16. Min. V malini, v torek. Zl minula 1908. xu. leto. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vselleto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčllo celo leto 27 K. Za vse drago de tele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopae petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu ;naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Upravništva telefon št. 85. Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Beseda o konsumnih Milih. Velika je bila misel naših duhovnikov, da dobe s pomočjo takozvanih konsumnih društev vlado ne le nad kmečkim ljudstvom, ampak tudi nad naprednimi meščani. Hoteli so si ustanoviti lepo življenje na strogo klerikalni podlagi, zakaj, ako bi se jim bilo posrečilo pridobiti priprosto ljudstvo za konsume, potem bi l)ili prisiljeni tudi vsi narodni trgovci stopiti na njihovo stran, ker drugače bi ne bili imeli odjemalcev. Dasi je bila vsa stvar dobro premišljena, vendar se jim je obnesla zelo slabo. Konsumno društvo ustanovi navadno kak kaplan, ki komaj zapusti semenišče. Ustanovi ga zato, da bi se prikupil višjim krogom, da zadobi veljavo. Pri tem pa ne gleda, če so tla primerna, če so ljudje sposobni za skupno delovanje. Mnogokrat se prigodi, da odborniki celo brati in pisati ne znajo, ker pri volit vi odbornikov se ne gleda, kdo je zato sposoben, ampak kdo je gospodov podrep-nik. Izvoli se navadno tudi načelnik; za tega je pa najbolj pripraven največji kaplanov ljubljenec, ki rad pre-stoji tudi zapor iz ljubezni do gospoda, če je baš treba. V resnici pa vodi vso stvar kaplan sam, ker odborniki z načelnikom vred svoje naloge sploh ne poznajo in tako jo tudi vršiti ne morejo.Prodajalee izbere tudi duhovni pastir sani, ker on se na to najbolje razume in tako se dela »za narodni blagor«. Konsumno društvo ji1 na kinetih za duhovnike seveda neobhodno potrebno, ker je edino z njim mogoče ubiti napredne trgovce, ki ne trobijo v klerikalen rog in ki vsled tega, kakor govore gospodje po župnišcih, »odirajo in goljufajo« ljudi. V kon-sunm se pa prodaja ceno in kar Je še večje važnosti, daje se na upanje, ni treba takoj plačati, ker le na ta ua-čin je baje pomagano siromaku, da si lahko privošči včasih tndi kaj boljšega. To pa je tudi vzrok, da presenetijo marsikaterega gospodarja prevelike številke v jeseni, ko proda kravico in hoče s skupljenim denarjem poravnati dolg. Pa tudi temu se da pomagati v konsumnem društvu, zato imajo hranilnico: če kdo ne more plačati ob letu dolga, ki mu ga je med letom napravila skrbna gospo- dinja, treba mu je poiskati samo poroka in dolg je poravnan. Upam, da razume sedaj vsak, kako prekoristna so konsunina društva, kjer se zamore dobiti vse zastonj, dokler gospodje čutijo, da je še dovolj premoženja; še eelo več mu dajo, saj imajo poroka, ki poravna ostali dolg. Pozabiti ne smem omeniti tudi gostilne, ki se nahaja navadno v konsumnem društvu, ta je zelo važna, ker pravijo, da jim največ nese, kar je zelo verjetno." Kmet, ki si je prej le o največjih praznikih privoščil polič vina, ga spije sedaj vsak dan po liter in več. Kdo pa bi mu tudi zameril, saj pije vendar v družbi duhovnih pastirjev. Pri vinu se pomenijo kaj pametnega, duhovni oče jim razkladajo, kaj in koga naj se varujejo, da ne bodo zašli na napačna pota. Posebno jim naročajo ob času volitev, katerega naj volijo, da ne bodo pogubljeni. In takrat odrinejo tudi sami za par litrov, kar spravi njihove verne poslušalce v posebno dobro voljo, ker sedeti pri eni mizi z gospodom župnikom in celo piti njihovo vino, to je že velika milost. Ko pa prikipi dobra volja, zapoje jo tudi kako, okroglo, ki bi jo sicer v drugi gostilni ne smeli peti brez greha. Primeri se pa tudi, da poskusijo včasih svoje moči, a tudi to ni nič hudega, saj so bili gospod kaplan navzoč. Pod takšnimi pogoji celo najskrbnejša ženica ne okrega svojega moža, če pride v nedeljo zvečer nekoliko dobre volje domov, saj ji tudi on ne vzame za zlo, če si ga ona pred krščanskim naukom privošči par kozarcev. V konsumu tudi kupujejo razne poljske pridelke in ob takih prilikah se navadno tudi ne pozabi na »likof«. Tako najdeš skoraj ob vsaki priliki, naj bo petek ali svetek, v gostilni konsumnega društva vesele goste. Pride račun, nekateri plačajo, a drugi pravijo kratko, a pomembno besedo: »Zapiši«. Kajne, lepo je življenje v konsumih in velika je škoda za nas Slovence, da ti konsumi tako propadajo. Da propadajo, to je čudež najnovejšega časa, ako pomislimo koliko odjemalcev je pri vsakem konsumnem društvi in zraven pa še tako dobra gostilna! Kjer je prej dobro uspevalo več trgovcev in gostilničarjev, se ne more vzdrževati niti ena trgovina, niti ena gostilna. Morda nima denar nič več tiste veljave, ali pa imajo nekateri ljudje preveč smolnate roke, da se jih prerado kaj prime. Naj bo to že kakorkoli, vendar je propadlo že nad 20 konsumnih društev. In to ni Šala, ako pomislimo, da ima vsako tako društvo povprečno gotovo nad 100 članov (najmanj 50 jih sploh mora imeti, ako hoče obstojati) in vsak član jamči s 100 K. Sedaj pa zmnoži te številke in videl boš, da so si postavili naši klerikalni duhovniki s konsumnimi društvi na Kranjskem že lep spomenik. I Izfposlanske zbornice. Dunaj, 20. januarja. V parlamentu so se danes zbrali poslanci raznih strank, ki so bili prejšnja leta člani proračunskega odseka. Posvetovanje je imelo privaten značaj. Poslanci so se predvsem posvetovali o številu samostojnih referatov in o načinu, kako bi se naj ti referati razdelili. Odločitev v tem oziru je v rokah polnoštevilno zbranega odseka, ki ima jutri svojo sejo. Cim bo odsek razdelil referate in izvolil poročevalce, se bodo seje odložile za osem dni, da se da referentom časa za sestavo poročil. Odsek bo nato imel tri ali štirikrat na teden sejo, da bo lahko svoja dela o državnem proračunu končal do konca meseca februarja ali do začetka marca. Dunaj, 20. januarja. Social-no-politični odsek prične svoje delovanje jutri. Seja je sklicana dopoldne ob devetih. Proti češkemu uradnemu jeziku. Praga, 20. januarja. Vodstvo nemške napredne stranke je imelo včeraj sejo, na kateri je razpravljalo o nevarnosti, ki grozi nemškim interesom vsled sukcesivnega uvajanja češkega službenega jezika. Češki uradniki so neprestano na delu in vti-hotapljajo češki jezik v urade. Temu je treba napraviti konec. Zato naj vsi nemški poslanci energično posredujejo pri vladi, da se zagotovi veljavnost nemškega notranjega uradnega jezika. Praga, 20. januarja. Sodišče v Marijinih varih je rešilo neko češko vlogo v češkem jeziku. Med Nemci je vsled tega nastalo silno razburjenje, ker je baje uradni in poslovni jezik pri sodišču v Marijinih varih izključno nemški. Nemške stranke nameravajo uvesti energično akcijo proti češkemu poskusu pri nemških sodiščih uvesti češko uradnvnnj«-1. j Konference o puljskih razmerah.^ j Dunaj, 20. januarja. Protiav-strijske demonstracije puljske iredente so vzbudile v najvišjih vladnih krogih silno nevoljo. Vlada se je zato odločila, da ukrene vse potrebne, da se energično sanirajo desolatne razmere, ki vladajo sedaj v Pulju. Konference istrskih veljakov z vlado veljajo tej zadevi. Vlada namerava znatno pomnožiti državno policijo v Pulju, da bo tem ložje nadzorovala razne sumljive tuje elsniente. Obenem bo vlada izpolnila tndi razne želje puljskega prebivalstva in je v to svrho določila večjo vsoto. V svrho formulacije teh želja je v torek sklicana zopetna seja pri baronu Becku. Učiteljstvo proti spremembi šolskega zakona. Dunaj, 20. januarja. Nemško-avstrijska učiteljska zveza je na svojem včerajšnjem shodu sklenila odločen protest proti predlogu poslancev Jedez, Stockler in drugov, naj se državni ljudskošolski zakon spremeni in se uvede sedemletni šolski obisk. V protestu se izraža želja, naj bi se napredni poslanci vseh narodov združili v krepko organizacijo, ki bi bila dovolj močna, z uspehom odbijati klerikalne napade na novodobno šolo. Puljski iredentisti in ogrsKa delegacija. P u 1 j , 20. januarja. Po znani demonstraciji tukajšnjih iredenti-stov ob času, ko so bivali tukaj avstrijski in ogrski delegatje, so poslali iredentisti deputacijo 50 članov na parnik »Thalia«, da bi se poklonili predsedniku ogrske delegacije B a -rab asu. Na krov parnika >Ui prišla najprvo dva odposlanca, ki sta prosila Barabasa, da bi sprejel deputacijo. V svojem govoru sta nagla-šala, da hoče deputacija ogrske delegate in ogrsko javnost poučiti, kako zatira avstrijska vlada Italijane v Primorju. Nato se je Bara ha s dvignil in izjavil: »Kot advokatu Barabasu so mi gospodje dobro došli; kot predsednik ogrske delegacije Bara bas pa deputacije ne morem sprejeti. Mi Ogri uživamo tu gostoljubnost tuje države in te ne bodemo zlorabljali. Sicer pa tudi nimamo pra- vice se vmešavati v notranje avstrijske zadeve.