štev. 360 TRST, četrtek 29. decembra 1910 Tečaj XXXV ———HM mi ■——ii^Tm •--IZHAJA VSAK DAN - rt Mtf«»jtb In prmzirikHi i!8,al jonadstJM* ti ». 4*4- *fsi«tlh( itev. m prodaia*o p« 3 nvd. (8 stot.) r maogfli .»Irak t mah ▼ Trst* in okožici, Oorici, Krasi«, S4. Potr«, Viojni, Sesani. Nabretini, 8Luciji, Tolmin«, Ajdor-iMrabergn itd. Za«tar«l« Iter. po 5 aTft. (10 stot.). vf^^ASI 3E RA6UMA-J© NA MILIMETRE ▼ ffrokoati 1 rs ltma. OENE: Trge vinski it obrtni oglasi p« • »t. mm, -^urtnice, siibriJ.a, poslanico. oglasi denarnih zavodor m et. cim. Za ogicmo ▼ tekstu Ost« do 5 rrst 20 1L, vsaka ađajjua Trska K ii. Mali oglasi po A stot. beseda, n^j-■> 46 stot. Oglase aprejama Inseratni oddelek uprave ti". — Plačuje ee izključne le upravi „Edinosti". »mu. b FJailjlce In uioŠJiva * Tnrt*. — (žlaaito ^fUMvt s« Mitofsk«. F «tomtf > tnotf/ ■ ■■■i — m -Mis-iiiM' iiririi ■ —I" fdl9aHV9VAS3KZ£B.*Zf3čli| il .ji |SIM1f ditmt TTTd 1 -- NAROČNINA ZNAŠA - J3 Mi« i«tc 24 K, pol leta 12 X, 3 mesec* K; » aa- rodbo bres eoposlane naročnine, se uprava ne ozira. <*whis> M aetitljak* isteaj* „Z9XaOSTZ" ittai: as MU late Km l it, aa y«1 Ma 1-eO. fM dopisi naj s« pošiljajo na urodniatvo lista. Sefracke nn pisma M M sprejscaj* hi rokspiai «9 as vratsje Karo teine, oglasa in reklamacija j« pobijati aa upravo lieta. URSDKIŠTVO t silo« (Kargis flstaltl J 3 (Marsdnl toa) ftdsjsUU in odgovorniurednik STEPAH G0DIXA. Lasšaih Inust^ Hsia „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edina.** llissae aadrnga s omejeaim ooroitvom v Trsta, oliga «30*===: CHorgio Galatti Štev. 18. =sas 7oStao*hrMltaKnl rsSun It 841 652. TELEFON It. 1K57. £rzojavije vesti. Vprašanje glede srbske prestolnice. BELIGRAD 28. Na novo se je pojavilo vprašanje glede prenosa prestolnice iz Belegagrada v Kragujevac. Ministerski svet se je izrekel proti prenosu, en del poslancev bi pa hotel spraviti to vprašanje na dnevni red. Tudi kralj Peter ni za načrt in prebivalstvo beligrajsko je ozlovoljeno, ker predvidja, da bi to zelo škodilo mestu. Turški prestolonaslednik v Rimu. RIM 28. Zagotovlja se, da pride v kratkem v Rim turški prestolonaslednik Jusuf Izedin in da obišče kralja in papeža. Ponesrečena aviatika. PARIZ 28. Aviatik Laffont se je danes predpoludne na letališču Issy-les-Moulineaux pripravljal s svojim spremljevalcem, da poleti iz Pariza v Bruselj. Ko je aviatik trikrat obletel letališče, je padel aparat zviso-čine 10 m na tla. Oba aviatika sta bila takoj mrtva. TURČIJA. CARIGRAD 28. Listi poročajo, da je prišlo pri Keraku do novega boja z Druži. Ti poslednji so zbežali, pustivši na bojišču 450 mrtvih in ranjenih. Okolo 6000 Druzov se »e baje udalo. Čete so imele 74 mrtvih •z.-^ma ranjenih. Carigrad 28. — Umrl je tukaj bankir Maurocordato, splošno zvan orijentski — Rotschild. __ Otvoritev delegacij. Avstrijska delegacija. BUDIMPEŠTA 28. — Na ministerski klopi sedijo minister za unanje stvari grof Aehrenthal, ministerski predsednik baron Bienerth, državni vojni minister baron Schčnaich, skupni finančni minister baron Biirian in poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccolf. — Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je otvoril sejo ob 10-25 in je prosil delegata barona Schvvegla, naj kakor starostni predsednik prevzame predsedstvo in naj izvede konstituiranje