SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko : l/< leta K 2-— V2 leta K 4-— celo leto K 8— za inozemstvo :	„	„ 2 50	„	„ 5 —	„	„ 10'—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vir kratnih objavah primeren popus	i. — Pri več- t.
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 47.
Vsak n	aročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino.					
Vojna na Balkanu.
Po bitki pri Bitolji: гЈЛ£?,а, '„„’r,™™ i- ».Мђ Sultan Muhamed V. in njegov brat ekssultan Abdul Hamid zapuščata s svojim dvorom Carigrad.
Današnja številka obsega 14 strani. — V današnji številki je 19 slik.
Po posebnih slikah za Slov. Ilustrovani Tednik.
STAROGORSKI :
Šumi Marica ...
(Črtica z Balkana.)
»Šumi Marica, oj krvavena...« poje mlada Maša in sinko grgra nerazumljive besede, veselo se smehlja mladi mamici. Mihajlov pa gleda po valovih, gleda Mašo, gleda otroka in si gladi brado. Gleda ju in vesel je ... Pač se mu včasi skali oko, zazdi se mu, da vstaja za Mašo nekaka pošast, odurna in grda... In ta pošast steguje svoje nečiste roke po Maši, po otroku, preteč ugonobiti srečo in jasne dni Ivanu in njemu, Mihajlovu ... Da, tudi njemu. Vzljubil je oba, kakor bi bila njegova otroka, Ivan in Maša, in z ljubeznijo se je jel tudi bati za oba.
Bolgar je siromak. Kdo ve, ali še bo spal jutri pod rodno streho, kdo ve, ali mu ne ugrabi mlade žene Turčin in jo od-
pelje v svoj grad, dom mu pa požge in sreča, ako uide vsaj on. Kaj hočeš, molči, razorji pogorišče in postavi si drugo hišo. Ženo pa prepusti njeni usodi, rešiti je itak ne moreš. A otrok? Pride poznej k tebi, poturčen, da ti odreže tvojo sivo glavo, glavo lastnemu očetu. Kdo mu zameri...
Mihajlov kima z glavo, gleda valove, gleda Mašo, gleda otroka ...
Marica šumi... Le šumi Marica, le šumi. Po zemlji bolgarski tečeš, po zemlji, prepojeni s solzami in krvjo. Budi narod svoj, pravi mu o preteklih dneh, slavnih in veselih. O svobodi mu pripoveduj, o zlati svobodi minulih dni, ko je bil Bolgar še prost... Šumi Marica ... v srcih naroda budi zavest domovinsko. Vstane narod naj in osvobodi domovino svojo ...
Mihajlovje povesil glavo k temu, otrok se je igral z mamico in Maša je poljubo-vala njegove prste in ročico in se ozirala po reki in mislila o Ivanu, o sreči...
Prihaja on, da jo objame... kdo je srečnejši.--------------------------------
»Ivan, Ivan ...«
Mlada žena vzklikne veselo in maha z roko. Dete se glasno smeji, očividno ga veseli veselost mamice. Mihajlov vstane in gleda na čoln.
»Resnica, Ivan.«
In njegovo oko mu zažari zadovoljstva.
»Zamudil sem se... ali ste me dolgo čakali? ...«
»Samo, da si prišel, Ivan, samo da si prišel«, je govorila Maša veselo. »Čoln ti je nagajal, veslo se ti j,e strlo, nič ne de, samo da si prišel.«
Ivan pa odvrne, božaje detece:
»Ni mi nagajal čoln, ni se mi strlo veslo.«
»Voda ti je nagajala... nič ne de, samo da si prišel!«
»Ni mi nagajala voda, ni mi nagajala.«
Mihajlov, ki je gledal ves čas nekoliko resno in utrujen obraz Ivanov, je dejal počasi :
»In vendar si se zamudil?«
Trpek nasmeh je legel pri tem na ustnice Ivanove.
Mihajlov pa je zmajal z glavo in dejal, kakor bi govoril sam za se:
»Čuvaj Mašo, Ivan ...«
Ivanu pa so se zaiskrile oči in objema je Mašo, je pogledal Mihajlova, ki je v tem pogledu bral jasne in odločne besede:
»Čuvam jo, oče!«-------------------
*
... in vzplamtelo je, kakor vihar. Od brda do brda se je razlegal glas:
»Svoboda!«
Kakor sila viharja, kakor groma udar so delovale te besede, izgovorjene iz tisočerih ust.
Svoboda!
Dovolj je bilo robstva, dovolj poniževanja, dovolj trpljenja. Zganil se je junak,
vstal je Bolgar ... Popokale so verige, okovi se zlomili, prsi dihajo svobodo. Kar more, se zgrinja skupaj, s handžari za pasom in samokresi, iskrečimi očmi in plamtečih lic. Gre za svobodo, za rešitev domovine.
Zgrinjajo se junaki, zapuščajo žene, zapuščajo deco. Domovina jih kliče ... Bolgarska je hči junaškega naroda. Nič solza, navdušenje v očeh... Mož gre v boj, zapušča njo, izbira ženo drugo, bridki nož in mrzlo smrt. A naj izbira... Njegov sin živi. Pade oče za domovino, za svobodo, a sin živi v hvaležnem spominu na očeta, ki je lil kri, da bi bil sin svoboden, prost...
Šumi Marica... Ob tvoji obali ne posedava Maša, ne pestuje otroka, ne gleda po valovih ... Čoln počiva in njen Ivan je v vrstah bojevnikov. Maša kleči in moli. Za Ivana, za domovino moli, za bojevnike. Zmago nam daj. Gospod, ki si zrl naše trpljenje, naše solze, slišal naše vzdihe in tožbe ... Daj zlato svobodo narodu. Naj vzidejo dnevi sreče, bridkosti je bilo dovolj, dovolj ponižanja in joka.----------
»Kdo je?«
Maša se vzdigne iz spanja in posluša. — Nič . . . Vse tiho . . . Luna sije skozi okno, od brega se sliši rahel šum, enakomeren, kakor uspavanka. Marica šumi...
Kakor vzdih, kakor stok je prišlo do nje.
»Kdo je?«
Maša je Bolgarka. Ni strahu v njej. Vstane, odpre vrata.
Na pragu je bilo nekaj sklonjenega. Pogleda . . . Človek, okrvavljen . . .
Maša ne pomišlja. Zanese ga v sobo, položi v postelj. Moči ga ... V prsih ji bije srce burno. Saj on, kateremu vrši delo Samaritanke je duhovnik Mihajlov, njen varuh.
Mihajlov se zave, spregleda . . . Ozre se v oko Maši, in skuša vstati.
Maša ga podpira, gleda in tiho vpraša:
»Kako prideš sem, oče? . . . Odkod?«
Mihajlov se nasmehne. Bled je, iz prsi mu teče kri. Tiho odgovori.
»Odkod? . . . Odkod pa naj pride Bolgar sedaj? . . .«
»Z bojišča, oče... ti, z bojišča?«
Čudi se ranjenec.
»Ali duhovnik ni sin naroda, ki se bori za svobodo, ali on nima pravice do svobode? Ali ga ne veže dolžnost, da se bori kakor Bolgar ob strani Bolgarov? ... Maša . . .«
Maša molči in se trudi ustaviti kri.
»Ne trudi se, Maša. Naj teče kri, za domovino, za svobodo . . .«
»Kdo je zmagal, oče?«
Tih, skoraj šepetajoč je nje glas.
Nasmehne se Mihajlov. Blažen, radosten in ponosen je bil ta nasmehljaj, kakor okrasek bledemu, zmučenemu licu.
»Maša . . . Bolgarka . . .«
Svečan, čudno svečan je bil glas ranjenca.
»Sprašuješ po zmagi . . . Maša, Bolgar je prost, svoboden. Okovi so strti, zmagali smo.«
mt ,)Јштш^жгшштш^жгшг)хшЈгшж:т
KMETSKA POSOJILNICA J.1/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
' r. z. z n. z.
'2 /O v Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po	/ — / ~ brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad : nad pol milijona.

Po bitki pri Lozengradu : Porušen obrambni zid in za njim padli vojaki. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
Krvava bitka pri Bitolju.
Mihajlov obmblkne. Mora odpočiti.
Maša sklene roke in vzdih, poln hvaležnosti se ji izvije iz prsi:
»Hvala ti, Gospod!«
»Maša . . .«
S trudno roko prime Mihajlov Mašo. Zadrhtelo je njeno srce. Začutila je, da je zahtevala domovina od nje, žene, kruto žrtev.
Tiho, trepetaje odvrne.
». . . Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji . . .«
»Blagoslavljam te, Maša. Vrla Bolgarka, blagoslavljam te, umirajoč, ne, odhajajoč v svobodo. Povej sinku, ko dò-rase, da je žrtvoval njegov oče življenje za svobodo, za domovino. Padel je, a spomin njegov živi, živi v svobodi Bolgarske, živi v svobodnem narodu.«
Bleda, dušeč silno bol, je poslušala Maša. Njena duša je vzklikala v bolečini:
»Ivan, Ivan . . .«
Slišal je Mihajlov te vzklike.
»Čuval te je, Maša, branil je domovino in moral je pasti.«
»Za mene . . .«
»Za tebe . . .«
Maša je zakrila oči in ni se mogla ubraniti solz. Padale so ji skozi prste, gorke in grenke, padale na spečega sinka.
»Le iilakaj. Maša. Ohladi bolest v solzah, le plakaj zvesta žena. Prijatelj Mihajlov ti prinaša zadnji pozdrav, duhovnik Mihajlov te zadnjikrat blagoslavlja.«
Komaj je dvignil desnico k blagoslovu.
Maša je vzkliknila:
»Turganof . . . Izdajica.«
»Ne toži! To ni bil Bolgar. Bolgar ne izdaja domovine, ne preliva bratske krvi.«
Maša je poslušala z grozo.
»Ubil ga je?!«
»Izdal ga je . . . In padel je, obkoljen od dušmaninov, kot Bolgar. Iz trupel sovragov si je postavil pomnik.«
»In on . . . izdajica?«
Mihajlov je zganil z desnico.
»Bog ga je sodil po meni, ko je hotel do tebe, da te ugrabi.
Nerazločen, sila slab je bil glas Mi-. hajlov, ali Maša ga je razumela. Stresla se je in v očeh ji je zažarelo spoštovanje in hvaležnost. Sklonila se je in poljubljala roke duhovniku-nešitelju.
— »Grem, Maša k Ivanu . . . Čuvaj dete svoje . . .«
Še so se zganile ustnice, duša še nekaj govorila, a Maša ni več razumela. Sklonila se je nad detetom, ki je spavalo pokojno in se v snu nasmihavalo, ne sluteč, da je v tem velikem trenotku zadihala Bolgarska svoboda, da je v tem velikem trenotku krvavela duša žene ... Ni vzdihovala, ni plakala ... ali solze so ji tekle po licih. Tam na ležišču pa je spal mirno, spal večno, prijatelj, oče, varuh, — duhovnik Mihajlov ...	—
Šumi Marica... Po svobodni zemlji teci, opevaj narodu čine junaštva,^prepevaj krasne pesmi o svobodi . . . Šumlja-nje tvojih valov naj bo, kakor sladka pesem uspavanka svobodnemu narodu, naj bo, kakor pesem polna slave ... — —
Šumi Marica ... — — — — —
Slovenci! Na nečuvene predrznosti nemških časopisov in zlasti nemških ilu-strovanih listov, ki tako grdo zasramujejo junaške Jugoslovane, da so ušivci, ovčji tatovi itd. odgovorite najbolje s tem, da dosledno in z vnemo razširjajte vsepovsod „Slovenski llustrovani Tednik“. Zahtevajte ga v vsaki gostilni, kavarni, brivnici itd. Vsaka slovenska družina bi se naj naročila
„U boj! U boj P —
nanj. Če bo imel „Slov. llustrovani Tednik“ povoljno število naročnikov, bo lahko v polni meri izpolnjeval si stavljeno narodno in kulturno nalogo. Slovenci, ne redite na svojih prsih tujih gadov, temveč podpirajte svoje liste!
Roman „V službi kalifa“ nadaljujemo prihodnjič.
Naš koledar za l. 1913 izide še pred Božičem in ga dobe vsi naši naročniki zastonj in poštnine prosto.
Današnja številka obsega s prilogo romana „V barji in viharju“ vred ne samo 14 strani, temveč 16 strani.
Darujte za rdeči križ balkanskih držav! Usmilite se trpečih bratov, ki se tako
Železniška nesreča na balkanskem bojišču. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Teinik.)
Za mir pa stavi Bolgarija te-le pogoje: 1. Turčija se odpove vsej evropski lasti, 2. Kalifat se preseli v Bruso, 3. Bospor, Marmarsko morje in Dardanele se odpro vsem evropskim vojnim ladjam, 4. omenjene vode tvorijo meje Velike Bolgarije, 5. Solun postane svobodno mesto.
Ce pa Turki ne sprejmejo ne teh, ne onih pogojev, si jih izvojujejo zavezniki z orožjem poslednje.
»	Drinopoije še Bolgari vedno oblegajo,
Crnogorci iia Skadei'. Iz obeh trdnjav so 4$ poskusili Turki pretekli teden par izpa-^ dov, bili so pa pobiti nazaj.
Zadnje dni preteklega tedna so dnevni listi že obširno poročali, da so Bolgari za-; vzeli čataldške trdnjave, vendar se pa te 1 vesti dosedaj še niso uradno potrdile in prve dni tega tedna so došla poročila, ki kažejo, da se vrše pri Čataldži sicer ljuti boji, da pa še niso dosegli niti Bolgari niti Turki posebnih uspehov. Srbi in Grki so poslali Bolgarom k Čataldži znaten del svojih vojsk na pomoč.