« Dogodki na Hrvaškem. Zagreb, 20. januarja. V nedeljo je bil v Delnicah shod /olilcev, na katerem se je imel določiti kandidat za bodoče saborske volitve. Ta okraj je preje zastopal v saboru dr. Franko Po toč nj ak, ki pa je v zadnjem času izstopil iz hrvaško-srb-ske koalicije, kar je izzvalo med vo-lilci veliko nezadovoljnost. Volilci so z ozirom na to ponudili kandidaturo uredniku S u p i 1 u. Na shod so prišli razen Potočnjaka še poslanci S u p i I o , Z a g o r a c , dr. M a ž u -ranic in dr, B a d a j. Za Sup i lovo kandidaturo so se izrekli volilci 12 občin, za Potočnjaka pa komaj 2 občini. Supilova izvolitev je zagotovljena, dasi bo vlada napela vse sile, da ga strmoglavi. Zagreb, 20. januarja. Ban baron R a u c h hoče poklicati za naslednika pokojnega Strossmaverja na škofovsko stolico v Djakovo sten-jevškega župnika I v a n č v a , ki je znan kot zagrizen madža'-on. Koalicija se bo uprla z vso odločnostjo tej kandidaturi. Ogrskohrvaški parlament. Budimpešta, 20. januarja. Zbornica je v današnji seji nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi. Govorila sta poslanca Benedek in Peto, ki sta odklonila predlogo. Njiju izvajanja je pobijal minister J e k e 1 f a 1 u s s i. V kratkem pride na dnevni red razprava o reviziji poslovnika. Nesoglasje med francoskimi socialisti. Pariz, 20. januarja. Narodni svet socialistiške stranke je razpravljal o predlogu, naj se uvede preiskava proti onim socialističnim poslancem, ki so glasovali za proračun. Predlog je zagovarjal G u e s d e , pobijal pa ga je .1 aure s. Med obema je prišlo do ostrega Spopada. Narodni svet je sklenil odstopiti predlog v rešitev kongresu, ki se skliče v Tou-lonse; ohenem je izrekel svoje simpatije pruskim socialistom za njihovo borbo za volilno reformo. P a riz, 20. januarja. Sociali-stiška stranka je izključila poslance D e v e c e. Past r e in K o n r n i e r, ker niso hoteli od svojih dijet v znesku 6000 frankov odstopiti :>000 frankov strankini blagajni. LISTEK. Hočnl lami. (Dalje.) In naš France je vestno opravljal svojo službo vsak dan in dobival tudi vedno mesečno plačo . . . Navadil se je svojega opravila tako, da bi uui bilo skoro /al, ko bi nin je odvzeli... Ponoči ne bi mogel zatisniti očesa: saj je noč vendar lepša od dneva, bolj živa in skrivnostna; dan pa je enoličen kot delavna obleka . . . Gotovo bi bil opravljal svoj posel tudi za polovično vsoto ... Ani ga bilo, ki bi mu jemal veselje*, zatorej je bil njegov strah prazen . . . Toda danes se mu vendar dozdeva, da ga župan odstavi in pokliče dragega . . . temu take misli, saj so brez vsakega vzroka; prišle so le tako mimogrede in se ustavile pri njem, da so mu za Pokoro. . . Otresti se jih pa le ni mo-£el.. . »Kmalu ne boš več čuval vasi ponoči,« tako si je vedno ponavljal in bil otožen . . . Glava pa mu je legla vedno bolj navzdol . . . Šele, ko se je Popolnoma zvečerilo, zbudil se je iz neprijetnih sanj . . . Odšel je v soho, da bi si pripravil malo večerje . . . 85 si napravil luči, saj je poznal svojo hišo natanko, da je pogrešal vsako ^nco, ako je ni bilo ob določeni uri •Čemu bi torej svetil f! . . Hodil je Po sobi kot dolga, najmočneje začr- tana senca, brez življenja kot stroj ... Ni se mogel otresti težkih misli. . Spoznal je, da se bliža deseta ura in pripravljal se je za odhod . . . Nataknil si je na noge dolge čevlje, oblekel suknjo in si pokril klobuk . . . Vzel je iz omare dolgi, zakrivljeni rog in ga obesil čez ramo ... Še enkrat je pretipal vse žepe, če morda ni česa pozabil, kar bi potreboval na dolgi poti . . »Nož, palico, tobak, pipo . . ., steklenico . . . Vse imam!« In odšel je . . . Pogledal je pred hišo, je li vse v redu in stopal v vas. . . Dvakrat se je ozrl nazaj, da bi videl svojo kočo . . . Kako stoji tam kot popotnik, ki je omagal pod gričem, da ne more dalje v vas. . . Bele stene so otemnelc in okna so popolnoma črna. Kako malo in neznatno je vse to posestvo, da bi kar vse pokril s svojo dlanjo . . . Vse to je videl pred duhom, čeprav se je samo za trenotek ozrl nazaj . . . Poslopje že počiva v tihem snu in nič se ne gane okrog . . Lep je bil ta mir in poloteval se je tudi njega . . . Postal je, nabasal si pipo in kadil . . . Semintja je vrgel svoj pogled čez vas, a ga zoi>et povesil na pot . . . Spuščal je gost dim za seboj . .. Tedaj pa se oglasi v vaškem zvoniku kot bi nekdo klical pomoči tam v gozdu, žalostno in zate-gnjeno . . . »Oemu bije danes ura ta ko zaspano in otožno,« si jo mislil in šel dalje . . . Štel je udarce . . . »Deset! Moja služba se začenja . . . Proč, misli! Vrnite se jutri; sedaj pridi na pomoč oko...« Šel je mimo prvih hiš, a tu ni bilo še onega miru kot na njegovem domu; tu je. še plulo življenje na ulico... Obrnil se je in odšel je proti domu nazaj, na hrib; od tu se vidi vsa vas Od tam je hotel pogledati na vso dolino . . . Skoro upehan je prišel gori . . . Na nebu zvezde, pod njim mirna vas. . . Od tu je pač lepša, mičnejša in mirnejša kot je v resnici . 4. Na njo se je spustila črna noč in jo čuvala kot bi bila njena last. Ta dolina tu pod njim, saj to ni vas, to je veliko grobišče: polno grobov drug pri drugem; vse spi tu srečno spanje, le on gleda živ, nemiren to živo smrt . . . Skoro si\ je zazeblo ob tej misli . . . Tam sredi vasi trepeta rdeča lučica kot kresnica v večeruili urah; tam zopet druga . ., tretja: kot bi gorele mrzle sveče v poznojesenskem času na pokopališču ... In tam v ozadju stoji cerkev kot Velik nagrobni spomenik . . . Lepa je taka noč, budeč polno skrivnostnega nemira v človeškem srcu . . Skoro bi se mu zasmililo prijazno selo, ko ga vidi pred seboj tako mrtvega . . . Kolikokrat je že opazoval ta mir, to dolino, a nikdar še ni čutil toliko ljubezni za ta kos zemlje kot danes ... Da bi bil noč, da bi on pokrival to va«, na katero je vezan s sto in sto vezmi . . . Da bi segal od nebesnega oboda do sinjih gora tam ob robu doline, tako velik in močan si je zahrepenel biti ... A le senca je ob'tem neskončnem stvarstvu... < t HtojMi\ je raz grič, v dolino, v vas, da povasuje ob sencah hiš in dreves . . . Glavo je sklonil in zaprl oči in šel zaspano v sanjajoco vas... Tu so prvo hiše, raztresene med spečimi vrtovi in med njimi počivajoča sadna drevesa . . . Šel je dalje, oziraje se na levo in desno, na vse strani, kamor je segalo oko . . . Povsod j<» zavladal oni toliko lepih in vzvišenih misli budeči vsemir . . . Nikjer najmanjšega šuma, nikjer nobenega znaka življenja; povsod skrivnostna ti-hota . . . Kot bi hodil po bajnih vrtovih ob začaranih hišah, o katerih govore mehke pravljice ob nemirnih zimskih večerih . . . Nič se ne gane . . Le včasih zašušti mehko listje vitkih dreves vzdrhtavajoč kot bi se ;>o-vpraševalo med seboj, je li še dolgo, da pride zorni dan . . . Šel je dalje počasi, mirno, da hi ne kalil svete ti-hote . . . Tako je bilo tudi njegovo življenje: enolično, brez viharnih noči, brez treska in groma . . . Le prva mladost, ko se mu je odprlo srce in zahre]>enelo po solncu in zvezdah na nebu, ko se je čutil močnega, da bi obvladal vse zapreke, je bila nemirna . . . Samo nekaj let je vršelo po njem mogočno hrepenenje po visokih vzorih, le malo časa ni spoznal naloge svojega življenja, le kratek hip se je zapozabil in bival tam visoko, dokler ga ni potegnila kruta resnica na črno zemljo... Le kratek sen ljubezni ga je povzdignil kvišku, a pozneje, ko je zašlo solnce, ko se mu je vzor skril v hišo drugega, se je opazil prav nizko in se spoznal: Od tedaj ni gledal kvišku, ne hrepe- nel po sreči, ki je ni; živel je, ker je živel .. . Kmalu po prvih izkušnjah, prišel mu je smeh na usta in ni jih pogosto zapustil ... To mu je ostalo za naslado življenja ... Le tedaj, ko se je zatopil v preteklost in sanjal s prvimi sanjami in budil lepe spomine, zresnilo se mu je lice ... To pa je bilo le redkokdaj in nikdar dolgo; kmalu se je zopet vrnil iz lepe dežele in bil stari France. Bil je kamen ob cesti; gledal je togo drugih in svojo . . .: zase je bil brezbrižen in skoro neobčutljiv, za druge pa mehak . . . Bil je človek, kakršni so povsod priljubljeni, a se jih tudi lahko pogreša .. . »Pojte proč, sanjajoče misli; čemu me nadlegujete"! čemu prihajate k menif... Jaz se vam smejem .... Vedno bojazen, da izgubim službo . . . Saj ni vzroka za to . . . Proč misli, črne in temne . . .« In lice mu je poresnelo in oči so gledale žive je . . Pospešil je korak . . »Tu je županovo domovanje . . . Lepa hiša, najlepša r celi vasi... Župan lahko, ima denar ...a mi ne moremo . . . Tudi meni ni slabo; dobro se mi godi: ta župani podnevi, jaz ponoči, župan sem tudi... Le pokonci glavo in moško naprej, čemu bi togoval, ko mi ni potreba . . .« Nekaj je /ašumelo tam ob sosedni hiši . . . Kaj je tof . . . Uprl le pogled v ono stran, a opazil ni niče-sa; morda se moti . . . Noč je potem-nela, da* ni videl daleč pred seboj . . . Noga mu je zašla v stran; tam je za-eul šum . . . Zopet je zaslišal nekaj .. Že vidi . . . Dim se kadi izpod strehe Dopisi. Iz Stare Oseliee. (Ljubezni v dušni pastir.) Iz Stare Oseliee se nam piše: V št. 137. lanskega leta je bilo v »Slov. Narodu« objavljeno, kako dela naš župnik S o u k u p s svojimi farani. Soukup je dobil nekod »Slov. Narod« in nedeljo potem ga je bral na prižnici mesto pridige, končno pa rekel, da je mežnar slepar. Mežnar dober človek si ni vedel drugače pomagati, kakor da je šel Soukupa tožit. Tožba je tekla dolgo, da je šele zdaj končana in da je župnik plačal 200 K kazni ter kupe stroškov. To ga je tako jezilo, da si je izmislil zvijačo, da so priče no pri vem pričale, da on ni rekel slepar mežnar-ju. Priče ga gredo tožit in Soukup je bil spet v škripcih. Precej kazni bi bil moral plačati, pa so se ga t oži tel j i usmilili in se poravnali ž njim pod pogojeni, da ne bo nikdar več tega govoril in da ga občinski sluga v nedeljo po maši pred cerkvijo vpričo ljudi skliče za javnega lažn^ka. Župniku je pa kri še huje zavrela. Zdaj gre fante tožit, da branijo novemu mežnarju med mašo pozvanjati.Pri obravnavi je spet dobil tako pod nos, da mu je kar pokonci vstal. V nedeljo potem se ujezi na prižnici nad fanti, se obrne pred veliki al-tar in reče: V pričo Boga prisežem, da tem fantom in njih staršem, bratom, in sestram ne bom pustil zvoniti, ko bo kateri umrl. Ivan, samo če ti bodo kmetje to dovolili, ko so zvonove plačali. Rajnkega Martenčka ste že po svoji komandi pokopali, mu niste pustili zvoniti in rekli, da je preubog. V jamo ste ga tako vrgli kakor psa. Niste pustili iti po vrvi k mežnarju, da po strani leži v jami; vendar je rajnki ravno toliko dal za zvonove kakor kak drugi kmet. Zdaj ste pa spet skovali zvito tožbo: morajo biti tiste tri priče kaznovane, naj stane kar hoče. Marijine device in nekaj tretjerednikov ste dobili, da bi za Vas pričali, da niste tega na prižnici govorili. No zdaj je vsa fara mislila, kaj bo iz tega. Tercijanke so rekle, zdaj bo župnik s svojimi pričami tudi kitajski zid prebil. Pa ste se prebito opekli. Deželno sodišče ni Vaših prič drugega vprašalo: Ali vas je župnik naprosil ali ste se mu same ponudile ? Sodišče je nato sodbo sklenilo in povedalo, da morate tri sto kron globe plačati, dva odvetnika, sodne stroške in priče. Ivan, ko boste dobili ta list, ga v nedeljo namesto pridige na prižnici preberite, da bodo ljudje rekli: Danes je pa resnieo govoril, ko je »Slovenski Narod« bral in si znate kaj ugleda dobiti pri ljudeh. Kadar pa boste mene v drugič s prižnice pitali z barabo, prite-pencem in starim sivim dedom, se "bova drugače zmenila. Franc Cadež. Vesti z Goriškega. Klerikalci in dr. Franko. Najboljši dokaz za to, da je dr. Franko klerikalni zaveznik, je dejstvo, da ga klerikalni listi pustijo čisto pri miru. Po shodu 2. t. m., kjer je tako lepo vabil v klerikalni tabor, ga je »Gorica« celo pohvalila, potem pa ne pišejo nič več o njem, češ, on je najboljši pomočnik klerikalne stranke. V klerikalnih krogih na goriškem se hvali dr. Franka na vse pretege; zategadelj pa mu klerikalci ne bodo delali nikakih sitnosti, ako bo kandidiral v slovenskem velepo-sestvu. Nasprotno, celo na roko mu pojdejo, ker bi v slučaju izvolitve v deželnem zboru hodil s klerikalci. ob zidu navzdol; širok steber sega od zgornjega okna do tal . . . Nesreča je že tu ... Stopi bližje ... Vedno temnejše se mu dozdeva ... To vendar ni dim, to je človek; resničen človek ... Lestvo je imel pristavljeno; stal je prav pod oknom . . . Obrnil se je za trenotek in pogledal navzdol, spoznal je čuvaja Franceta. — Ta se je takoj pomiril, saj je vedel, kaj pomeni vse to . .. Šel je dalje .. . »Pri tem oknu se še kaj takega ni godilo, vsaj jaz ne vem za to .. . Lepa je ta Min-ka, ki spava tu notri; cvet je vse vasi!... Ni ga še bilo, ki bi si upal stegniti roko po tej cvetoči roži . . ., ali danes je vendar nekdo tukaj . . . Da bi tolkel zaman ob okno... Ej, mlada kri! . . . Kako je to lepo in sladko, ako moreš ukrasti v taki skrivnostni noči poljub raz rožne ustnice . . . Ta tu pa zastonj moleduje in prosi; ne bo je k oknu .. . Poznam njo ... in škoda bi je bilo . . .« Tu prihaja nekdo po cesti; gotovo se je zakasnil kje, da stopa šele sedaj proti domu .. . Mrkla senca je dobivala vedno določnejšo obliko; vedno bolj se mu približuje . . . »Mal-ka je!« »Kam tako hitro in tako pozno t« »Moža iskat...!« »Kje pa je?« »Pije nekje! Vse sem že prebrskala, a ne morem ga najti... To je vendar nadloga, ta moški svet..!« (Konec prihodnjič.) Toda veleposestniki si menda pač premislijo pomagati do mandata takemu razdiraču kot je dr. Franko i Kam jadra goriško učiteljstvo! Narodno - napredna stranka je trpela lani ob državno-zborskih volitvah največ radi točk v programu, ki se tičejo učiteljstva: klerikalnega vpliva prosta šola in svobodno učiteljstvo. Nekateri učitelji so lani pridno delali za napredno stranko, drugi nič. Letos pa naj bi se kar obrnili ha agrarno stranko, in to radi dornberškega nadučitelja Krizmana in ajdovskega nadučitelja Bajta t Ta dva moža bi rada kandidirala — zato naj bi vse učiteljstvo vstopilo v stranko, v kateri stojita ona dva blizu dr. Franka. Ta bi bila lepa pa kratka, da bi radi kandidatur Krizmana in Bajta šlo slovensko napredno učiteljstvo pod črni prapor klerikalnega dr. Franka! Sami kandidat je! Vsi »voditelji« takozvane agrarne stranke hočejo kandidirati. Stranka kandidatov! Zunaj po deželi sanjajo, (hi se potom napredne in agrarne stranke stre klerikalna strahovlada, »voditelji« v Gorici ob četrtkih pa se ne razgovarjajo o ničem drugem nego le o svojih kandidaturah. Zunaj ljudje mislijo prav in dobro, vse narobe dela pa Franko s svojimi trabanti! To treba temeljito pojasniti ljudstvu, da požene šušmarja od sebe. Samostojen nastop so sklenili v četrtek Frankovei. Mnenje ljudstva jim je deveta briga, koman-dirajo le Franko, občinski redar vr-tojbenski Mermolja, pa nadučitelja Krizman in Bajt, ki sta si pa vedno v laseh. Samostojen nastop brez vsa-koršne zveze s kako drugo stranko! Dr. Franko je pogruntal to jako fino. »Samostojen« se sliši sicer lepo in vabljivo, ali dobička more privesti le klerikalcim. Prav s to odločitvijo, da naj nastopi stranka samostojno, se je zvezal dr. Franko s klerikalci. Samostojen nastop »agrarecv; more škodovati le napredni stranki; torej prinesti maudate klerikalc nn. In na take Frankove limanice naj sedejo napredni možje ?! Posestnik Mermolja iz Vrtojbe. Med imeni voditeljev agrarne stranke se čuje večkrat ime: posestnik Mermolja iz Vrtojbe. Kdo pa je pravzaprav ta Mermolja f Ima hišico in malo vrta, kmetoval ni nikoli. Mermolja ni nikak kmet. Mermolja, ki šteje sedaj okoli 30 let, je prejšnje čase delal po raznih tovarnah v Gorici in okolici. Pa povsod i so ga odslovili, toda ne radi pridnosti. Sedaj živi največ od »konsuma« v Vrtojbi in pa od agrarne stranke. Njegova največja želja je: biti deželni poslanec. Edino v ta namen meša po okolici s svojim nabrušenim jezikom. Sami kandidat je! In v namen, da bi kandidiralo nekaj ljudi, izrabljajo grdo nekaterniki kmečko gibanje, katero je imelo biti obrnjeno le proti klerikalcem. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. januarja. — Nečuvene razmere na »ukaj-nji realki. V zadnji seji občinskega sveta je dr. Triller primerno ožigosal neznosne razmere na tukajnji realki. S svojo kritiko je zadel v živo, dokaz izbruh onemogle jeze !jubljanskegn dopisnika »Grazer Tagblatta< v zadnji številki njegove priloge Stirn-men aus Krain«. O tej notici bomo še govorili, ko so o gotovih stvareh natančneje informiramo. Pripominm-mo, da je profesorski zbor po pretežni večini v nemških rokah, saj se skrbno pazi na to, da pridejo na ta zavod sami Nemci in da se število slovenskih profesorjev omeji na minimum. Kakor da bi bili nemški profesorji bolj sposobni, kakor pa njihovi slovenski kolegi! Oglejmo si nekoliko te nemške vzgoje vatel j e naše mladine! Vzemimo na primer pod lupo profesorja H e 11 m i n n a. To je pedagog, ki nima primere daleč naokrog. Pred kratkim je zmerjal slovenske dijake z 'zrazi »Rau-berbande« in »Gesindel«. Te dni je v nekem razredu kaznoval vse dijake, da so morali klečati kakor abecedar-ji, na to pa je zgrabil enega izmed dijakov, ga položil na kateder in ga pretepel z jermenom. Ko je končal justifikacijo, je dal nekemu dijaku denar, naj mu kupi palico, s katero bo v prihodnje obdeloval dijake mesto, kakor dosedaj, z jermenom. Ali ni ta mož vzoren vzgojevatelj mladine? Ce bi bil Hellmann Slovenec, bi učna uprava napravila kratek proces; a ker je Nemec, se ga ne le pardonira, marveč celo protežira. Ali ni škandal, da imajo našo mladino v rokah taki vzgojevatelj i? Naj vendar merodajni krogi poskrbe, da se napravi konec tem škandaloznim razmeram! — Gospe Kosove žalostni konec. Kakor se nam poroča, je morala gospa Kos vsled poravnave, sklenjene z g. dr. Janežicem, odložiti načelni-štvo pri ljudski in dijaški kuhinji. Tudi je morala sploh izstopiti iz od- bora in samo ob sebi je umevno, da ne bode več voljena v odbor. S tem je dosežen namen, da se je ta nesrečna ženska vendar enkrat pahnila iz zavoda, kateremu nikakor ni bila v korist. In kaj drugega tudi mi nismo nameravali! — Županstvo na Vrhniki. Včeraj je gospod Gabrijel J e 1 o v š e k odložil županstvo Vrhnike. Bil je nepretrgoma 19 let župan vrhniški in si je pridobil za Vrhniko nevenljivih zaslug. Pri današnji volitvi župana se liberalna stranka ni udeležila volitve in tako je bila vsa klerikalna gonja, uprizorjena z namenom spraviti klerikalnega župana na ki-milo, zaman. — »Mir« očita »Korošcu^, da je »Slovenski Narod« pozval napredno občinstvo slovensko, da podpirr. novi prepotrebni koroški list. Vedeii Sipo, da bo »Mir« v svoji jezi in nedoslednosti izrabljal vsa mogoča sredstva proti novemu listu. »Mir«, ki je napadal svoj čas dr. Šusteršičn kakor besen, ni nikdar z besedico odklanjal našega priporočila v onih burnih časih, ko je kazal »Mir« rdlečno narodno lice in je naš list poživljal Slovence, da ga naroče. >Mir< je bil za to celo hvaležen, ker ,*e vedel, koliko pomaga naše priporočilo pri napredni inteligenci. Danes seveda je to drugače; zdaj je »Korošec < naenkrat slab list, ker ga mi priporočamo, »Mir« pa zato dober, ker je všeči dr. Šusteršiču. — K slovenski zmagi v Vember-gu na Koroškem. Celovški »Mir* piše, da je »njegova« stranka zmagala v tej občini, v kateri se v zadnjem času toliko govori. V resnici je zmagala v Vernbergu slovenska stranka, ki pa ni »Mirova«; ali še bolje: nemškutarijo vernberško je podrlo slabo gospodarstvo dosedanjega nemškutarskega Zupana Oraša, ki ga lastni pristaši niso več marali; ti pristaši pa nikdar niso bili in ne bodo »Mirovi« pristaši. Zato je čisto navadna nesramnost, ako piše »Mir«, da je tukaj zmagala »n j e g o v a« stranka, zakaj baš »Mir« je tisti list, ki ga baš tukaj malo cenijo. »Mirova« stranka bo kmalu omejena na Podgorčevo in Brejcevo pisarno. Toliko v pojasnilo slovenski javnosti! — Et meminisse ju vat. Iz kroga izdajateljev »Korošca« se nas prosi, da opozorimo izvenkoroške bralec zadnjega »Korošca« glede nekega dopisa iz Vernberga na sledeče: V tem dopisu se trdi, da so žene Slovenke doma »molile« za srečen izid volitev. Ta stavek oziroma ves dopis je prišel preko uredništva v list, ker je dopis sprejel in uvrstil g. tiskarnnr sam. Ravno pri tej vernberški volitvi so odločevali ne le narodni nego tudi osebni motivi, ker so se volilci tudi obračali proti samopašni Oraše- vi kliki. Zato je tem manj dopustlji-vo vlačiti vero in molitev v lak volilni boj, ker so na obeh straneh vsaj rodom Slovenci. — Pravičnost pri državni železnici. Nedavno tega smo zabeležili, kako krivično so p stopali gotovi faktorji pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, ko so razdeljevali med uslužbence božične, oziroma novoletne podpore. Naglasa 1 i smo, da so bili obdarovani večinoma samo oni. ki uživajo naklonienost gotovih oseb, dočim so dobili drugi, zlasti Slovenci borih 10 do 40 K, ali pa so bili popolnoma prezrti. Z ozirom na to notico nam piše neki slovenski železniški uslužbenec* iz Trsta: Vsako leto smo dobili premikači in men jalni čuvaji po 10 K kot božično darilo; letos so dobili teh 10 K samo kontrolni čuvaji, nadpremikači tudi nekaj kron, vsi drugi premikači in menjalni čuvaji pa niti vinarja, dasi so vsi pričakovali, da dobe kakor druga leta tudi letos tisto borno svotico. In vsi, ki niso dobili ničesar, so po pretežni večini Slovenci. Pa še nekaj! Menjalni čuvaji dobivajo vsake tri mesece po 10 K kot takozvano premijo za brzovlak. Na mesec torej prid'^ približno 3 K 33 v. A teh revnih vinarjev niso dobili izplačanih niti za zadnje mesece lanskega leta in najbrže jih sploh ne dobe. Seveda so tudi ti uslužbenci po večini Slovenci in s slovenskimi delavci se sme postopati, kakor se zljubi gotovim gospodom, ki vedre in oblačijo pri ravnateljstvu. Res, razmere za slovenske uslužbence pri drž. železnici so take, da bo treba o njih spregovoriti resno besedo na kompetentnem mestu. — Občinske volitve v Mošnjah. Pretekli teden so bile v občini Mošnje občinske volitve v sredo, četrtek in petek. Poskusili sta svoje moči dve stranki, župnik Trpinova stranka, ki so jo krstili za gospodarsko, ki pa je ni smeti zamenjati z Ravni-karjevo. Občina Mošnje ima tri pod-občine, in sicer Mošnje, Lese in Ljubno. Dva podžupana je izvolila gospodarska stranka, enega nasprotna. Dalje so trije odborniki v III. razredu gospodarske stranke in štirje nasprotne. V II. razredu trije gospodarske in štirje nasprotne stranke. V I. razredu se je sklenil kompro- mis in so štirje odborniki gospodarske in trije nasprotne stranke. Tudi g. Ant. Pezdič iz Posavca je prišel v odbor. Stranki imata vsaka po 12 odbornikov. Volitev je bila precej burna in živahna, nenavadno za Gorenjsko. — Slovenskemu »Narodnemu svetu« na Štajerskem! Iz ptujskega okraja se nam piše: »Narodni svet« za slovenski del Štajerskega je torej vendar v akciji! Tako so vsaj poročali zadnji čas slovenski časopisi. Upamo, da tudi ostane v permanen-ci, zakaj »Deutscher Volksrat fiir Untersteuermark« že zdavna deluje in sicer z vidnim uspehom kakor to sam s ponosom povdarja. Ta »volksrat« je imel meseca novembra preteklega leta zborovanje, kjer se je sklenilo, da ima vsako društvo in vsaka korporacija, ki je član tega sveta, plačati letnih 10 vinarjev v pokritje poslovnih stroškov. Ptujski odvetnik dr. Avgust pl. P 1 a c h k i , je »zalmeister« in njemu — to vemo — se ti prispevki pridno upošiljajo. — Slovenci, storimo tudi mi tako! Vsako slovensko društvo na Spodnjem Štajerskem in vsaka korporacija, da, vsak posamezen zaveden narodnjak stori svojo dolžnost ter podari svoj oboi v blagajno »Narodnega sveta«! »Naroden svet« sam pa naj izda oklic za prispevanje na slovensko javnost! — Napad na učiteljstvo. iz učiteljskih krogov na Štajerskem se nam piše: Kakor ste že poročali ter primerno ožigosali, je mariborsko glasilo naših ljudskih poneumneval-cev, »Slovenski Gospodar«, slovensko učiteljstvo nesramno oblatilo. Slovensko učiteljstvo je sicer vzvišeno nad takimi napadi, ker si je ^r svesti, da zvesto vrši dolžnosti svoje in ker ve, da tudi šolske oblasti priznavajo izvrstne u s p ožrtvovalno delovanje na korist društva. Predlog se je soglasno sprejel. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je podal tajnik R. P u s t o s 1 e m š e k. Iz tega poručila posnemamo. Društveno premoženje je znašalo koncem leta VJOC. 5841 K 81 vin., koncem leta 1907. pa 7112 K 96 vin., torej je naraslo za 1 2 7 1 K 1 5 v i n. Vseh dohodkov je bilo 7204 K 62 vin., stroškov pa 91 K 66 vin., torej čistega premoženja 7112 K 96 vin. Razen razpoložnine v znesku 42 K 18 vin., ki je v blagajni, je ves ta denar plodonosno naložen v raznih denarnih zavodih. Društveni odbor je imel v preteklem poslovnem letu 16 sej, na katerih se je predvsem bavil z vprašanjem, najti novih virov društvenim dohodkom. Društvo je imelo 17 pravih članov I. vrste, 23 pravih članov II. vrste, 40 podpornih članov in 12 ustanovnikov. Društveni odbor je dal iniciativo za proslavo 4001etnice Trubarjevega rojstva. Poročilo se je odobrilo. Društvene račune je pregledal član nadzorstva g. dr. V. Korun in jih našel v najlepšem redu. Z ozirom na to se je odboru dal absolutorij. Nato so se vršile volitve. Za predsednika je bil soglasno izvoljen gosp. dr. Ivan Tavčar. V odbor so bili izvoljeni izmed pravih članov I. vrste: gg. A. Beg, Fran Jošt, M. Malovrh in R. Pustoslemšek, izmed pravih članov II. vrste: gg. Ant. Trstenjak, I. Turk in dr. G. Z e r j a v , za namestnike pa gg. Anton E k a r , dr. I. C. O b 1 a k in dr. Ivo Š o r 1 i. V nadzorstvo so bili voljeni; gg. V. H o 1 z , dr. V. K o r u n in Jog, Regali, v razsodišče pa gg.: Fran M i 1 č i n s k i , dr. R. M a r n . dr K. V o d u š e k , dr. Jos. T o m i n š e k , in dr. Yr. \V i n d i s c h e r. — Iz sodne službe. Za sodnegu oficijala pri sodišču v Slovenjem Gradcu je imenovan g. Franc Boži č k o. — Iz šolske službe. Absolviranu učiteljska kandidatinja gdč. Hrrini-iia B u k o v i c je imenovana za pro-vizorično učiteljico v Kamni gori«!. — Iz učiteljske službe na Štajerskem. Za nadučitelja v Petrovčah jo imenovan Ernest Slane, nadućitclj pri Sv. Bolfenku. Za definitivne učitelje, oziroma učiteljicu4 so imenovani: M. D r o f e n i k v Lučanah, Tereza S c h m i d 1 e c. h n e r pri S ^. Benediktu v Slovenski!) goricah, Ladislava Lavrič v Bučah in Al. From pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Za učiteljico ženskih ročnih del v Petrovčah je imenovana Josipi na Tratnik. Počitniške vseuČiliške tečaje misli prirediti prihodnje glavne počitnice »Zaveza avstrijskih Jugoslovan skih učiteljskih društev« ter poživlja zdaj v »Učiteljskem Tovariši! učiteljstvo, ki se za to stvar zanima, naj se zglasi do konca aprila in Da znani, želi li poslušati humanisti« nt ali realistične predmete. Nedeljski počitek v lekarnah. Deželni zakonik z dne 18. t. ni. objav lja sledeče odredbe glede nedeljskega počitka v lekarnah: V krajih, kjer i. več nego ena lekarna, mora vladati nedeljski počitek v lekarnah v nedeljo od ene popoldne do ponedeljka d« 7. zjutraj, in sicer sledeče: V onih krajih, kjer sta dve javni Hkari mora imenovani čas vedno le ena karna poslovati, druga pa mora biti zaprta; v krajih z več nego dvenij; javnima lekarnama je pa lekarniški nedeljski počitek takt) urediti, da ima pri sodo-številu lekarn polovica, pri liho-številu pa večji del (n. pr. od petih tri) nedeljski počitek, druge lekarne pa morajo poslovati. Ako pa je kod le ena javna lekarna, mora v omenjenem času poslovati. Farma-cevtične pomožne moči morajo imeti ta čas vsako drugo nedeljo prost. Umrla je pri Sv. Jerneju nad Mnto gdč. Marija Kralj, začasn« upokojena učiteljica iz Ljubljane doma. V grob jo je spravila učiteljska bolezen, jetika. — V Št. IIju v Slovenskih Goricah je umrl znani narodni gostilničar in mesar C e I cer. — V Presiki pri Ljutomeru umrl gostilničar Vido J e r e b i i . navdušen Slovenec. — V lločah j> umrl zelo spoštovan mož Anton B e r n i k , oče sedanjega župana. Notici o sirovem očimu dostavljamo, da so orožniki takoj v petei zvečer odvedli Jožefa Saj na v zapor, otroka pa v soboto odposlali v bol nišnico. Deček je po vsem telesu grozno stepen. Noge so vse v ranah, trebuh in hrbet črn od suvanja, rok' otekle, na glavi rana. Revež je bil \ petek privezan od 8. ure zjutraj d" polu 3. popoldne napol nag v drvarnici. In ob takem mrazu! Njegov« postelja je bil lesen zaboj v podsttvš ju; v postelji je bila mrvica slame in brez odeje. Divjak ga je vzdigal za lase visoko v zrak in spuščal na tla. Deček je pa prosil: »Oče, ne me spustiti, ker me noge bole.« Že pred dol gim časom je imel zlomljeno eno r<> ko in nogo. Nihče ni vedel, kje se je otrok poškodoval. Sedaj j: seveda jasno. Otrok ima naloženih 600 K in te je mislil baje dobiti po o*roko\i smrti Šajn, ki tiči precej v doli^h. Čemu bi drugače vzel dečka domov, ko ga je imel že 2 leti neki kmet brez plačno? To je vsekakor značilna Ljudstvo je silno razburjeno. Lim a lo bi ga, ako bi se prikazal v Dom žale. Darilo »Radogoju«. G. Anton M a u s e r , graščak In veleposestnik v Praprečah je poslr.l »R a dogo-j u« novoletno darilo 50 K. — Odbor društva izreka plemenitemu rodoljubu toplo zahvalo za njegov veli kodušni dar. Število prosilcev, rev nih dijakov narašča, vsled česar upi mo, da najde ta rodoljubni čin obilo posnemalcev. Umrla je po daljšem boleha n; v 53. letu svoje starosti gospa 1 ra* nja baronica W i 11 e n b a c h , soproga gospoda barona Avgusta \V i' tenbacha, graščaka na Vran skem, dne 17. januarja t. 1. Smodnik je grel. V Slovenk Bistrici je 141etni fant dobil od tova riša v pločevinasti škatljici smodnik Ker je bila škatljica mrzla, dejal j* je na štedilnik, kjer se je ogrela i11 eksplodirala. Fant je dobil hude pO" škodbe po obrazu in vratu. Zaboden. V Frajhajmu na P* horju so se zadnji četrtek vrača-štirje fantje v mlačve domov. M«" potoma so se sprli. Posestnik Peti' 1 i n š e k se je ravno spravljal sp^1 in slišal med prepirale i tudi svojec sina. Zato je odšel ven, da bi mu P0* magal, če bi bilo treba. Komaj je d* spel do njih, so ga vrgli na tla. K° se je hotel vzdigniti, ga je fant L a* Ju i k zabodel z nožem v hrbet, da mu ■je ranil pljuča. Petelinšek ne bo ■ozdravel. I Prehuda ljubezen. V Celovcu je ■voc- fantov nadlegovalo neko natakarico z ljubezenskimi ponudbami. Ker |ni hotela poslušati njih boleči nic, po-Liali so sirovi napram njej, da jim je ■zbežala v svojo spalnico in se tam ■skrila. »Ljubeči« fantje so jo pa na-■sli in jo davili, ker se jim ni hotela ■ vdati. Na vpitje dekletovo so prihi- ■ teli ljudje, pohotneži so pa zbežali. I Hotel »Triglav« v Bohinjski Bi-I strici je prevzel v najem g. S e i d 1, Ijestavrater v hotelu »Južni kolo- ■ dvor« v Ljubljani, in sicer za dobo I 10 let. I Tatinska hči. Neža L i i a v n i k I v Grabštanju na Koroškem je šla od ■ doma službe iskat in vzela seboj oče-I tove hranilno knjižico z vlogo 1800 I kron. od katere svote je dvignila 200 I kron. Zaprli so jo. I Iz gledališke pisarne. Nocoj I repar se uprizori izvirna noviteta [.N a smrt obsojeni", narodni I igrokaz s petjem v treh dejanjih, I spisal K s a v e r M e š k o. Sodeluje I vse dramsko osobje ter moški in I ženski operni zbor. Gospod pisatelj I je obljubil, da prisostvuje premieri. I — Operno osobje pripravlja komično I opero „Zvonovi ko rn e v ilj skiu. I Občili zbor „Sokola" v Ljub« I Ijani Opozarjamo, da ima telovad-I nega društva „Sokol" v Ljubljani I svoj občni zbor jutri, v sredo, ob I S. zvečer v večji restavracijski sobi I rNarodnega domau [ Simonu Gregorčiču v rojstno I hišo je poneslo „BeJjaško omizje" v I Trstu 19 t. m. krasno spominsko I knjigo. V Tolminu so prenočili ude-I leženci izleta ter odpotovali prihod-uje jutro na Vrsno pod Krn. Soška podružnica „S. P. D." je bila zastopana po svojem tajniku g. Kutinu. Po krasnem vznesenem govoru je izročil g. Zoreč knjigo družini Gregorčičevi. Omizni kvintet je divno prepeval izključno Gregorčičeve pesmi. Govoril je tudi imenovani podružnični I tajnik in družba se je vračala z zadovoljstvom v srcu, da je storila velik rodoljuben Čin. Na povratku so se poslužili tržaški izletniki vozov, ki jih je dala na razpolago imenovana podružnica. Hvala ji na vsem; posebno pa njenemu požrtvovalnemu g. tajniku. Isto velja g. učitelju Gruu-tarju na Vršnem za gostoljubnost. Spominska knjiga je krasno umetno delo Gaberščkove tiskarne. Vsa čast temu narodnemu podjetju. Na pročelju knjige je Čitati: „Naj ves razpor izgine Na čast I a rast Razprte moje domovine la Umrla e snoČi po kratki mučni bolezni vrlo narodna dama gospa Marija Trček roj. Novak, soproga posestnika in bivšega trgovca gosp. T r č k a ter načelnica šentpe-trske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ter zvesta in neumorna pospeševateljica družbenih koristi. Pogreb bo jutri ob pol 3. popoldne s Sv. Petra ceste št. 76 k Sv. Krištofu. Bodi vrli in rodoljubni gospe ohranjen blag spomin. Ljubljansko učiteljsko društvo bo imelo v sredo, dne 22. t. m. ob osmih zvečer v restavraciji hotela .Južni kolodvor" (A. Seidel) svoje prvo letošnje mesečno zborovanje, ki bo pri njem g. učitelj L. Jelene o svojem potovanju k solskohigi-jenskemu kongresu in razstavi v London poročal. Gosti dobrodošli! Poroči se jutri g. dr. Karel Zakrajšek, okrožni zdravnik v Skofji Loki z gdč. Milevo Lav-renčičevo v Novem mestu. Iskreno čestitamo! Zasuta Ko je posestnik Iv. Kos Iz Velikega Kala pri Mirni peči delal v svojem vinogradu, podrla se je zemlja nanj v taki teži, da je bil na mestu mrtva. Franc Grabnar, ki mu je pomagal, je dobil težke poškodbe, da so ga morali pre peljati v bolnišnico v Kandijo. Občni zbor telovadnega dru-*tva „Sokol11 v Domžalah bo dne 26. t. m. ob 4. popoldne v gostilni br. Frana Kuharja z običajnim dnevnim redom Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju priredi v soboto 1. februarja v Sokolski dvorani plesni venČe k. Svira vojaška godba pehotnega polka št. 47 iz Gorice. Začetek ob pol 9. zvečer. Is Badomlja V nedeljo, dne 19. t. m.t se je vršil v Radomljah v prostorih gostilne „Nastran" ustanovni shod podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" za Radomlje in okolico. Ob mnogoštevilni udeležbi mož in mladeniče v iz vasi in okolice je imel jurist Krivio, član „Prosvete", predavanje „o namenu in pomenu jiDružbe sv. Cirila in Metoda" ter podružnic". Kot uvod je podal v kratkih besedah življenje in delovanje slovanskih apostolov in naslikal i živimi barvami vso žaloigro, •i se vrli današnji dan ob naših na« rodnih mejah, žaioigro, kako in zakaj propada slovenstvo. OČrtal je delo- vanje „Sohulvereina", B8udmarke" in »Lega uaiionale" in navedel številke. Kor čuo jt» pojasnil namen podružnic: ne samo plačevati članarino, ampak gojiti in buditi narodno zavest in narodni čut ter širiti isobrasbo med narodnimi sloji. Nato so navdušeni mladeniči zapeli „Hej Slovani" in več lepih narodnih pesmi. Živeli vrli možje in mladeniči, živele mladenke, ki so pristopili in še pristopijo k podružnici. Podružnica priredi, če bo mogoče, že ta predpust veselioo v prid „Družbe". — Naj bi imela mnogo uspehov in obilo posnemanja! Na delo tudi drugod! Sirovim. V neki gostilni na Jesenicah so delavci Frano Jereb, Matija in Ivan Belec napadli pomožnega kurjača Silvestra Pogačnika in ga smrtnonevarno ranili. Napadalce so izročili sodišču Tatvina v eerkvL Zloglasni po stopač in tat v Dolgi vasi 1877. 1. rojeni, a v Mozel pristojni France Wolf je dne 16 t. m. med 12. in 1. popoldne, ko je navadno cerkev prazna, porabit priliko ter pušico pred kipom sv. Antona ukradel, v kateri je bilo 5—6 K drobiža. Mislil je, da se izgubi sled za njim in da odnese zdrave pete, a v Podsteaah ga je aretiral postaj evo dj a g Ivan Zajdela ter ga izročil sodišču v Ribnici, ki ga je itak že radi tatvine preganjalo Tudi c. kr. deželno sodišče v Ljubljani je izdalo že 19. jun. 1906 tiralnico za njim zaradi tatvine. Ko ga je imenovani iandar aretiral, delal se je sila pijanega, tako da ga je moral večinoma riniti, a ko je bil pod ključem, je izpovedal, da ni pijan, temveč je nalašč simuliral pijanost, da je bilo le več posla ž njim. Divjaki Delavci IvanDusper, Rudolf Pičman in Frano Roje s Toškega čela so v Cirkovi gostilni v Gaberjih predvčerajšnjim teden brez vsakega vzroka razbili veČ steklenic, kozarcev in krožnikov ter grozili gostom in krČmarju z noži. V sosednji sobi se je skrilo pred njimi več oseb in divjaki so jo hoteli s silo odpreti z mesarsko sekiro. Ko so odšli iz hiše, so zaprli vrata za njimi, a oni so se vrnili m jih s silo odprli. Zaprli so vse tri. PiČman se ni dal oroinikom odpeljati, ampak se vrgel na tla, kjer jer je ležal tri ure, dokler ga ni mraz prisilil, da je šel naprej. POrOČil SO jO v Šlov. Gradcu narodni trgovec g. Josip Druško-viČ z gdč. Reziko Vrečko. Prodal je vitez J en s tein pre-mogokop v Slogom gori blizu Ča-drana Madžaru Csakjju. Led In STO i gre tako silno po Dravi, da je v Središču odtrgal verige pri mlinih in 4 mline potisnil v sredo reke, kjer so zamrznili. Škode je veliko. Smrtna nesreča. V Cerkev- njaku na Štajerskem je zgrabil v mlinu transmisijski jermen 381etnega mlinarskega pomočnika K. Žnurja in ga usmrtil. Glavo in noge mu je popolnoma odtrgalo. Občni zbor „Narodne čitalnice" V SlOV. OradCU si je dne 5. t. m. izbral tale odbor: Jakob Blaž on, predsednik; Ivan Verd-nik, podpredsednik; Franjo Pi'oh-ler, tajnik; Vladimir Ferjan, blagajnik; Franjo Pajtler, knjižničar ; Josip DruSkoviČ, gospo -dar; Lovro Vaupot, Ivan Kerc in Janko Kumer odborniki. Akademićno tehničko društvo „Triglav11 v Gradcu ima svoj V. redni občni zbor dne 25. prosinca ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih s tem le sporedom : Čitanje zapisnika, poročilo odborovo, poročilo upraviteljevo, poročilo revizorjev, slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! Za razdoliitev mestnik uradnikov je pričel graški župan obsežno akcijo. Pri poizvedavanju ne je izkazalo, da so dolgovi mestnih uradnikov tako veliki, da jih ni mogoče pokriti iz biagajničnih prebitkov, temuč bo moralo mesto najeti dolg, ki ga vrnejo uradniki v 100 mesečnih obrokih. Kap le zadela v Celovou krojaškega pomočnika Tomaža Grego r i Č a. Ustrelil SO Je v Trstu 271etni strojnik Leopold Perisič iz Zadra. Pognal si je tri krogle v glavo. Štrajk Vlagalke tržaških tiskarn in kamnotiskarn so stopile v Štrajk, ker prinoipali nočejo pripoznati njih delavske p o sredo valni oe. Poskusen roparski umor. V Splitu je kavarnarja Nanija neki zločinec zabodel in mu hotel vzeti denar. K sreči so tisti trenutek prišli redarji mimo in slišali klicanje na pomoč. Lopova so aretirali vrh strehe trinadstropne hiše, kamor je zbežal pred zasledovalci. POd vlak SO Je Vl-fel v Zagrebu neznan molki, kateremu je stroj odtrgal glavo. Sestro le ustreltL lBletni sin peka Starana K a v r i č a v Karlovcu se je igral m nabitim samokresom, ki se je sprožil in je krogla švignila v sestro, ki je ležala v postelji in bila takoj mrtva. ▼ psnorami»bosmsiaml »» dvorskem trgu pod Narodno kavarno vidimo ta teden slike a bohinjske ieleznioe od Beljaka do Trsta. Serija je kaj raznovrstna in je opozarjati zlasti na prekrasni Vintgar. Prihodnji teden Finsko. Po turško je molil. Snoči je policijski stražnik dobil v Tomanovih ulicah delavca Franceta G., kateri je klečal na tleh, se priklanjal z glavo, gestikuliral z rokama in vpil, kakor bi klical Alaha. Ker pa ta »veroizpoved« v Ljubljani ni zakonito priznana, je stražnik Gja. vzdignil in ker je vsled preobilo zaužit j alkohola še vedno silil k tlom, ga j>- are-toval. G. je sedaj začel vpili na ves glas in nagajati stražniku tako, da mu je moral priti na pomoč še njegov tovariš, s katerim sta ga potem s težavo spravila na magistrat. Njegovo huronsko vpitje je bilo tako močno, da se je nabrala za ar^tovan-cem nešteta množica, ki je »mirozov« spremljala do magistrata. Vesel kolesar. Včeraj popoldne se je delavec Peter P. po Frančiškanskih ulicah producira! s kolesom. Vpil je in vriskal in padal s kolesa, kakor Avgust v cirkusu, kar je privabilo v obližje tudi policijskega stražnika, ki je preveselega kolesarja vkljub zatrdilu, da je bil tudi on vojak in da dobro pozna postav-', od-vcdel v tihoto. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je pa prišlo 100 Hrvatov in Ma-cedoncev ter 60 Slovencev. Izgubljene in najdene reči. Ko-čijaž Ivan Prebil je izgubil banko-vec za 10 K. — Neka dama je izgubila srebrno zapestnico z obeskom. — Telefonski mojster g. Ivan Šenk je našel bankovec za 10 K. Izgubitelj ga dobi nazaj pri najditelju v Sod-nijskih ulicah št. 11. — Potnik gosp. Albin Skot* je izgubil srebrno uro, vredno 20 K. Ljubljanski sekstet na lok kon-certira danes zvečer ob 9. v kavami »A u s t r i a«. Vstop prost. Slovenci v Ameriki. U m r 1 .ie V South Lorain, Ohio 281etni Ivan Štrukelj iz Rakeka. — G r o z n a s ni r t. Tomaž K 1 a s i n c je v Cie-velandu padel v tovarni v stroj,ki dela žeblje.Potegnili so ga mrtvega ven. _ Istotam so neznanci ustrelili Ra- divoja Rakiča, 231etnega fanta. — S 1 o v enec umorjen. V Chicagi so na božični dan ob 11. zvečer neki Poljaki napadli in smrtno ranil] Iv. B e n e d i k a iz Dolenje vasi pri Škofji Loki. Vračal se je domov od sorodnika Urbana Tomažina. Napadalci so mu prebili erepinjo, da je umrl čez par ur. Policija je aretirala 22 oseb. Sodi se, da so napadalci Be-nedika tudi oropali. Tudi v njegovo stanovanje so vlomili in pobrali, kar je bilo vrednega. * Drobne vesti. Bolezen otrpne-nje tilnika je vzbrnlinila v neki vojašnici v Donai na Francoskem. En vojak je že umrl. — Zabave v »Eliziju«. Iz znanega zabavišča »Elvsium« v Berolinn so vrgli nekega moža, ker je bil preveč zabaven, oziroma ker je preveč zabavljal. Obdelali so ga tako, da je obležal pred vrati tega zabavišča. Ko ga je našel neki stražnik, je hotel napadalce prijeti, toda ti so skočili vanj, da bi ga pobili na tla. V skrajni sili je stražnik potegnil samokres, ustrelil trikrat med nje in enejra ustrelil, dva pa težko ranil. — Poroka v hiši VandcrbiU. Včeraj se je poročila v Newyorku Mis Van derbi lt z grofomSze-c h e n y i j e m. Ženin bo smel uživati samo obresti nevestine dote v znesku 5 milijonov dolarjev. — Rektor graškega vseučilišča Hanausek je prosil.,za u p o k o j c -n j e in je njegovi prošnji ugodeno. — Zarota proti ameriškemu b rodov ju. V Rio de Janeiro v Južni Ameriki je prišla policija na sled anarhistični zaroti, ki je imela namen uničiti del ameriškega brodovja, ki pride v kratkem tja. Zarotniki so imeli sedež v Petropolisu. — Ženske zdravnice na dunajskih bolnišnicah. Dunajsko name3t-ništvo je kot upraviteljstvo bolnišničnega fonda izdalo odlok na ravnateljstva državnih bolnišnic, da je dovoljeno imenovanje ženskih sekunda-rijev na dunajskih bolnišnicah pod pogoji kot za moške. Imenovali bodo pet ženskih zdravnikov. — Obolela sta šef generalnega štaba podmaršal Konrad H 6 t z e n -d o r f , ki ima pljučnico in šef prezi-dijalne pisarne v vojnem ministrstvu, gene ral major K u s ni anek. — Slavni slikar profesor Bom-piani je umrl v Rimu. Bil je svoj čas predsednik akademije v San Lucca. — Sest tednov živi pokopani. Delavci Bailav, Brown in Macdonald so bili v nekem rudniku v Nevadi za-auti od 4. decembra pr. .1. Predvčeraj- šnjim so žive spravili na dan. Kakor znano, se je posrečilo napraviti močno cev do njih in po tej cevi so jim spuščali jedila in pijače v rudnik. Vsi trije so zdravi in pravijo, da se jim ni nikoli tako dobro godilo kot zadnjih šest tednov. — Dunajska varnost. Pred gostilno Leopolda Hartnerja na Dunaju so našli neznanega človeka, ki je bil ves v ranah v vratu, da je kmalu nato umrl. Zaprli so izvošeka F u e hs a, ki je sumljiv, da je on umoril neznanca. — Znižanje obrestne mere. Nizozemska banka je znižala obrestno mero od 5 na 4%. — Velika goljufija. V Herolinu so zaprli grofa Arc-Vasegga, ki je z nadgozdarjevo ženo L e w c n -d o w s k o ogoljufal ljudi za milijon mark. — Velikanski požar. V Ne\v-castle je nastal strašen požar, ki je napravil škode nad štiri milijone. Več oseb je poškodovanih. — Zaradi zlorabe službene oblasti se bosta jutri zagovarjala pred vojaškim sodiščem v Berolinu grofa Hohenau in L y n a r. Poklicanih je 130 prič, javnost pa izključena. — Predor se je udri. Na novi progi iz Šangaja v Peking se je udri predor. Usmrćenih je 1S0 delavcev. To je prvi predor, ki so ga delali kitajski inženirji, ki so se izkazali kot docela nevešče. — Volilni kravali v Londonu. Po nadomestnih volitvah v Londonu v soboto so bile razbite vse šipe ob fronti nacionalnega kluba. Tolpa je opustošila vse, kar je dosegla, kravali so trajali vso noč. Telefonska i trzolavni poročilau Dr. Kramar — tajni svetnik. Dunaj, 21. januarja. Govori se, da bo poslanec dr. Kramar imenovan za tajnega svetnika. Temu nasproti izjavlja dr. K r a m a f , da ga je vlada pač nameravala odlikovati, da pa je on odklonil vsako odlikovanje. Novi polki v Pulju in Poreču. Dunaj, 21. januarja. Ministrski svet je sklenil povečati vojaško posadko v Pulju in Poreč u. Tako v Pulj, kakor v Poreč se pošlje še po en bataljon vojaštva. Nadomestna volitev v »Avstro-Ogr-sko banko«. Dunaj, 21. januarja. Občni zbor »Avstro-Ogrske banke« bo v ponede-1 jek, dne 3. februarja. Na dnevnem redu je nadomestna volitev za pokojnim S u e s s o m. Cehi kandi-dujejo predsednika praške »Trgovinske in obrtne zbornice«, V o h a n k o. Baron Beck posreduje. Dunaj, 21. januarja. Ministrski predsednik baron Beck je imel konferenco z zastopniki nemških posojilnic in hranilnic s Oeškega ter jih skušal pregovoriti, da bi oddali svoj glas pri nadomestni volitvi v oAv-stro-Ogrsko banko« za češkega kandidata V o h a n k o. V tem slučaju jim je obljubil, da se bo napravil v generalnem svetu tudi prostor za bivšega nemškega ministra-rojaka P r a d e -j a. Nemci so izjavili, da ne bodo volili V o h a n k e. Nečuveno nasilstvo ministra dr. Der-schatte. Dunaj, 21. januarja. »Živnosten-ska banka« je sklenila z rav?iatelj-stvom državnih železnic pogodbo, da sme na zapadnem kolodvoru napraviti menjalnico. Ko so o tej pogodbi izvedeli nemški minister - rojak P e s c h k a in nekateri nemški poslanci, so intervenirali pri železniškem ministru dr. pl. D e r s c h a t t i, ki je potem to pravnoveljavno pogodbo tem poslancem na ljubo kratkim potom razveljavil. * čeških političnih krogih je ta čin železniškega ministra vzbudil silno ogorčenje. Dveletna vojaška dolžnost. Dunaj, 21. januarja. >>Oesterr. Volkszeitung« javlja, da so v vojnem ministrstvu končan a ž e v s a dela, t i č o č a se uvedbe dveletne vojaške službe. Obenem s to uvedbo se ima zvišati rekrutni kontingent in spremeniti službeni re-glema. Bolgarski častniki v avstrijski armadi. Dunaj, 21. januarja. Na prošnjo bolgarske vlade je sprejetih več bolgarskih častnikov v naučne svrhe v avstrijsko armado. Podpolkovnik Ka s a r o v je prideljen 74. pehotnemu polku, podpolkovnik H e r e s o v 77., nadporočnik V a s i 1 j e v S. pehotnemu polku, nadporočnik Kolov pa 11. ulanskemu polku. Dr. Luegerjeva bolezen. Dunaj, 21. januarja. Zdravstveno stanje župana dr. Luegerja je zelo slabo. Zdravniki so danes vnovič poklicali prof. N e u s s e r j a na konsilij. Hrvaški pesnik umrl. Zagreb, 21. januarja. V Glini je umrl pesnik in pisatelj dr. Stjepan Š p a n i č. Pokojnik je bil svoječa-sno marljiv sotrudnik »Vienca« in si je pridobil ugledno ime na polju hrvaškega pesništva. Ogrski minister Andrassv grozi z demisijo. Budimpešta, 21. januarja. Minister notranjih del Andrassv se je izrazil, da bo podal demisijo, ako se bi ga sililo, da predloži volilno reformo brez revizije poslovnika. Ministrska kriza na Bolgarskem. Sofija, 21. januarja. Ministrski predsednik dr. Gude v poda danes svojo demisijo knezu Ferdinandu. Knez bo konferiral z voditelji vseh opozicionalnih strank, preden bo imenoval novo ministrstvo. Naj resnejša kandidata za ministrskega predsednika sta vodja demokratov M a 1 i n o v in vodja narodnjakov G e š o v. Dogodki v Maroku. Pariz, 21. januarja. I/ Tangerja poročajo: Sultan A b d n 1 A z i s je sklenil osvoboditi svojemu starejšega brata M u 1 t- j M o h a in eda. ki ga je imel zaprtega že 14 let ter ga prositi, da mu pomaga proti Mulej Ha-fidu. London, 21. januarja. »Standard« javlja, da vladajo v Fesu obupne razmere. Poulična sodrga je vse-gamogočna in pleni neprestano po mestu. Maloštevilno vojaštvo si ne upa ničesar storiti, ker groze roparji, da se sicer z združenimi močmi vsi vržejo na vojaštvo. Poslano. blagorodnemu gosp. Fr. K o b a 1 u v »Slov. Narodu« v podlistku z dne 18. jan. št. 14. Vaš podlistek zadnjo soboto ima, kakor vsaka klobasa, »dva konca«. Nekaj mi je všeč, nekaj pa ne. Ker ste me — sicer brez mojega naslova — pa vendar napadli, to sem jaz ču-tel, ne smem Vam ostati dolžan odgovora. Vi me, g. Fr. Kobal v »Slov. Narodu« v podlistku z dne 18. januarja t. 1. slikate, kakor da bi bil na deželi kak gospod učitelj ali gospod občin ski tajnik in da sem kot tak bil na-prošen za notico po »staroslavnem šimelnu« v list, ki je v našem kraju najbolj merodajen. »Velikanska narodna veselica, ki se vrši dne 2. februarja letos v vseh prostorih »Narodnega doma« v Ljubljani pod naslovom »Izza kongresa« v korist pre-potrebne naše Ciril in Metodove družbe, bo, po pripravah sodeč, ne-kaj...!« Prosim Vas, g. Fr. Kobal iz podlistka št. 14. »Slov. Naroda« z dne 18. januarja t. 1. vzemite na znanje, da Vas dosedaj nisem imel časti poznati, pa menda tudi Vi mene ne poznate, ker naravnost trdite, da je pisal reklamo za »velikansko narodno veselico« v prid naše prepotrebne šolske Ciril in Metodove družbe na-prošen učitelj ali občinski tajnik in jo je sestavil po »staroslavnem šimelnu«. Nisem ne učitelj, ne občinski tajnik, predstavim pa se Vam 2. februarja v »Narodnem domu« pri veselici prepotrebne družbe Ciril in Metoda — rendez-vous je pri satom, kjer se bodo prodajale siaučiee. Pripravite se, opozarjam Vas V naprej, na nekatera vprašjuija in odgovore: 1. Kdo pa je začel z reklamo z;i velikansko narodno veselieo v prid prepotrebni družbi Ciril in Metodovi f Vi ali jaz? Prosim! 2. Očitate mi, da delam reklamo po »staroslavnem šimelnu«! Je li »staroslavni šimel« sramoten zato. ker je star, pa še vedno slaven l Prosim ne žalite nas starih, slavnih pis;j tel je v! 3. Ali nisem jaz prvi razglasil, da bo velikanska, impozantna veselica dne 2. februarja v »Narodnem domu« v Ljubljani v korist družbi Cirila in Metoda? Kje ste bili? Zakaj niste Vi objavili tega v Svojem ne-dosežnem, doslej nepoznanem reklamnem tonu? 4. Kako se bahate, ker ste izvedeli izza kulis, kaj se vse pripravlja za velikansko veselico v prid družbe sv. Ciril in Metoda za dan 2. februarja t. L! To bi bil objavil tudi jaz po došli h mi poročilih — gotovo še pravočasno. 5. Ne morem pripoznati, da bi bil škandal, ako se le z enim dopisom priporoči udeležba pri veselici na korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«, ker sodim, da ima narodno občinstvo v evidenci našo družbo, njeno delovanje, njene potrebe in prav tako njene veselice. »S lov. Narod« pa mendačitavsak, kdor narodno misli in čuti. 6. Gospe dr. Tavčarjeve narodno delovanje slavi gotovo vsak zaveden Slovenec. Morda Ste dobili tam informacije za Svoj »zanimivo pisani podlistek.« Jaz se ne upam gospe nai dlegovati radi takih in enakih informacij. 7. Naposled Vas hvalim. Ako privabi Vaša secesijonistiška rekla- ma v »Narodni dom« dne 2. iVbruar-ja t. 1. tudi tistih udeležencev veliko število, ki bi jih ne pri vabil moj »staroslavni šimel« v obliki objave, povabila, reklame. Vam bolo hvaležne priredi tel j iee, hvaležnn :iaš;i družba, jaz pa vam stisnem takisto v hvaležnosti roko — pri šatoru, kjer se bodo prodajale sladeice. Na zdar! V L j ubijani, praznik sv. Boštjana, mnčenča, 'JO. jan. i DOK. I. Reklama. Poslano.