predsedstva. Starostni predsednik baron Schwegel je prevzel predsedstvo, pozdravil delegacijo, konstatoval sklepčnost seje in proglasil 45. zasedanje delegacij otvorjenim. Kakor provi-zorična zapisnikarja je starostni predsednik pozval delegata dr. Mettala in Bulina. Sledila je volitev predsednika. Predsednikom je bil z vsemi 49 oddanimi glasovi izvoljen del. dr. Baernreither, ki se je nato zahvalil za izvolitev in v svojem nagovoru povdar-jal, da čakajo delegacijo važne naloge, predvsem dovolitev znatnih sredstev za spopolnitev vojne mornarice. Rekel je, da se ima sedaj smatrati kakor zaključeno politično fazo, zapričeto z aneksijo Bosne ia Hercegovine. In sedaj nam je manje gledati nazaj, bolj pa naprej; naprej glede negovanja dobrih odnošajev in pa {udi glede naših trgovinskih odnošajev. Podpredsednikom je bil z 52 oddanimi glasovi izvoljen dr. Glombinski. — Nato so bile prečitane došle vloge. Med drugimi je minister za unanje stvari grof Aehrenthal izročil dopis glede vsprejetja delegacij po nadvojvodi Franu Ferdinandu kakor zastopnike cesarja in kralja. Nadvojvoda vsprejme avstrijsko delegacijo jutri v četrtek ob 11. uri predpoludne, ogrsko delegacijo pa opoludne. Del. Unterkirchner je izročil interpelacijo glede 6 vojakov na Tirolskem, ki jih je zasul plaz snega, ko so patruljirali. Grof Latour je izročil peticijo, da se častniškim vdovam in sirotam podeli draginjsko do-klado. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je nato v imenu skupne vlade predložil skupni proračun za prve tri mesece leta 1911. Minister je pripomnil, da ni bilo možno v kratki dobi od zaključenja minolega zasedanja sestaviti še skupnega proračuna za 1911. Del. Dobernig je predlagal, naj se izvoli odsek 24 členov za unanje stvari, odsek 21 členov za vojne stvari in odsek 15 členov za finančne stvari, nadalje peti-cijski odsek 9 členov in posebni bosanski odsek 15 členov. Konečno je prosil, naj delegacija pooblasti predsedstvo, da vladne predloge takoj, ko dospejo, najkrajšim potom odkaže tozadevnim odsekom. Ti predlogi so bili vsprejeti. Potem so bili izvoljeni odseki, nakar je bil finančni provizorij odkazan finančnemu odseku. — Prihodnja plenarna seja bo jutri ob 1. uri popoludne. — Finančni odsek bo imel sejo ob 3. uri popohidne. Volitev v odseke. BUDIMPEŠTA 28. V odsek za unanje stvari so bili med drugimi izvoljeni: Pittoni, Šusteršič, Tresič, Bartoli, Markhl, dr. Grab-mayer, baron Schwegel, markiz Baquehem, baron, Gautsch; v vojni odsek pa med drugimi Šusteršič in Dobernig. — Po plenarni seji so se odseki konstituirali. Socialno - demokratični klub. BUDIMPEŠTA 28. Socialno-demokra-tični delegatje so se konstituirali kakor klub in so si izvoliti načelnikom det. Ellenbogena. Na jutršnji seji vložijo del. Soukup in tov. interpelacijo na ministra za unanje stvari o izgonu avstrijskih delavcev iz Pruske. Nadalje bodo del. Ellenbogen in tovariši interpelirali vojnega ministra v stvari najno-vejih vojaških nesreč na Tirolskem. Kriza na Hrvatskem. Politična nemoralnost. — Dr. Amruš. Zagreb 27. XII. —B.— V zadnji seji je bil hrvatski sabor odgodjen do 23. januvarja 1911. Ker je to neopravičeno dolg presledek, je hr-vatsko-srbska koalicija sklenila zapričeti akcijo v namen, da se sabor sestane čim prej. V to svrho se hoče koalicija — kakor saborska večina — poslužiti pravilnega sredstva: s podpisi 20 poslancev bo zahtevala od predsednika in neverifiefranega poslanca dra. Neumanna, naj sabor skliče za 2. ali 3. januvarja. Kakor znano, so tudi štirje frankofurti-maši glasovali za . Tomašićevega kandidata dra. Neumanna kakor predsednika sabora. Zato so bili frankovci poplačani s tem, da je dr. Hades Frank dobil advokaturo in javno beležništvo v Djakovu. Tu imate torej kričeč tipičen izgled, kako Frankova dinastija vleče svoje lahkoverne pristaše za nos in tira le svojo familijarno politiko! Pljuvaje na minolost stranke in gazeč načela in idejale o katerih sicer vedno kriči ta stranka; zatajevaje tisto svobodno in neodvisno „Veliko Hrvatsko", za katero vedno sučejo sulice svojega — jezika in razlivajo cele poplave črnila na papirju; v kričečem na-sprotstvu s svojim večnim krikom proti Madjarom in proti nagodbi z Ogrsko: glasujejo pristaši istega Franka v saboru za vlado, ki ni — glasom opetovanih izjav ogrskih državnikov — nič druzega nego eksponent, slepo orodje iste ogrske vlade, ki jednostavno odreka Hrvatski vsako pravico do državne samostojnosti in neodvisnosti in jo hoče potlačiti, ponižati in uvrstiti med navadne ogrske komitate! In kdo dobiva plačilo za to izdajstvo na Hrvatski in Hrvatskem narodu ? 1 Frankov sin!! Kdor ni slep, ali se namenoma ne dela slepega, ta vidi tu vso gnusno nemoralnost toliko v Frankovi, kolikor v vladni politiki na Hrvatskem! Čuvarji unije z Ogrsko, branitelji nagodbe z ene, — „državnopravna opozicijau, ki ima neodvisnost Hrvatske zapisano na svojem praporu, na drugi strani! Dva elementa torej, ki se — ako bi verjeli besedam in programom — jednostavno izključujeta, se združujeta tu v kooperacijo — jedni kakor uslužbenci ma-djarskega imperijalizma, drugi radi svojih privatnih koristi — proti zares neodvisnim elementom! Tu imamo vsakako najgnusneji in najodurneji politični konkubinat! To je pač višek politiške nemoralnosti! In tej nemorali daja ljubljanski „Slovenec" svoj blagoslov, se je veseli in stavlja vanjo nado svojega strankarskega egoizma in piše bombastično o neodvisni Hrvatski!! Oddelni predsednik za bogočastje in šolstvo, dvostroki doktor in bivši zagrebški župan Amruš odide v zasluženo — stanje miru. Pravijo, da je hotel postati ban in da je intrigiral proti — Tomašiču. Zopet sličica v veliki sliki politične nemorale v nečedne zasebne koristi! Poveretto! Mesto tega mu je baje že določen naslednik v osebi vseučiliščnega profesorja dra. Rorauerja, ki je znan intimus bana Tomašića !! GOVOR poslanca S p i n č i ć a v poslanski zbornici dne 6. decembra 1910. Dolžnost vlade. Dolžnost tej in vladam sploh bi bila, da bi skrbele za to, da bi vsi javni uradniki poznavali oba deželna jezika, namreč; hrvatski ali slovenski in italijanski. Nje dolžnost bi bila nadalje, skrbeti za to, da se uradniki, ki sedaj služijo, a ne poznajo teh jezikov, priuče v gotovem rokii. Nje dolžnost bi bOa, da kandidatov, ki ne po-cnajo teh jezikov, ne bi vsprejemala ter da, pouk uredi tako, da bo vsakomur, ki se' hoče posvetiti javni službi v Primorju, dana prilika za priučenje obeh deželnih jezikov. Tega pa c. k. vlada noče storiti. (Posl. dr. Rybar: Ravno nasprotno !) Rekel sem že, da je v vsem Primorju 19000 Nemcev, a ti imajo ljudske šole v Trstu, v Gorici, v Puli in furtim tudi v Opatiji. