvarjenih. Vsled tega so sovjetske oblasti izdelale načrt za popravilo vseh poškfKiovanih traktorjev, in se nadejajo, da bo prihodnja žetev radi tega znatno bolj obilna. Zanimivosti Nov gradbeni material is ša-ganja. Vodji ::avoda za tehnično kemijo v Brooklvnu se je poare čil postopek, na podlagi katere ga bo mogoče v dogledni bo d'H'» i ost i izstaviti na milijone lesenih hiš. ne da bi bilo potrebno zato za ta namen podre ti le eno drevo. Kot orvma /e to svrho je potrebno žaganje in drobni lesni odpadki. Oboje ie na kemičen način predelajo, na kar tak material v posebnih strojih dobro premešajo, kon« no pa to gradivo stisnejo potom hi dravlične stiskelmce. da dobi do končno zahtevano obliko Ta':a masa Je bol) trdna kot opeka ves postoprk za en kos pe traja le 15 mmut. ozračje; oblake, vetrove, dež itd. itd. Za vzhod pomeni nova iznajdba srečo in blagor, za zapad pa skrbi, tugo in nemirno spa nje tistim, ki režejo kupone in se sončijo v Floridi ali francoski Rivijeri. Rusija vztraja, da se morata vprašanje atomske bombe in pa atomske energije reševati sepa ratno, ker sta dva, in ne eno vprašanje, mi—Z. D.—pa vztra jamo, da je eno in se tega držimo, češ, da se to ne da ločiti. Ako naše trditve držijo scdai, kako je vendar držala mednarodna pogodba ali dogovor po prvi svetovni vojni, da se ne porablja strujienih plinov za pobijanje ljudstva; ni bilo pa prepovedano izdelovanje ali kontrolirano izdelovanje plinov za dru ge svrhe? Na to vprašanje bi lahko odgovorili zagovorniki Ba tuchovega načrta. Rusi predla gajo, da posebna mednarodna komisija, katera ne bavi s tem vprašanjem, takoj obsodi atom sko bombo in se zreče m mednarodno kontrolo .iste—tudi v Rusiji—so pa proti mednarodni kontroli atomske energije za ljudsko porabo. To rusko stali šče je pravilno in za splošni bla gor človeštvu koi stno. kateter mora podpreti človek zdrave«« razuma. Naša dežela. Zedinjen* drža ve, je industrijaloo tako visoko razvita, da nam m že sedaj m bilo treba delati več kot polo vico ur ardunjec« česa. ako la bilo genijem dovoljeno ia/vt mi ali ne, vedno najdejo svhj odmev tudi v Ameriki in vplivajo na naše življenje. Zlasti se je to pokazalo tekom zadnjih šest let, ko se nismo nič manj zanimali za položaj v stari domovini kot smo se za položaj v Ameriki. Pošta in novice, ki prihajajo preko oceana od naših sorodnikov in znancev, so zelo učinkovito vplivale tudi na naše politično opredeljenje. In ker je zelo dvomljivo, du se bodo naši ljudje tudi v bodoče tako izolirali kot ao se za časa stare Jugoslaviji )H>staju jasna |>o-treba po neki stalni centralni organizaciji v Ameriki, ki bi služila obojestranskim potrebam. Zrli se, da je taka organizacija naš SANS, ki do gotove meje in mere te naloge že nekaj časa izvaja. Bodočnost SANSa bo torej poglavitno vprašanje, kl ga bo morala konvencija rešiti. Rešitev pa ni tako lahka, kakor bi se nekdo domišljal. -Nastajajo razna tehnična in organizacijska vpiašanj«, predvsem p« vpi .«sanje vzdrževanja in kritja ali oš- za leta. Into kontrolo kot doma, bt mogočni gospodarski interesi radi vpregli tudi na druire de žele. s katero bi ee jim 1>osrečdo preprečiti vsako kom pet n Jo na industrijalnem ttgu Tod» narodi, kateri so v zadnji svetovni vojni toliko žrtvovali kot na pri mer liua.je, Jutfoelavija itd, svoje talente in tehniko rwome- brez dvoma ne b«ido dovolili, da jeno. Ampak tu imamo opravi ti z mogočnimi ndustrnaln.rnJ ter finančnimi nteresi, kateri pezijo, da se ni< •*aar ne pojavi ali razvije, kar b znalo mogoče škodit« njihovim dobičkom in posledica je. da je mnogo val nih ter za ljudstvo koristnih iS najdb uničenih, ali pe odložen.h bi jim v njiiiovi lestni de/» ii go spodanli tuji g«ispodarJi, kak«* mi ne maramo, da nam b. tukaj kdo drugt gospodaril. To je ve« ali man) naravni tloveški ponos in če naši diplomati pre| pride |ri do tega spoznanje, toliko bol| Se bo ta nas ki tu iivimo in m našo deželo. polnjujeje znanstveni del Zbornika. Med avtorji beremo vsa vidnejša imena sodobne slovenske literature. Debela knjiga je vezana v pol platno, tiskala'na dobrem papirju in jo krnuijo številne fotografije. Omejeno število Zbornika je naprodaj. Cena s poštnino vrtni je $5.00. Naročilu in denar se nuj pošljejo na KANKov urud (3424 W. 2flth Street, Chlcago BS, m.). DVOJE POMEMBNIH ZBOROV AMERIŠKIH SLOVENCEV Je naslov knjige, kl vsebuje zapisnik Slovenskegu narodnega kongresa in zapisnik 8AN-Sove konvencije. Po obeh zapisnikih je bilo pred čusom precej povpruševunju, zlasti od strani številnih dclegutov in dclegu-tinj, katenh imenu, kraji in drui tva no zanešena v zapisnik Tu knjiga Je zgodovinske važnosti in priču o prvih korakih ki so jih povzeli Slovenci V Ameriki, da nckuj storijo za svojo lojalno domovino uli domovino svojih staršev v čusu, ko so zgodovinski soviužniki Slovencev skušali slovenski nuiod temeljito uničiti. Vsak delegat ln delegatlnju jo lahko naroči. Cene je $1.00 Kampanja sa bolnišnico )e sakljutena Da»! je bilo že koncem novembra lanskega leta poročeno, da je kvota kampanje zu otroško IjolnlSntco v Sloveniji že do-«efena ter da Se v ta numen ne i»• vodilu nadaljnja kampanja, mi* je v/lir temu prijavilo še pte-ee) nadaljnjih pr ispevati Ijev ln darovi še vedno prihajajo Sklud danes beleži v g«rtovlnl. vladnih obveznicah, certifikati od zvezne vlade rajamčenlh hranilnih in |*MMijilnih društev ter v obvezah štirih vetjih organlrecl) nad $!S6.0MO V te skled ae stekajo tudi vse «»bresti |).i bi ne bilo nea|»ora7iim«, naj bo ponovno povedano, de Je kamitanfti tu thiran)0 prispevkov p sklad o t roške bolnišnic« urad- no zaključena. Ni pa s tem rečeno, da se ne bodo sprejemali nadaljnji darovi, dokler celotni sklad ne bo izročen tozadevnemu odboru v Sloveniji in porabljen v namene, za katere je bil ustanovljen. Dobili smo tudi že nekaj vprašanj, zakaj denar še ni poslan staro domovino, kdaj bo poslan in kdaj bo bolnišnica zgrajena. Vsa ta vprašunja so na mestu in morajo biti odgovorjena. Kdor vsaj nekoliko zasleduje povojni razvoj v Sloveniji, opazi, s kakim navdušenjem in skoraj neverjetnim članom se»je narod lotil dela, ne samo da obnovi in popravi svoja porušena mesta in vasi, ceste, mostove in železnice, porušene tovarne in fa-brtke ter druge naprave, temveč tudi du se Slovenija načrtno industrializira do stopnje, o kateri se večini Slovencev v pred-npnlski Jugoslaviji še sanjalo ni. V par letih bo Slovenija popolnoma elcktrificirana. Dežela bo sama proizvajala tovarniške izdelke, katere je pred osvoboditvijo morala uvažati iz sosednjih dežel, dasiravno so se surovine iztekale iz naravnega bogastva slovenske dežele. Slovenski kmet ln slovenski delavec bo sedaj sam Uitval dohodke od svojih pridelkov in si služil boljši kruh pri delu v proizvodnji fa-brikatov iz lastnih surovin. Za vse to ogromno delo pa so potrebne vse tehnične ln strokovne sile, katerih pa danes v Jugoslaviji slino primanjkuje, Vsi projekti, kl Ne za dosego čim več* je stopnje industrializacije ne smatrajo nujno potrebni, morajo čakutl, In med te spada tudi otroška bolnišnica. S tem sevedu ni rečeno, du bolnišnica ni potrebna. Je. Toda za začaNne bolnišnice trenutno služijo rožna javna in večja privatna poslopja, zlasti poslopja, last izbeglih In izgnrnih tu-jeiemcev, ki so sodelovali s sovražniki In nI s tem dejanjem sami zapiNull svojo usodo. Eni in isti strokovnjaki ne morejo istočasno graditi hidrocentrale na Gorenjskem ln Štajerskem, tovarn na Vrhniki, v Ljubljani in Novem mcNtu, mostov in vla* duktov po Dolenjskem ln v Bell Krajini, obenem pa čakati, ltdaj bodo ameriški Slovenci zbrali ■topetdeset tisoč dolarjev In kdaj jih bodo poslali v Slovenijo. SANS Je ljudska organizacija in denar v skladu za otroško bolnišnico je ljudski denar, poverjen SANSu v za up toliko Časa, dokler nI odrešen svoj« od-govornoNti. Poleg SANSa so za omenjeni Nklud odgovorne moralno tudi naše bratske podporne orgamzurije, katerih odborni-e ki vršijo funkcijo eksekutivnih uradnikov pri sansu. n« bi bilo pravilno niti ne dopustljlvo, du bi bil dotični sklud Irročen iz rok toliko čusu, dokler niuu predloženi, odobreni in izvedeni vsi načrti in pride do obojestranskega sporazuma med zustopni-ki Rdečega križu Slovenije, slovensko vludo in odborom SANSa v smislu pogojev, pod ksterim! je bil sklud uslunovljen. Te odgovornosti se zavedajo zastopniki oblastev v Sloveniji v enaki meri kot se j« zavedajo člani ekseknt Ive SANSa In prapriča-ni smo tudi, du se s tem posto-panjem strilijujo tudi vsi tleti velikodušni umeriški Slovenci, ki so sumi deluli In prispevali v tu dobrodelni numen. Mirko O. Kuhel. tajnik. Anglija in Belgija Uindon ONA V tukajšnjih diplomatičnih krogih je Izvali (lev i nova Izjava, da se nudejs zukljiičiti z Belgijo sltčno po-gr»dbo kot s Francijo, ogromno pozornosti ln mnogo ugibanja. IJpAtevuJoč |H>goje franesko-biitske pgodbe tolmačijo diplomati, da je /giuj» nu na načelu, da pri|>adu vsem štirim velesi-lum odgovornost, Nkrbetl za preprečen Je novih nemških ugresij, Ker mala Belgija nI velesila, Je videti jusno, du !*> moral Bevin še | km 1 robne Je objusnltl, na kakšni osnovi nuj Iro zgrajena nameravana |iogodba z Belgijo «10W pnl/3 Kovač Damjan IVAN CANKAR (Nadaljevanje) Skoro prazna je bila izba; ena sama postelja je stala ob steni, ne mize ni bilo, ne stolov, ne ogledala in ne podob. Na postelji, zakopana v blazine, je ležala mati, drobna in zgrbljena, sam okostnik s topo strmečimi očmi. Na nizki klopici ob vzglavju je sedel oče; zaspane in zalite so bile njegove oči, ustnice ao se držale na jok; očitno je bil pijan. "Pojdi ... ne zameri .. . roko mi še daj!M je prosila Štefka. Hipoma je vstal oče, ves obraz se mu je razjasnil. " "Damjan, moj zet, moj dragi! Saj sem vedel, da pride*, zmirom sem rekel — in glej, prišel si! Na roko, na desnico!! Pravi ta nespametna Štefka — kaj bi z njo, otrok je pač! — pravi, da te nikoli več ne bo, da te je sram. Kaj, sram? Nesreče sram? Ne bi bil pošten človek in jaz bi ukazal: Damjan, ki nisi polten človek, otroka mojega se ne dotikaj! Ampak natihem sem vedel, kdo da si! .. . Zakaj mi ne da* roke, ko ti jo ponujam?" Kakor ukovan je stal Damjan, pogled srep, roke ob životu. "Kaj ste storili?" je vprašal. Teman in ukazovalen je bil njegov glas. Oče se je umaknil za korak; nenadoma je bil ves majhen, plah, in je trepetal. "Jaz nisem ... jaz nisem ... Kaj bi? ... Božja volja je bila ... božja roka me je udarila ... Bog se usmili mojih grehov!!" Mrzle, drobne roke so se božajoč doteknile Damjanovih. "Usmili se!" , Pogledal je • temnim očesom nanjo, ki je stala majhna in tenka pred njim; pogledal je na očeta, ki je trepetal ves sključen, kakor da bi se bal udarcev. "Čemu usmiljenje, koga bi se usmilil?" je izpregovoril Damjan tiho. "Božja stvar je u-smiljenje, ne moja! Sodnik nisem in nisem prišel sodit! Ampak rad te imam in moja stvar je, da te verujem vsega hudega ... Teden dni si trpela, trpi fte teden dni; drobna si, tvoje srce pa je močno; kadar ti bo hudo v tej grozi, za-tisni oči in pomisli, kako lepo in blago nama bo nekoč!" "Bojim se zate, tvoje velike ljubezni se bojim!" Očetov obraz se je nenadoma razvedril. "Tako se govori, Damjan, kakor si zdaj govoril! Kaj bi človek povešal glavo, če ga nesreča zadene? Kar je bilo, je bilo — pa vese* lo v prihodnost! ... Ta pa tarna in joka in medli . kaj ai je Izmislila? Na, ozrl se po izbi — vse prazno! Kakor da so razbojniki pri-¿11 opolnoči! . . . Vae je prodala, vse odnesla, v trmoglavosti svoji . . . kdo bi kaj dal za tisto brkljarijo? Ne sebi ni pomagala, ne meni in nikomur ne, spati — spati pa moramo na tleh, kakor popotniki! Ali se to spodobi, vprašam te, Damjan? ... Da bi vsaj dala kaj . . . ampak tišči Um, skrila je! . . . Kaj gledaš jezno, Dam-jan? Saj nič hudega ne^ rečem, saj nič ne oči- tam! Dober otrok je, Bog mi je priča, ni mu enakega na svetu!" Damjan je zamahnil z roko, ni mu pogledal v obraz. 'Tako storite, kakor ona ukazuje ... ne ge-nite se iz hiše, potrpite . . . Čez teden dni pridem!" "Saj sem vedel... o Damjan ... zmirom sem vedel natihem, da si ti naša rešitev in naša po-' moč!" Damjan je ponudil Štefki obedve roki. "Tako stori, Štefka, kakor sem rekel. Potrpi teden dni in ne daj, da bi te premagala bridkost!" Okrenil se je hitro in je šel. Štefka je stala s svetilko nad stopnjicami in je gledala za njim, dokler ni stopil v vežo. Ko mu je čemerna hišnica odpirala vrata, se je ozrla nanj s sovražnim pogledom. "Službo je zapil, nato stole in omare, zdaj pa bo še hčer in svojo dušo." In je zaloputnila vrata za njim. XII. Komaj je Damjan stopil na ulico, je postal ter se ozrl, kakor da se je vzdramil iz globoke pijanosti. "Človek krščanski — pa kam, kod? Rekel sem — premislil nič!" Ves strah je planil v srce, upognil je hrbet, kakor da se je bila hiša zrušila nanj. V srdu in zaničevanju se je nasmehnil sam sebi. "Obljubil sem veliko ... res, lepo je obljubo-vati, posebno prijetno, kadar nič ne stane! O, zamahnem z dolgo roko, obljubim, kar vam je drago, Jcolikor vam je treba ... in velik stojim pred vami, ves češčen, odrešenik, pomočnik, od samega Boga poslan . . . kanalja, fej!" Šel je dalje, čisto v tuje kraje, hodil je tako hitro, da mu je bilo vroče. "Lep tovor sem si naprtil, zares! Kaj nisem mogel zgrabiti tega otroka z obema rokama .. pa stran, pa dalje ... briga me'svet in vse dru-. go! . . . Živela bi, saj sem močan ... in devetkrat močnejši bi bil zanjo! . . . Ampak ne . . . Damjan je plemenit človek, Damjan je vsemogočen človek, Damjan bo vse storil, vse lačne bo nasitil, vse žejne bo napojil, vse pijance bo vzdignil iz jarka . . . Kako? Bog vedi kako! Vreča cekinov od nebes, pa bo!" Zlovoljen in žalosten je begal po ulicah; in ko se je ozrl, je bil daleč zunaj mesta, in na vzhodu, nad meglenimi holmi, se je svetlikala rana zora. Udaril se jo s pestjo po čelu, zaklel je ter se je napotil proti domu . . . Tako se je godilo v noči od sobote do nedelje. Se bolj jasno je spoznal Damjan resnico, ko je prespal vse svoje nemirne misli in so se vrnile ob svetlem dnevu z vse drugačnim licem. Prej groza in bridkost, da je srce trpelo, v trpljenju komaj napol razumelo — zdaj očitna težka skrb. Črn in strašen je bil hrib od daleč — od blizu strme peline, da se je ustavil korak že ob vznqžju. (Dalje prihodnjič.) DOBERDOB C. Z. Ni se še zdanilo, ko je neko jesensko jutro 1. 1942 udarila pri Uergoletu po vratih kvesturino na pest. Žena v postelji se je dvignila, sedla, sc šele potem prav zdramila in vprašala zmedeno: — Kdo je? — Odprite, k vest ura!—je od govoril glas v italijanščini. ts na je stresla moia za rame in ko mu jc dopovrdala, kdo je pred vrati, se je oblekla in šla odpirat. V hišo se je prerilo dvanajst kvesturmov z bajoneti na puškah. — Gergolet Franc? — Jaz,—je odgovoril Gergolet mrko in se oblačil. Žena In šest otrok je zajokalo, stari oče se Je tresel v postelji. Gergolet je to laiil: — N.knmur nisem nič žalega storil, kmalu ae vrnem. Kvesturini mi prebrskali hišo. potem pa odpeljali Franca proti Tržiču, po skalnati In valoviti cesti, po kateri se je vozil, kakor več tisoč diugih okoličanov, ie dolga leta jutro za jutrom v la djedelnico. Na veliki cesti je eskorta na rasla: oaem mož so dvignili v Doberdobu tisto jutro kvesturini iz postelj in jih odvlekli na po stajo, potem pa z vlakom v Trst »—mimo Dev.na, Nabrekne Sv, Križa, Proaeka, Konto velja . . . Žerjavi in dimniki trtiške lad|c-delnice so *e izgubljali v sonč nem, rahlo meglenem jutru, Gru-dež je bilo komaj videti iznad gladine morja. Med potjo se je eskorta povečala. Tudi v Tržiču, v Jamljah, v Opatjem selu, na Proseku in še drugod so pobirali može. V tržaški ječi, v Coroneu, je narasla skupina že na 56 mož: tudi iz Grabovice nad Koprom, is Volščice, Komna in Gorjanskega so jih privlekli. Gergoleta so pahnili v celico 54, kjer so čakali pred njim na smrt Bidovec. Tomažič in ¿e mnogi drugi. Čez nekaj dni so ga odvedli na zaslišanje. Privezali so ga k (•tolu in ga bili z bikovkaml in |>estmi. — Si zbiral orožje za partiza ne? Priznaj, vse vemo! Hrano in denar si jim dajal! Pripeljali so izdajalca in G«r golet je priznal da je dal dvaj set lir—za begunce. Gergoleta so zaprli v "celico na zrak", v celico, ki se ji stre ha odpira, da jetnika ni treba vuditi na sprehod. Čez tri me-mht pa so ga s drugimi vred naložili v policijski avtomobil m ga odpeljali na poeUjo. , Tesno ao stali na peronu jet niki drug ob drugem In čakali da jih razpored« po poaebmh vozovih, urejenih za ta kine pri like. Jetniki ao bili uklenjeni in privezani na verigo. Okrog njih ao atah kal abinjerJi Ui k v «rtu. i m s bajoneti na puškah. Po pe ronu so postajali potniki in zvedavo gledali jetnike in njihovo spremstvo. Jetniki so molčali in dvignjenih glav gledali čez ramena žan-darjev in mimo bajonetov po peronu. Gergoleta je obšel lep, doslej ša nepoznan občutek—tako ukle njenega s tovariši z isto verigo, sredi žandarjev, nf peronu, od koder jih bo vlak odpeljal bog-va kam . . . — Za pojmo,—je šepnil.—Bratje, le k soncu . . . Sam je začel prvi. Brez omahovanja so pritegnili še drugi. — Bratje, la k soncu, avobodll Pasem je donela po peronu. Gosposki potniki, ki so bili jetnikom blizu, so se odmaknili za nekaj korakov. Začudeno, preplašeno so pogledovali okrog sebe, kakor da se boje, da bi se nekaj odtrgalo in planilo nanje. Delavske žene, ki so se vozile s vlakom v Furlanijo po hrano, kmetice, ki so se vračale praznih košar Iz Trsta in delavci iz oko liških vasi. ao gledali s občudovanjem tovariše v verigah in bi najrajši zapeli z njimi. Zandar-ji so kričali na jetnike, vlekli za verige, snemali puške in nastavljali bajonete možem na prsa. — Pobili vas bomo! Drago boste plačali to stvar! Jetniki pa ao peli uporno, ve dno glasneje In odločneje: — Bratje, la k soncu avobodll Žandarji ari jih potiakalt v ca lice na kolenih. Po štiri, pet. šest v vsako. Ko ao bih vsi v vozovih in se je vlak že pre makntl proti Bevkov I jam. ae je oglasila a njega nova pesem. — Nabmaimo koae. ša klas do-soreval Potem je ropot koles j^esem udušil. Jetniki so se pomirili. Niti j?ogovarjali se mso, gledati pa tudi niso imeli kam, ker so bila okna zamrežena. Gergolet je mislil na ženo in otroke. Poredko je mislil nanje, ker je gledal poslednji čas pred seboj en sam cilj—svoboA) Doberdoba, svobodo Primorske. Zdaj je mislil na družino. Vedel je, da vozi vlak proti Tržiču, da bi lahko videl doberdob-ske hribe, če bi bilo okno odprto. Kam vodijo jetnike, pa ni ugibal—morda v Videm ali v Italijo, v ječo, v konfinacijo ali v smrt ... To ga ni več skrbelo. Niti usoda otrok ga ni več skrbela. — Dal je življenje za svobodo, za Jugoslavijo, bodo lahko rekli, če padem. Ne bodo ostali pozabljeni in nepreskrbljeni .. . a Nekaj dni po kapitulaciji Italije so pridrveli Nemci čez Redi-pulj proti Doberdobu. Ustavili so se na Poljanah, pobili nekaj partizanov, kurirko in štiri inte-nirance, ki so se vračali iz Italije domov. Potem so se zagnali Nemci v Doberdob. Moški in internirane! so se komaj utegnili umakniti iz vasi, žene in dekleta pa pospraviti kotle, v katerih so kuhale za vso množico ljudi, ki se je zbirala v Doberdobu ali pa bila na poti skozi vas. — Pobili vas bomo, kakor one bandite tam spodaj,—so kričali Nemci in fašisti na ljudi, jih gonili skupaj in pretepali. Lakovičevo je pretreslo. Njen mož, obveščevalec Peter, se je podal malo prej na Poljane. Stekla je zdaj za njim proti Poljanam, toda Nemci je v vas niso pustili. S puškinimi kopiti so jo naganli nazaj. — Ljudje božji, povejte mi, ali je moj med njemi?—je vpraševala nazaj grede ljudi, povedati ji pa nihče ni hotel.—Prenesla bom, ne bojim se, samo vedela bi rada. Saj je vedno govoril, naj se ne bojim, da bo otrokom dobro po zmagi, če tudi njega ne bo . . . Kogar je srečala, ga je vprašala. Vsak pa je v zadregi odgovarjal, da ne ve, če so tudi Petra ustreliH. — Pojdite pogledat,—je rekla staremu dčetu, ko se je vrnila domov.—Stari ste, mogoče vas bodo spustili skozi vas. Stari je odšel, bel v glavo, kakor da bi imel pokrito s prejo, sključen pod težo osmih križev. čez pol ure se je vrnil. La-kovičeva ga je pričakala že na cesti, on pa j« šel kar mimo nje skozi okrajna vrata na dvorišče, tipaje s palico po tleh kakor sle pec. Pred pragom je klecnil na ko lena, glava mu je omahnila do zemlje in obupno je zaklical s starim, hreščečim glasom: — On je! Edinega sina sem izgubil! Tisti hip, ko je žena zvedela, da je vdova, se je nemir v njjj polegel. Stopila je k starcu, ga dvigala in tolažila: — Ne jočite, oče, ne obupujte, za svobodo je padel Peter . . . Ko so Nemci zapustili vas, je šla Lakovičeva s sosedi po moža. Zavila ga je v belo rjuho—po krsto v Gorico ali v Tržič ni mogla, ker so vse ceste zastražili Nemci—in ga pokopala za hišo. To sta le dve zgodbi iz zgodovine borb in trpljenja do-berdobskega ljudstva. Takšnih zgodb pa je tisoč. Vsi Jarci, Jeleni, Lavrenčiči, Lakoviči, Ger-goleti, Vižintini in drugi jih vedo povedati, vsaka hiša je doživela več kakor eno. Pokazali vam bodo tudi pogorišča, kjer so Nemci, fašisti in beli mučili ljudi in potem hiše z žrtvami vred požigali, da zabrišejo sledove. Povedali vam bodo, s kakšnim veseljem in zaupanjem so pričakali mednarodno komisijo spomladi; kako se je komisija prepričala, da živa v Doberdobu zares sami Slovenci; kako so verovali v zavezniško stvar, kako niso pričakovali, da se bodo po vojni še morali boriti za svobodo. • Na kraju vam bodo povedali, da so v petek v Tržiču spet streljali na nje—to pot angleški in ameriški vojaki ter Andersovi banditi. Doberdob, poslednja slovenska vas pred Furlanijo, naj bi ostala po vseh žrtvah in vsem trpljenju zahodno od črte, ki naj bi bila meja med Jugoslavijo in Italijo. Doberdobsko ljudstvo— in ono v Tržiču, v Gorici, v Br-dih, pa v Trbižu, v Istri—to samozavestno borbeno, ponosno, tisočkrat preiskušeno ljudstvo naj bi se dalo kar tako ločiti od države, za katero se je borilo, ki jo je pomagalo ustvariti, v kateri vidi svoje življenje in svojo srečo. Takšne zgodovinske "usode" ni priznavalo v preteklosti in je ne bo v prihodnjosti. Pa tudi mi se ne bomo nikoli odrekli svojih rojakov na Primorskem. Kako shranjujemo želeli jad in socivje pozimi? Korenju, ki ga potrebujem za juhe in drugo, porežemo liste, ga zložimo v plasti v kleti in zasu-jemo s suho prstjo ali mivko. Paftaršilju odrežemo vse zelenje, pustimo le srček in ga posadimo pokonci v lesen, primerno globok zaboj ter ga zasujemo s prstjo do srčka, iz katerega požene novo zelenje, ki ga potrebujemo pozimi. Izberimo močne gladke korenine, da požene močne liste. Zabojček postavimo v najbolj svetel ki zračen prostor v kleti. Važno je, da suhe ali porumenele liste sproti potrgamo tik pri korertu in da sproti zalivamo. PeteršilJevo selenje in liate selen« posušimo na soncu in posušeno zdrobimo v prah, hranimo v vrečici ali kozarcu, kakor majaron, da imamo za zimsko uporabo. Hran hranimo prav tako, kakor korenje, toda poganjke odrežemo pri vrhu, da ne začne poganjati v prsti ali mivki, s čimer bi izgubil svojo moč. Razni mali oglati RAD BI IZVEDEL za naslov Katarine in Marije Jert, rojeni v Škofji Loki na Gorenjskem, hčeri Jožeta in Marije Jert. Prišli sta s svojo ma^ ter j o v Pueblo, Colorado, leta 1914 in se tri leta pozneje izselili od tukaj, neznano kam. Pred 25 leti so bile nekje v državi Michigan. Kdor koli bi vedel kje se nahajajo sedaj, fce uljudno prosi, da to takoj sporoči na moj spodnji naslov, za kar bom zelo hvaležen. Ako bosta čitali ta oglas, ju prosim, da se javita; imam zelo važno poročilo zanje. JOE YERT. 1100 Eagan A ve.. Pueblo. Colorado. —(Adv.) ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE so val društveni tajniki In tajnice te članL Id Jih društva iavolljo v Is la polo* okraj« ČETRTEK, 13. MARCA ^ Razni mali ogU,i PERMANENT POSITIONS WOMEN ASSEMBLERS . SOLDERER. General factory workers uamJ for light manufacturing 25 girla who are int. sterdy work with a modern i,7 tory; 40 hour week; good J-free insurance; vacation with pay'. Apply GUARD-IT MFG. CO 1501 S. Laflin Si. 4lh lloo, Naši nastavljeni valnl aaatopniki aa Louis Barborieh. aa Milwaukee Wis. in okolico, Anton Jankovich. aa Cleveland Ohio in okolico. Prank Klun la Chleholma. Bflnn. aa Chkbolm in ftVtrllw Frank Cvetan la Use MIL Pa* aa vso srednje-vihodho Panno. Anton Zornlk Is Herminio. Pa« aa vac aapadno Ponnsylvanijo. Polog vseh teh pa lahko vsak član ali naročnik sam pošlje svojo naroč nine direktno listu PROSVETA 2057 So. Lawndale Ave- Chicago. tU DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proeveti ali v glavni urad SNPJ. na pozabite ▼ naalovu napravili poštna številke 23 sa besedo "Chicago". Na kuverti vaelej zapišite: Chl-cago 23. 111. To bo olajšalo dala na člkaškl pošti, nam pa pospešilo dostavljanja pošta. Ali ala naročeni na dnevnik "Proovoto"? Podpirajte m» llat ALI GLEDATE ZA DOBRo PLAČO IN STABILN08TT Telefon kompanija ima Mksi takih prilik HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od aečetka plaža 72V4c as uro. po treh mcaedh 77%c na uro in po šestih maaacih po 12 >4 M uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v upoalovalnem uradu sa iamks v pritličju 909 W. WASHINGTON ST. "PROLETAREC" —Socialistično-drla Tik i iadnik-Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stana $3 sa celo. S1.75 sa pol $1 sa četrt lata. NAROČITE SI GA I Naslov: PROLETAREC CHICAGO 23. ILL. 2201 South Lewndala Avanua NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, na primer (March 31. 1947). poleg vašega na naalovu pomenL da Ja a lam datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravo čaano. da ee vam llat ne uataof proletarec 1 Je v boju sa pravice delavcev 42 let. NAROČITE 81 GA1 Stane sa celo leto S3. aa pol leta $1.75. sa tri m 91. STE §1 AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR LETNIK 1947, še naračllif Stane 91.50. Za v atari kraj 9145. V salogi imamo tudi Adamičeve ter rasne druge angleške knjige. In pe VELIKO SLOVENSKIH. Pišite po cenik. Naslovi proletarec 1301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23. ILLINOIS iu TISKARNA S.N.P.J. -sprejema vsa—- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabHa za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarn® .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: snpj printery 2657 59 8. Lawndale Avenue - - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4004 naročite si dnevnik prosto) « uLiU2U ltl r#dn# kon™»<*Jr m lahko naroči aa list Prosveto ia -iT*1? S^LZ^ tri. štiri ali pet Kanov la «ne družina k eni naroi-ninL Uat Proareta slana ae vae «neko. sa člana ali nečlana 10.00 sa eno letno »jmčnino. Ker pe člani še plačajo pri aaesmentu 11-20 u i"1.0"?; " J*™ lo k naročnini. ToraJ soda) ni vsroka. reči. "V Pr*dreg aa člane SNPJ. Llat Proavata Jo vaša lastnina la gotovo Jo v vsaki drušini nekdo. Id hI rad čttal llat vsak dan. Qv£,T*W^,~VB€leJ kakor h,tro k^rt teh članov preneha biti član ¡¡T £ *w ? *• pre,el1 proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisM Član ia dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, m obenem doplačati dotično'vsoto listu Prdsveta. Ako tefs n« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cone listu Prosveta Jot Za Zdruš. drševe In Kenedo 00.00 1 tednik in__«j« S tednika In __ s «0 I tednike In_______2.40 4 tednike In_____jjg 5 tednikov In___*lč Ze Evropo Je. Ze Chicago In okolica Ja 1 tednik ln___ 2 tednika la _ 2 tednike In _ 4 tednike In___ 5 tednikov in ...... -■• .J740 _ I.JO _ 5.10 . 3.00 . 2 70 . 1J0 mIÜÜ'SÍI •FOd1B,i kupo*- Pr,1*«*e potrebno vsoto 4enar)s sli n#T Wr<1#T v Pismo ln al naročite Proeveto. llat k! Jo vaša lastnin*. PROSVETA. SNVJ. Lawndale Ave. Chicago 22. 111. Priloéeeo pošiljam naročnino m Uste vita tednik In ga pripUUo k n*>Ji od