*) 0 moji trgovini krožijo lsž-njive govorice, čeS, da mi je bilo s<>d nijsko zaplenjenih več Rt» hektolitrov vina, obenem da sem morsl za kazn plačati več t s č kron. Ker je pa to sama gola laž od m« jih nasprotnikov, da bi s tem moji pošteni, povsem konkurenčni trgovini škodovali, izjavljam, da bodem pr< t vsakemu takemu obrekova'cu brez vsakega lagi v« ra takoj sodDij^ko nastopil. Vsem \ele cenjenim odjecualceai pa vljud o na-saaujam, da popolnima jamčim za prin dn« st v-k b p»i meni kupljenih vin, katerih imam na izbiro več tisoč hektolitrov. Spodnja Šiška. 238-1 Viktor Bolalfio vinska veletrgovina. • Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Svila za ples Franko in že oearlnjrno se pošlje na dom Bogata zaloga vzorcev s prvo pošto. Tovarna za svilo Henneherjf, Ziarleli. 4 90—8 od 60 kr. naprej per m, zadnje novosti. 0^^^ afpr%fUja kpžo Heteorologlčno poročilo. Vtifn* nad morjem 906. Srednji zračni tlnk 786-9 ;ae Stanje baro sa i metra Ž ' y mm ■ s Dparo 1° o. > £ * S E Vetrovi Nebo 1 2 X p: sv. I 743 6 i & t 7. zj. 747 4 1 ! - !2. pop. 74 H 9 I 3 Srednja včerajšnja temperatura: milna 2 8 — Padavina v mm ar^ j zvh oblačno sr. vz3vzh ! oblačno 3 3 sr. svzh. pol. obla? 1 6* nor Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom in znancem pretužno vest o nenadni izgubi svoje soproge, oz. tete, gospe Marije Trcek roj. Novak načelnice sentpetrske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda katera je danes ob polu 9. zvečer, po kratki in mučni bolezni, previđena s- sv. zakramenti, v 63. letu svoje starosti v Gospodu zaspala. Pogreb rajnice bo v sredo, dne 22. t. rn. ob polutreh popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta 76 na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Petra. Rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 20. januarja 1908. Fran Trček 237 soprog. ftonovniije obstoječe it 3 sob ifl pritikiin S porabo vrta le odđa zamajnikov termin v hiši It. 14 v Komenskega ulici. Več se izve v pekari ji Avg. Jenkota na Marili Terezije cesti it 7. *2u Redni občni zbor Mjoikegs 'podpornega druirra .Radogoj' ——— vr JLjuhljanl ——^— se vrši 281 v petek, dne 24. januarja 1.1. ob 6. uri popoldne i mestni posvetovalnici na magistratu. Dnevni red s 1. Poročila o delovanju društvenega odbora. Z Poročilo preglednikov. 3. Volitev predsednika, njegovega namestnika in tri na j ste r o odbornikov ter treh preglednikov računov. V Ljubljani, dne 19. prosinca 1906. FRANC J02EF0VA iGKtnrvA vuua PUiUOČE 5REP8TVC se sprejmo na atanovanle In hrano; na razpolago je tudi klatlr Kie, pove upravništvo „Slovenskega Naroda. 286—1 Svarilo. Svarim vsakega brivskega mojstfa pred bivšim svoflm učencem Obenem sprejmem mlsliega brivskega pomočnika. Nastopi lahko takoj. FR. NOVAK, brivec Jesenice Gorenjsko. C.J.HAMrVHN nobnU se spre|ema|o v popravo. St. 679 Razpis. 221—2 V Idriji je izpraznjena služba V IV S to službo združeni so dohodki letnih 1800 K in sicer je v pokritje te vsote zage tovljen iz deželnega zaklada znesek 600 K, is občinske blagajnice v Idriji znesek 800 K in za dobo 5 let iz državnih sredstev znesek 400 K. Dotični iivinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter tudi brezplačno nadzorovati živinske semnje, v ostalem sodnijskem okraju pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotični mi občinami. Pros lei za to službo naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o iivinozdravoiski usposobljenosti do 5. februarja 1908. leta p dpisanemu deželnemu odboru. Deželni odbor kranjski V Ljubljani, 15. januarja 1908. preselitev ebrti. Vd Ifsojam je naznanjati p. n. damam, da sem j današnjim dnem m premestila svoje izdelovanje modercev v isto hišo, samo v l- nadstropje na levo faraven poslopja c. /frr. pošte) v Selenburgovih ulicah štev. 6. J3vrševata bom odslej samo naročila po meri, ravnodr^alce, trebušne pasove po jdravnišf;ih predpisih, všivne vložke itd. itd. Popravljam moderee in jih snažim, in sicer vse, tudi tiste, /(i niso narejeni pri meni. Zahvaljujem se 3a dosedaj mi i3/cajano zaupanje in prosim še nadaljne naklonjenosti. 2 velespoštovanjem ^|fo«j£ l 23 1__ Pomočniški zbor gremija trsovcev v LjuMjani. Vabilo rednemu občnemu zboru pomočniškega zbora gremija trgovce, t Lin bi j ani ki se bo vršil v nedeljo« 10. februarja točno ob polu 11. url dop- v Herkurjevlh prostorih (Nor. dom). Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2 e 2 Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo zapisnikarja. 4. Volitev dveh članov v pomočniški odbor. 5. Volitev dveh Članov in treh namestnikov v razsodiiki odbor. 6. Preosnova pravil. 7. Samostojni predlogi Članov, ki se morajo po § 15 zborovih pr&vil izročiti načelništvu vsaj 14 dni pred občnim zborom. V Ljubljani, dne 18. januarja 1908 Karel Tekavčič Ivan Volk načelnik. zapisnikar. za trgovino z večletno pogodbo — se išče ■a SUvnen ali Staram trga ¥ LlablJaaJ. P nudhe pr>d „Trgovina" na upravnifttvo „Slov. Naroda" 236 i Blagajne, proti požara in vlomu, „Fox pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bačko skladište blagajna! delničarsko društvo, Zagreb, Dloa 22. 3424-45 za stavbna dela in štedilnike se sprejo^ proti dobri plači v trajno delo. Kie, pove uprav. „Slov. Narod*- Trgotsk g pomočnike ieleznlnske stroke, z znanjem obeh *33 deželnih jezikov, sprejme 1 ŠTEFAN NAGY trgovac z železnino v LJubljani Kavarno MERKUR vsako sredo, soboto in nedeljo oso noč odprta. Proda aa tudi Št. 1973. 232 1 Razglas. 0 četrtek, 23.Jan. dop ob 9. url se bode vršila pri skladiščih Jut. ie. leznice na tukajšnjem kolodvor« prostovoljna javna dražba dveh vagonov mrve vezane v bale. Kupci se vabijo z dostavkom, da je mrvo takoj plačati in odpeljati Nesinl magistrat ljubljanski dne 20. januarja 1908. Ooo. kr, avstrijsko ffi državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. O*no* Is LJnBlfsne Juz, zaLi r-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. '■07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. **05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. H-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž seJL Gorico drž. žel., Trs drž. žeL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec •05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. s.*5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. ■10 zve6er. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. f se zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 0*40 ponoftl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žet, Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod is Mnbllane dri. kolodvori ras zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 100 popoldne. Osebni vlak v Kamnik r-\o zvooor. Osebni vlak v Kamnik 0'50 po n odi. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod ¥ LJubllano ]oz. zaLi 0-08 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka jut žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. 11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Prage. Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico In Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-35 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (če* Podrožčico) Gorice drž. žeL, trsta dri žel. Jesenic. 5*50 zvečer. Oseb. vlak Iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic 8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Sti^ie- Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jui. žeL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel, Jesenic. 11-50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tnt* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic Dohod v Ljubljano drt, kolodvor: o 46 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika. 10-eo prodpoidne. Osebni vlak iz Kamnita, e* O zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. 9- 5© ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Sama ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.? (Odhodi in dohodi so naznačeni v srećnjt evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih želesnic v Trstu 19 -e> V restavraciji botela „pri Trtalieu" r »o točijo od danes naprej po na j nitjih cenah pristna do leni sk a in vipavska vina In sicer: rttlaadtC gosp. Dolenca v Vipavi. 20b-2 rizling kmetijskega društva v Vipavi. dolt»]skt Cvičok gosp. V. Pfeiferja v Krškem in Turuake graščine (gosp. J. Lenarčiča) v Leskovcu. bttrgtmdtC, čral gosp. J. LavrenČiČa v Vrhpolju burguadtC, beli gosp. Kaučica v Št. Vidu itd. itd. ter najboljše plinsko in ReUlogbausovo pivo. Dobra kuhinj su Podružnico o Celovca Podružnico u SpHetn. i-juuijaiisiia iiiwuiiua uau&o. v Dei. Buntiea k a,ooo.ooo. Stvttovjevo ulioe *t. 2. vloge na vložne knjižice in na žiro-račun proti h % 9|9nim obrestim, vloge na tekoči račun, Sgra "^Z^JSSSi »Rentni davek +^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemiek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne^. BSBBBBBBSBBBSI