Solun se je udal tako hitro Grkom, ker je turška vojska pri Solunu zapazila, da se je bližala srbska konjenica. Turki so mislili, da sledi za njo večja srbska voj-
junaško bore za svobodo domovine! — Dvakrat da, kdor hitro da!
100 K je nos!al našemu upravništvu za Rdeči križ balkanskih držav g. iz Poljan, ki ne želi biti imenovan. Iskrena hvala za velikodušen dar! Izročili smo nam poslanih 100 K dr. T Gosaku tu, ki je giavni blagajnik za nabiranje darov za Rdeči križ.
Današnja številka je zadnja, ki jo še pošljemo onim naročnikom, ki na naš pismeni opomin, še niso poravnali svoje naročnine. — Spolnite svojo dolžnost do lista, in list bo spolnjeval svoje dolžnosti do vas.	Upravništvo.
Vojna na Balkanu.
Turčija, ki je bila pred vojno tako ohola, da se z balkanskimi državami sploh ni hotela pogajati ter na njihove predloge, da naj izvede v Macedoniji obljubljene reforme, še odgovoriti ni hotela, je postala sedaj krotka ter ponižno prosila za mir. Balkanske države so ji na njeno prošnjo za mir odgovorile, da sprejmejo turško ponudbo: 1. če se turška armada vda in pod bolgarskim nadzorstvom odide v Malo Azijo, 2. če izroče Turki Skader, Drino-
Črnogorci, ki so bili zaposleni pri gradnji belokranjske železnice v Novem mestu na Dolenjskem in ki so na brzojavni poziv črnogorske vlade odšli na bojišče. (Za S. I. T. fot. A. Jakše.)
polje in Bitolj in odpravijo vse vojne begunce, ki so se zatekli v Carigrad, 3. če turške oblasti jamčijo za red v Carigradu, 4. car Ferdinand pride v Carigrad.
Macedonski prostovoljci v prednjih stražah pred Drinopoljem. (Po posebni fotografiji za Slov. II. Ted )
ska. Proti združeni grško-srbski vojski bi bil pač vsak odpor Turkov v Solunu nemogoč ter so se torej udali. Ko so pa potem Grki zasedli Solun, ujeli so tamošnjo turško vojsko, in je za Grki prijezdila le srbska konjenica, a ostale srbske vojske ni bilo, so spoznali Turki, da so se prehitro udali, pa bilo je prepozno. Srbska konjenica pa je na slavnosten način z godbo in zastavo jezdila 9. t. m. v Solun. Prebivalstvo vseh narodnosti je sprejelo srbsko konjenico silno navdušeno. Vse se je čudilo junaškim postavam srbskih konjenikov. Pred srbskim konzulatom v Solunu je bil prizor najlepši, ker je tu konjenico pričakovala vsa srbska kolonija in jo viharno pozdravila. Navdušenje je bilo nepopisno. Poveljnik konjenice Čolovič se je za manifestacije osebno zahvalil. Po odmoru je konjenica takoj odšla proti Prilepu, kamor je došla v treh dneh.
Vsi vojaški strokovnjaki so edini v tem. da je srbska konjenica izvršila v sedanji vojni prave čudeže. Srbski konjeniki so izvrstni jezdeci in neustrašeni bojevniki ter imajo tudi imenitno poveljstvo. Pri vseh bitkah, pri Kumanovem, Skop-Iju, Štipu itd. je srbska konjenica sodelovala. V vojni deluje srbska konjenica sama zase kot nedovisen del armade, ter napada sovražnika, ko se je najmanj nadeja, kar povzroča zmešnjavo in strah. Zlasti pa je bila in je srbska konjenica za turško voj-
Pripovedovanje ranjene a.'_ (Po posebni fotografiji za Slov. II. Tednik.) Naval pred bolnišnico v Belgrado.“ (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr, Tednik.)
sko, ki se je spustila v beg, prava šiba udati, sicer naskoči takoj vsa srbska ar-božja. Pred srbsko konjenico ni mogoče mada mesto. In Zekki-paša se je udal brez-ubežati. Bila je danes tu in jutri na na- pogojno. Srbi so na to zasedli mesto in sprotni strani, kjer so se je najmanj nade- ujeli nad 52.060 Turkov; ujeti so vsi turški j ali. Po bitki pri Kumanovu, Skoplju in generali in med njimi tudi vrhovni povelj-Štipu so se Čolovičevi konjeniki odločili | nik Zekki-paša. — Srbi so dobili v Bitolju od glavne armade in odšli proti Demir-kapu. Tu so naleteli na 600 turških vojakov. Nastala je bitka, v kateri so bili Turki pognani v beg. Konjenica je zaplenila ves vojni materijal, živež in zavzela Demirkap.
Od tu je krenila na jug in ujela nekega turškega stotnika s 136 vojaki. Na to se je konjenica razdelila v dve koloni. Ena je odšla proti Vardar Köi in ujela pet častnikov in 900 vojakov, druga pa proti Daj-ranu in ga zasedla. Pri tej priliki je ujela 300 Turkov, okolo 500 pa jih je razpršila Kmalu na to je del konjenice presekal železnico pri Kilindaru in zajel več vagonov, ki so bili namenjeni v Carigrad. Ko sta se obe koloni zopet združili, sta se postavi!' na razpolago poveljništvu grške armade To je izzvalo v grški armadi velikanske navdušenje in najlepši utis. Konjenica jr na to skupno z grško armado zasedla So lun in potem odšla na Prilep, kamor je prišla v treh dneh. Vkljub temu, da so bil' tako konji, kakor vojaki silno izmučeni, je konjenica takoj po zavzetju Prilepa odpotovala proti Bitolju, kjer je prišla baš prav. da j,e pomagala pri odločilni dvodnevni bitki 14. in 15. t. m.
V zadnji številki smo kratko poročali, da so Srbi zavzeli Bitolj, poročali so prej o tem še tudi drugi listi, a ta vest je bila prenaglena.
Boji pri Bitolju so bili zelo lividi, ker je turški vrhovni poveljnik Zekki-paša po bitki pri Kumanovem zbral vso makedonsko turško armado v Bitolju (glej zemljevid v 45. štev. »Slov. II. Tednika«), Okolu Bitolja so se vršili dva dni silno krvavi boji. Turki so imeli velikanske izgube. Ko je Zekki-paša uvidel, da je njegova armada izgubljena, je poslal k prestolonasledniku Aleksandru, ki poveljuje srbski armadi, parlamenterja, da se turška armada uda,.	_	,	.	,	. ..
če ji Srbi dovolijo prost odhod ali če	»’ÄrÄl"‘Ä S
orbi PUŠIC vsaj orožje. Princ Aleksanciei vred premagali in ujeli. (Po posebni fotografiji za pa je odgovoril, da se morajo Turki takoj	m... m.,
Slov Ilustr. Tednik.)
ogromen plen. Zaplenili so vse topove, katere so rešili Turki pri Kumanovem, nad 100.000 pušk, velike zaloge živeža i. dr. Vse turške vojaške zastave so v srbskih rokah. Turške macedonske armade, ki je bila postavljena proti Srbom, sedaj ni več. Kar ni padlo vojakov na bojiščih, so padli Srbom v roke kot ujetniki. Sedaj je vsa Macedonia dol do Soluna (glej naš zemljevid v 45. štev. »Slov. H. Tednika«) v srbskih rokah. — Vest o sijajni zmagi v Bitolju je izzvala po vsem Balkanu in posebno pa med Srbi velikansko navdušenje. Sedaj sta grška in srbska armada prosti ter bosta lahko odrinili deloma k Čataldži in Odrinu Bolgarom na pomoč, deloma pa Črnogorcem k Skadru. In če bi pričele v Albaniji homatije, odrine lahko velik del ! ali celo vsa grško-srbska vojska tja. In torej so utihnili nekateri kričači, ki so še I pred tednom dni tako hujskali Avstrijo nad j Srbijo zaradi Albanije.
Vojna nevarnost med Avstrijo in Srbijo.
Pred petimi ali šestimi dnevi se je nevarnost vojne med Avstrijo in Srbijo zmanjšala, ker so se poklicani faktorji tako z avstrijske kakor tudi s srbske strani resno trudili, da se razmere ublažijo in se doseže sporazum. Zdelo se je že, da se to res zgodi, kar so prišle nove vznemirjajoče vesti. Izginil je namreč avstro-ogrski poslanik v Prizrenu Prohaska. Postavil se je zoper srbske vojake in ti so ga baje ubili. Če je to res, zna imeti to žalostne posledice, kajti osebe konzulov ali poslanikov so nedotakljive. Ko je n. pr. arabski poglavar v Tunisu udaril francoskega konzula tam le s pahljačo, je smatrala Francoska to za dovolj vzroka, da je pričela tuniško vojsko. Razumevno je, da se vse vznemirja zaradi usode avstrijskega konzula Prohaske ter da zadevo z mrzlično naglico preiskujejo. Prohaska je baje zelo mrzil Srbe, in ko so ti zavzeli Prizren, je ~elo ščuval zoper srbsko vojsko, ter torej ni izključeno, da se mu je res kaj pripetilo.
Medvedji lov na Dunaju. Na Dunaju imajo variete-,gledališče Ronacher, kjer se je med drugim kazala občinstvu igralka mis .Ionia s svojimi medvedi, s katerimi se je igrala kakor drugi ljudje s psički.
PTmačomt0vrdko H. Sllttlier, L^tX
te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici : H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25. Nizke cene !--------------------------------—- Postrežba solidna in točna !
Pretekli teden je pa en medved ušel iz svoje kletke ter pricapljal v kuhinjo, kjer je »nežno« objel kuharico M. Pfeifer. Ker se je pa ta branila njegovih »objemov«, se je medved razsrdil ter ji zasadil kremplje in zobe v pleča. Prihitel ji je na pomoč hlapec, katerega je pa medved istotako podrl na tla. Šele ko je prišel neki postre-
govarja na razne ugovore. V zadnjem času je Žunkovič zbudil zanimanje za takozvani kraljedvorski in zelenogorski rokopis in je o tem izdal obširno delo (češko in nemško:	Rokopis zelenogorski in
kraljedvorski. (V Kromerižu pri H. Slovaku 1911. Stane 2 K.) Temu je sledilo zopet dvoje del (nemško in češko). Roko-
do skrajnosti braniti svoje nazore. Ravno s tem svojim nastopom, s katerim je bil pripravljen braniti nazore, ki so se smatrali kot dokazano napačni — si je priboril ime v evropskih učenih krogih.
Obnovite naročnino! ——
Vanduh beg, vodja skopeljskih Arnavtov. (Po posebni fot. za Sl. II. Ted.)
Turške grozovitosti: pogreb glave Josipa Radiča, Srba iz Sandžaka, katerega so Turki uničili, mu odsekali glavo, jo nataknili na kol, truplo razmesarili in razmetali. (Po posebni fotografiji za Slov. llustr. Tednik.)
šček z železno palico ter dal medvedu par gorkih, je ta zbežal v klet. Poklicali so policijo in 24 policistov je več ur lovilo medveda po prostrani kleti. Izstrelili so 110 strelov, preden se je zgrudil medved smrtno zadet. Mis Jonia močno žaluje za svojim ljubljencem.
Dela našega rojaka M, Žunkoviča. Priobčujemo sliko našega učenjaka Martina Žunkoviča, ki si je s svojimi deli o staroslovanski dobi pridobil v slovanskem učenem svetu znano ime. Martin Žunkovič je bil kot častnik v avstrijski armadi in je bil lansko leto vpokojen. Kot vojak je poznal slovanske kraje srednje Evrope in si* je z vso vnemo lotil proučevanja stare slovanske dobe. Pred nekaj leti je izšla njegova kniiga: Kdaj so se Slovani naselili v srednii Evroni (nemško in češko). Ta kniiga je zbudila veliko zanimanja, ker je dokazovala, da se Slovani niso preselili v Evrono šele v šestem stoletju, kakor trdijo učenjaki — ampak, da so bili že od nekdaj tu naseljeni. V slovanskem učenem svetu se ie vnel boj, eni so trdili to. drugi drugo. Žunkovič je svoje dokaze odločno branil — imel ie mnogo pristašev, pa tudi mngo nasprotnikov. V tem boju se je Žunkovič posvetil nadaljnemu delu in je snonolnil svoje prvo delo, ki je doživelo v nekaj letih pet izdaj, in je izdal iznopol-nieno obširno knügo: »Slaven, ein Urvolk Euronas« — (Slovani kot pranarod Evrope). Knjiga obsega 370 strani in ima v sebi mnogo zanimivega za prazgodovino slovanstva. (Knjigo je tiskal H. Slovak v Kromerižu in stane 10 K). Žunkovič podaja nove dokaze za svoje trditve in od-
pisi zelenogorski, kraljedvorski in pesem pod Višegradom, najstarejše češke pesmi, ki se po krivem smatrajo za fal-zifikate (v Kromerižu pri Slovaku). Izšlo leta 1912. Stane 4 K). Vsa ta dela našega rojaka so bila zadnji čas predmet
Davorin Žunkovič.
raznih razprav in sporov. Žunkovič trdno brani mnenja starih učenjakov in skuša dokazati, da so stari češki rokopisi pristni. Tudi ako vsi njegovi dokazi ne bodo držali, moramo priznati njegovemu delu vrednost, ker kaže v vsakem oziru odločnost našega učenjaka, ki je pripravljen
Epizode z Balkana.
Junak. V ljutem boju pade močan vojak, ker mu je kroglja prelomila kolena. Njegov oddelek hiti naprej, leta, strelja in pa goni sovražnika. Pride trenutek za napad na sovražnika z bajoneti. Ranjeni vojak zbere vse moči, se postavi kolikor more z zlomljenima kolenoma pokonci in zahruje: „Na zdravje, junaki! Naprej!“ Njegov glas je bil prav podoben glasu poveljnika-stotnika. Cel oddelek odgovori pogumno: „Zdravje želimo Vam, gospod stotnik!“ ter vsi z združenimi močmi skočijo naprej in prevzamejo pozicije sovražnikove.
Krščanski vjetniki na Bolgarskem. Zlasti proti Bolgarom so poslali Turki mnogo kristjanov v boj. Ti so vsi srečni, če morejo Turkom uiti ali če jih Bolgari vjamejo. Postopajo Bolgari z vsemi vjetniki silno lepo. Preskrbe jim vsega, kar rabijo. Mnogi Turki se počutijo v vjetništvu bolje nego prej. Posebno pa skrbe za vjete kristjane, ki jih celo pripeljejo v boljših vozovih v vjetništvo. Puste jim tudi veliko svobodo.
Kako je napovedala Črna gora Turčiji vojno pred 162 leti. Jeseni leta 1750. je prišla Črna gora zopet v konflikt s Turki. Napoved vojne se je izvršila v jako čudnih okolnostih. Poročevalec lista „Giornale d’Italia“ je baje to izvedel od generala Martinovi ča: Bosanski vezir je takrat pozval črnogorskega vladarja, naj mu takoj pošlje 12 krasnih deklic v starosti 12 do 15 let. „Če mi jih ne pošlješ,“ je kategorično zahteval vezir, „tedaj uničim tvojo deželo in odpeljem v suženjstvo stare in mlade.“ Črnogorski vladar je hitro sklical vse starešine posameznih
Revščina
se seli v hišo, če zboli oče, mati ali kak otrok, trpi skrninaste in protinove in druge bolečine, ne dela več, ne more več iz sobe in potrebuje postrežbe.
Če imamo v takem slučaju pri roki reelno, preizkušeno domače zdravilo, lahko taka zla zate-remo ponavadi že v postanku, ko še ni prepozno. Seveda dandanes ni lahko, izbrati si izmed neštetih priporočenih domačih zdravil ravno pravo.
Ne maramo pretiravati, toda res je, da štejejo priznanja na tisoče, ki prihajajo od bogatih in revnih, mladih in starih za Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“ Tako piše dr. Jožef Estmeister, zdravnik v Wildenau, z. p. Aspach, Tirolsko, da Fellerjev fluid v vsakdanjem motenju in izpreminjevanju zdravja izborno služi. Ali drug zdravnik, medicinec dr. Kittel, Praga, Krak Vinogradi, piše, da uporablja Fellerjev fluid že leta z izvrstnim uspehom. To ni reklama! Res je, da je to zdravilo dobro zoper različne bolečine. Naši čitatelji bi morali za-tegavoljo vedno imeti pripravljen ta izdelek, da bi pravočasno pomagali, in iz izkušnje rečemo : Ozdra-
veli boste! Slabost, bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, mišičevje se okrepijo, spali boste zopet dobro, začutili se boste zopet dobro, če rabite pristni Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Ubogajte naš nasvet in poizkusite za 5 kron franko naročiti pri lekarnarju E. V. Feiler v Stubici, Elsatrg št. 280 (Hrvatsko). Tudi priznane odvajalne Fellerjeve rabarbara-kroglice z znamko „Elsa-krogljice“ moremo priporočiti najtopleje zoper razne bolečine v želodcu in za redno odvajanje kot zanesljiv izdelek. Poceni so tudi, 6 škatljic stane 4 krone franko.	— — — c.
plemen in po kratkem posvetovanju so poslali vezirju sledeči odgovor: „Ali smo ti že kdaj plačali tribut? Tribut, ki bi ga ti radi plačali, bi bil kamen z naših gor, a namesto dvanajstih deklic ti pošljemo dvanajst prašičjih repov, da moreš ž njimi okrasiti svoj turban.“ Ta odgovor je zadostoval, da se je vnela vojska.
Za Rdeči križ balkanskih držav so doslej nabrali v Ljubljani že nad 30.000 kron. Tudi mestna občina ljubljanska je dala za ranjence na Balkanu 3000 K ter dala tako vsem občinam po slovenskem lep zgled. — Odboru za nabiranje darov za Rdeči križ balkanskih držav v Kr an j u so navozili kmetje že za dva vagona krompirja.
Nov srbski red, ki se bo imenoval Dušan Silni, se bo napravil za vojake, k:. so se odlikovali v boju.
Trije vagoni Bolgarov so se 15. t. m. peljali mimo Ljubljane. Prišli so iz Amerike in sicer gredo, kakor so rekli, v Carigrad — na črno kavo. Preko Hamburga pa se je vrnilo iz Amerike 500 Bolgarov, ki so se peljali iz Hamburga v Sofijo s posebnim vlakom. Ko so zvedeli Cehi v Melniku, to je prvo češko mesto na severni nemško-češki meji, „da pridejo Bolgari, so jim na kolodvoru priredili presrčen pozdrav ter so jih obdarili z jestvinami, pijačo in obleko. Navdušenje je bilo velikansko.
Sovraštvo Nemcev do Slovencev. Na Sol-nograškem ni hotel pri nekem rudokopu sprejeti inženir v delo delavca, ker je — Slovenec, temveč ga je spodil, češ da naj gre tja, kjer je vse slovensko. Koliko Nemcev pa dela na slovenski zemlji in nihče jim niti ne očita, zakaj ne delajo tam, kjer je vse nemško!? Turški topovi. Turki so šli v boj proti Slovenski fotoamaterji v Gorici na izletu. (Društvo j združenim balkanskim državam z 900 topovi.
— Abadie kotiček.
slov. fotoamaterjev v Gorici, Matioli 13.)
Ob grobu svojega sina. Bivši srbski minister Ljubomir Kovačevič je izgubil svojega edinega sina Vladeta, ki je padel pri Kuma-novu kot vodja mitraljezkega oddelka. Sin je bil tajnik v zunanjem ministrstvu. Slovesen pogreb je bil v Belemgradu. Ob odprtem grobu je govoril oče te-le besede : „Sin, pojdi v miru, ker ti si izpolnil svojo dolžnost do domovine. Sin, jaz ne plakam, ker si bil z vitezi, ki so prišli po stoletjih trpljenja s svojo smrtjo rešit življenje miljonov drugih. Idi v miru pred prestol Večnega in povej veselo Dušanu in Lazarju, povej vsem mučenikom Kosovega polja, da je Kosovo' maščevano . . .“ Navzoči so vzdihovali in solze so jim zalile oči.
Proti Bulgariji so jih naperili 350, proti Srbiji 300, proti Grški 100, proti Črnigori 150. Od topov, naperjenih proti Srbiji, je ostalo Turkom le še okoli 50 topov.
Bolgarsko rožno olje se podraži. Znano je, da so na Bolgarskem velikanski nasadi vrtnic, iz katerih izdelujejo svetovnoznano rožno olje, ki ga rabijo za parfem. Ker pa so sedaj rožni vrtovi vsled vojske opustošeni oziroma zapuščeni, se ne bo moglo prihodnje leto pridelati zadostne množine rožnega olja. Gospoda širom sveta, ki ljubi orijentalski parfem, bo torej tudi „čutila“ posledice balkanske vojne.
Nemška sodba o srbski armadi. Dunajska „Zeit“ piše: Uspehi Srbov zbujajo strmije- | nje. Zopet in zopet treba konstatirati dejstvo, da današnje srbske armade ni smeti več pre-
A» i“
„Ali si ti s Sokolovićem že kadil pipo sprave ?“
„Ne, pač pa sem mu podar 1 abadiestroč-niee, in sedi«j je naš prijatelj na življenje in smrt.“
sojati po nje porazih pri Slivnici in Piratu. Vidi se, da je bilo tu v par letih izvršenega mnogo poštenega dela, da so mnogo zamujenega popravili. Na bojiščih pri Kumanovem in v Sandžaku so Srbi obnovili svoj dobri glas, na zgodovinskih tleh starih bitk so ovenčali svoje zastave z bojno slavo. — Celo list „Neue Freie Presse“, ta generalissimus velike armade avstrijskih turkofilov in srbo-žrcev vseh barv ne more drugače, nego da priznava (če tudi z vidno muko): Kakor na vzhodu Bolgari, tako so na zapadu Srbi s skrajno spretno zasnovano, čvrsto in previdno izvedeno ofenzivo dosegli velikih uspehov. V teku komaj osmih dni so si izvojevali severno in srednjo Makedonijo ter odbili Turke na vseh črtah.
V Belgradi! je sedaj že 15 bolnišnic in
vse prenapolnjene. V vsaki je po 4 do 500 postelj, a mnogi bolniki morajo ležati na slamnicah kar na tleh.
Ljudska pripovedka. Turški sultan in bolgarski car. Zanimivo je, kako si ljudstvo bolgarsko v svoji domišljiji predstavlja napoved vojne. Nastala je v tem oziru tale pri-
Pogled na Čataldške|m Carigrajske utrdbe.
Legenda. Med krščanskim ljudstvom ob Bosporu je razširjena lepa legenda. Ko so Turki zavzeli nekatera mesta, so se kristjani zatekli v cerkve. Duhovnik je ravno bral mašo. Ko so sovražniki pridrli v cerkev, je duhovnik vzel kelih, odšel od oltarja v prostrano zakristijo. Stena se je za njim zaprla. In ko pride cerkev zopet v krščanske roke, pride zopet duhovnik s kelihom in dosluži začeto mašo.
' ..............
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu izgotoviti gosposke obleke. r|

Turki na begu po bitki pri Lile Burgasu. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
povedka:	Ko se je začelo pripravljati na
vojno, poslal je turški sultan carju velik vrč poln prosa. Sultanovi poslanci, ki so prinesli vrč, so govorili tako-le: „Kolikor je v vrču zrn, toliko je število turškega vojaštva, ki bo prišlo nate, če napoveš vojno. Ostani torej lepo doma.“ Car Ferdinand pa se ni dal ugnati v kozji rog. Ukazal je prinesti vrč, napolnjen z najostrejšo papriko. Tega izroči poslancem, obenem pa tole pismo na sultana : „Razreži papriko in pokusi jo! Bodi prepričan, da je moje vojaštvo še ostrejše, kakor ta paprika, ki sem ti jo poslal.“
Lov na medveda na Dunaju : mis Jonia s svojim krotkim medvedom, katerega je policija ustrelila.
Kako je včasih turški sultan napovedal vojno. Sultan Muhamed IV. je bil napovedal vojno avstrijskemu cesarju Leopoldu L s temle oklicem : „Po milosti Boga, ki prebiva na nebu, mi Mola Muhamed, proslavljen in povsod močni cesar Babilonije in Judeje, Vzhoda in Zapada, kralj vseh pozemskih in nebeških kraljev, veliki kralj svete Arabije in Mavretanije, s slavo ovenčani kralj razpetega Boga nevernikov, rečemo Tebi, cesar rimski, Tebi,
kralj Poljski, in tako tudi vsem tvojim podanikom, da hočemo z vojno poplaviti tvojo deželico, pa zato vodimo s seboj trinajst kraljev z milijonom in tristo tisoči vojakov pešcev in konjenikov ter hočemo s to vojsko, o kateri Ti in Tvoji podaniki niti slutili niste, pod kopiti streti tvoje deželice in podvreči jih pod meč in ogenj. — Pred vsem Ti naročamo, da nas počakaš v Svoji prestolnici na Dunaju, da Ti moremo odsekati glavo. Isto stori tudi Ti, poljski kralj. (Kako milostno ! Opomba stavca.) — Mi bodemo Tebe in vse Tvoje podanike ugnobili in storiti hočemo to, da izgine z zemlje najodurnejši božji stvor: gjaver. — Najhujšim mukam izročimo malo in veliko in uničimo vse z najkrutejšo smrtjo. Tvoje malo kraljestvo Ti hočemo odvzeti in vse prebivalstvo spraviti s sveta. Tebe in kralja Poljakov obdržim pri življenju toliko časa, da se uveriš, da sem storil vse, kar sem rekel. — To Ti podajem v razmišljanje!“ — Tako ošabno je govoril turški sultan leta 1682. In kaj se je zgodilo? Poljski kralj Jan Sobieski je strl to ogromno sultanovo armado in sultanova ošabnost je bila poteptana od „gjavrov“. — V letu 1912 pa podijo Balkanci turško nesnago iz Evrope.
Žensko učiteljišče v Belgradu. Učiteljski zbor ženskega učiteljišča v Belgradu je od svojih prihrankov določil 1000 K v prilog ranjencem. Nakupil je raznega blaga, nato pa v šolskih prostorih otvoril delavnico za šivanje, pletenje itd. Delo izvršujejo učenke pod vodstvom učiteljic. Ko porabijo to blago, bodo sprejemale v delo blago od drugih korporacij, ki skrbe za ranjence.
Zavod sv. Nikolaja obstoji v Trstu že 15. leto ter vrši človekoljubno in v narodnem oziru velepomembno nalogo, da daje zavetišče brezposelnim dekletom, da si morejo poiskati službe in dela. S tem obvaruje zavod sv. Nikolaja marsikatero dekle pred skrajno bedo, nravnim propadom in pred potujčenjem. Tisoče in tisoče je že deklet, ki jih je rešil zavod sv. Nikolaja ter jih ohranil našemu narodu. Priporočamo torej vsem, zlasti pa županstvom in denarnim zavodom, da podpirajo zavod s prispevki, da more vršiti svojo vzvišeno nalogo.
Španskega ministrskega predsednika Ca-nalejasa je 12. t. m. ustrelil anarhist M. Par-dinos Serrato. Canalejas se je zgrudil takoj mrtev zadet od dveh krogel; ena mu je šla v prsa in ena v glavo. Nato se je morilec tudi sam ustrelil. Na Canalejasa je ustrelil pred neko knjigarno, ko je ta pregledoval nove knjige v izložbi,
Nič več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pridevajo Kolinske kavne primesi. Kajti tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je v resnici najboljša in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska kavna primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti: kupovati samo domače blago! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes.
If-JEVA
moka za otroke
NEST«
Pepel» tem*» » ОДежДке. otroke Ib bolnike ne leledeu.
Vsebuj* pravo planinsko mlako.
бкаЦја K L80 т т*ак1 lekemi in drogeriji.
Listnica uredništva.
F.	R. Belgrad. Tednik poslali na označena naslova. Denar za slike nakazali ter prosimo, pošljite brž več fotografij.
Novo mesto. Hvala za poslane slike! Priobčimo jih prihodnjič, ena pa je že v današnji številki. Prosimo, pošljite še več, zlasti bi bilo zanimivo vprašanje o spuščanju	v Krko in
dela tam.
Piscu dopisnice, ki želi imeti lep vezan letnik Ilustrovanega Tednika : Vaš nasvet je umesten ter ga bomo uvaževali.
Listnica upravništva.
G.	Arnšek, San Frančiško : Naročnina je plačana do novega leta 1913. Pozdrav iz stare domovine !
Književnost.
„Slovan“, ilustrovani mesečnik za književnost in umetnost, je z novembersko številko končal svoje 10 leto. Priporočamo vsem izobraženim Slovencem, da si naroče „Slovana“.
Novo jesensko in zimsko blago za ženske obleke pri
R. Miklanc
Ljubljana,
Stritarjeva ulica štev. 5.
Vzorce na zahtevo. Cene nizke. Postrežba znano dobra.
\ posteljno perje\
in puti
Kg sivega skubljenega K 2 —, boljšega K 2 40, pol belega prima K 2-80. belega	4*—, finega mehkega puha K 6 —,
prvovrstnega K 7- , 8'— in 9 60. Sivega puha K 6*—, 7'—, belega finega K 10 —, prsnega puha K 12*—, od pet kg naprej franko,
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rdečega, modrega ali belega inlet (nan’ ing) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 V7glavnicama. vsaka. 80 cm dolga. 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16' , s pol puhom K 20	, s nuh perjem « 24'—.
Posamezne pernice k- 10' , 12' , 14 —, 16'—. Posamezne vzg'avnice K 3'-, 3'50, 4' -. Pernice 200X140 cm vel. K 13 —. 15' , 18'—, 20' . Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50 5* , 6*50. Spod pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X116 cm velike K 13*—, 15—, razpošilja od K 10'— naprej franko, proti povzetju ali naprej vplačilu
Maks Berger, Desertica 219/a Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustrovani ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Vsakovrstno kurivo.
Mehka in trda drva
cela in razžagana.
Retortno oglje. Trboveljski kosovnik
K 2-80—3-40 za 100 kg.
Trboveljski kockovnik
K 2-66—3-20 za 100 kg.
Velenjski briketi.
I/goya edina sledilna kurjava za IMCUd реб- K 1-40—1-60 za 100 komadov prosto na dom postavljeno.
St. & C. Tauzher, Dunajska cesta št. 47. — Telefon št. 152.
ШЖ
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
I. ZAMLJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevliev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev.
= Teodor Kom =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoškim in tuzemskim škriljem, z ashest, eementnim škriljem (Eternit) patent Hatschek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska-kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto Kuhiniska oprema. Hišna oprava.
Cepljeno trsje in ključi.
Vinogradnikom naznanjam, da imam veliko množino amerikanskih trt na prodaj. Seznam trt: Pošip, Rulandec, Burgundec r b., Muškat, Silvanec, Žlahtnina r. b., Ranfol, Por-tugizec, Veltlinec, Laški rizling, Izabela, Prun-ta, Kapčina. Trte so vse cepljene na podlagi Riparia porlalis, Vites solanis, Rupestris, Mon-ticola, Araman, Gothe St. G. Imam tudi več tisoč korenjakov: Riparia Portalis, Vites Solanis, Monticola za zeleno cepitev in več tisoč ključev za suho cepitev. Kdor si trte naroči meseca novembra, so cenejše kakor bodo spomladi leta 1913. Naročnina se sprejema, dokler je kaj trt v zalogi.
Janez Werbnjak,
posestnik in trsničar na Bregu, pošla Ptu (Štajersko).
IFOlZiOIEB!
parov čevljev!
4 par e če> Ijev гчато 7". 1 #O K.
Več tovarn mi je naročilo, da naj razprodam veliko množino čevljev globoko pod izdelovalno ceno. — Prodajam torej vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 para čevljev za dame, usnje rjavo ali črno, gloširane, z močno nabitimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fazona. Velikost po številkah. Vsi 4 pari stanejo samo 7*90 K. Pošilja se po poštnem povzetju.
F.Windisch,razpošiljalnica čevljev, Kiakov št. S/57.
Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
&đ&L J**.	k*
V Trbovljah tik premogokopa se proda vsled preselitve po-
!! hiša !!
obstoječa iz 7 sob in 103o sež-njev zemljišča, za 14.000 kron. 5.000 K lahko ostane na posestvu. Hiša je primerna za vsakršno obrt. — Razun tega še offri am čez 1C00 različnih posestev.	--- -.■.==
Fr e H wi k,
cone. razprodaja posestev, Maribor, Domplatz 6.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo gaioš.
Najmodernejša lasna dela se izdelujejo v frizerskem salonu
And, RoTe
Trst, Acquedotto 20.
Naročila izven Trsta po vzorcu so točna, gotova in po zmernih cenah.
u
I
1
-1 ‘iff ■ Ш



Mnogo bolnikov
še ne ve, da se dajo oslabelost živcev, histerija, duševna in teh sna utrujenost, brezspanost, če kdo nima ve-elja do dela, zgodnji osbbelost, nervozne srčne, želodčne bolezni, molitve v prebavljanju, glavobol in zdražljivost, mrtvoudnost kakor tudi mnoge druge bolezni, ki se ne dajo ozdraviti z ničemer drugim, odpraviti z zdravljenjem z elektro-vitaiizer
Kdor išče zdravja in okrepitve, naj čita to jako zanimivo zdravniško knjigo, ki obsega 64 strani in je krasno opremljena in s slikami pojasnjena ter opisuje prednost tega zdravljenja.
(Za žene posebna izdaja,)
To dragoceno knjigo Vam pošlje na željo zastonj in poštnine prosto ali pa jo dobite, če obiščete sami
Elektro-Vitalizer, zdravniški ordinaciiski zavod
Budapešta V!, Andiassy-ut. 27, Mezzanin 179.
...................: ■ - .
I
I
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI.
Delniška glavnica 8,000.000 kron.
Stritarjeva ulica štev. 2
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Gradežu.
Rezervni fond nad 800.000 kron.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 72°/o.
Ustanovljena leta 1831. JNčij veéjlà ZZI ViiltO Villll! ZiVftštro-grško	Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glnvni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah — Tekom leta 1911. zavarovalo se je 21 289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad
1 milijardo in 63 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 416 milijonov kron.
25.000 ur. 1 ura 2-50K.
pariške najnovejše fasone 36 ur idoča. Prima pozlaćena 18 karat, se ne razločuje od zlata, s 3 letno garancijo za samo 2'50 K, 2 uri 4'80 K, б ur li 30 K, 1 pariška pozlačena verižica najnovejše fasone 50 vin., 3 verižice 1'25 K. Rizika ni. Če ne ugaja, denar nazaj. Pošilja se proti povzetju od
A. Kapelusz, Krakov
(Avstrija). Dietelsgasse 57.—580.
Šema. Janez: „Kaj pa delaš, brate?“ Diplomat Mihel: „Kaj? Še sprašuješ, oj ti naivna duša! Mar ne vidiš, da brusim bajonet!“ — In urno je pognal kamen ter brusil, da se je razlegalo brušenje na kraj vasi in še prek plotov.
Janez: Pa se ti tako mudi; povej mi no, čemu s tako vnemo brusiš, da nam boš na vasi zastrašil vse goske in purice.
Mihel (brusi kar naprej) : Nad Srbe gremo, nad te preklicane Srbe! V naši^ luži si hočejo noge prati ! Nak, tega pa ne. Čemu smo pa diplomati?! (Energično): Ob lužo pa. Srb ne sme!
Janez: Prijateljček, kaj pa Kumanovo... in Lozengrad ... in Lile Burgas ... in
Mihel (prestrašen): Nehaj, nehaj že vendar s temi strašnimi imeni, saj ne bom več — brusil.
Moč in zdravje
stalno dober poetitele doseže lahko vsakdo, ki si da poslati zastonj in poštnine prosto zdravniška navodila, prebere vsebino in se ravna po danih navodilih. Le na tak način si je mogoče ohraniti svojo telesno in duševno moč .in odpraviti najhujše posledice živčne oslabelosti, histerije in pomanjkanja krvi, prehitre oslabelosti, hujšanja, pozabljivosti, trudnosti pri delu, bolezenskih 'n tes-nost povzročujočih srčnih pojavov, brezspolnosti, glavobola, bolezni v hrbtu in členih, oslabelosti vsled mrzličnih in težkih bolezni, želodčnih in črevesnih bolezni, če nimate teka ali ste zaprti itd. hitro, zanesljivo in stalno. —- Zahtevajte torej brezplačno knjigo z zdravniškimi nasveti, ki Vam jo posije poštnine prosto Nntrigen-podjetje Budapešta VI., Najós utca 3, abt. 179.
Srebrno plaketo. — Dunaj 1910.
Vsakršno perutnino in nje piščeta, golobe, sobne ptice, kunce, svinje, pse itd. ozdravite sigurno s „Palma“. To že v premnogih slučajih najza-dovoljnejše učinkujoče sredstvo dobite poštnine prosto, če pošljete 1 K poštnih znamk (za veleposestvu zadostuje letno le 4 j<) — J. E. Weixl, Maribor, Zofijin trg, Štajersko.
Eiiiiìiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!illiÌiiiiiii:!Ìi:i!:iiiiiìi!:!!i!iii;!!H!!!i:!!l!!!!!i@
I	obličje |
Hi bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. Ш gj Hi Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, Hi " ::: sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- HE dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- EEE dicca balsamin“. Steklenica K 2'50. Vladicca EjE bals. crem. K 2-— Rationell bals. milo K 1'20. EEE Učinek je opaziti že po enkratni rabi. EjE
Neprijetne dlačice = Ш
z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EjE jji lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EjE He Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2-50 EjE
Bujno polnost-krasno
Ceno posteljno
perje !
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K ; prima polbelega 2 8 > K ; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 640 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega Najboljši češki nakupni vir. :0 K; najfinejši prsni puh Naročila od 5 kg naprej franko.	12 K.
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica i80 cm dolga, ^ 20 cm široka, 2 dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K ; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in i6 K. zglavniee 3, З ЗО in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17"80, 21 K, zglav ,ica 90 cm dolga. 70 cm široka 4 50, 5 *<0 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, lld cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenue 180, Češko
Natančneji cenik gratis in franko.
oprsje
EEE doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. E Učinek zajamčen. Nešteviini zahvalni in pri-E znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz-E pelago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino E krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste-E klenice univerzalnega sredstva Et - A dm Hi e E z navodilom 5 K. K temu posebni kremni E izvleček „Vladicco“. K 2'—.
Si"vi la,eje
E dobijo takoj lepo stalno barvo, črno, kosta- EEE E njevo ali blond (cena 4 K). Barva drži mnogo EEE E	mesecev.	EEE
j Nadalje se dobe ,toaletni preparati“ Ш E Rosin, ki narede takoj rožnato polt. Steklenica EEE E 1 "50 K. Rosin, tekoči puder, beli, rožnati ali EEE È rdeči. Steklenica 2 K. Puder kot prašek, zelo EEE E fin, beli, rožnat ali rdeč. Škatljica 1 K. P - EEE E daja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij EEE
j W. Haveika, Praga-Vršovice št, 752 Т
E (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba EH E in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov EEE E	se jamči.	ÉÉÉ
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
= se toplo priporoča. ===
Izprašani optik FR. P. ZAJEC ::	LJUBLJANA, Stari trg št. 9. ::
^	priporoča svoj
4 - Ц i Јз* -	dobro urejeni
» /J\(optični zavod
očala, ščipalca, daljnoglede, to-Ö plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2'50 nanrej. Cemki brezplačno —
Obvarujte
svojo obleko prahu in poškodb !
Špecialni zavod za higienična stanovska oblačila
M. JELLETZ
Dun »j I, Dor? gasse 5.
Izdeluje stanovska oblačila za vse poklice. — Zahtevajte zastonj in poštnine prosto ilustriran cenik z vzorci in navodilom za mero. Za brezhibno umerjenost in trpežnost se jamči. Zmožni zastopniki se v vseh krajih sprejmejo.
Tvrdka Bilina & Kasch nasi.
M. Schubert
Ljubljana, Ždovska d. 5
Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, kakor tudi vse kirurgične potreščine kilne pasove — ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna in ::	solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. ::
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapos, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
/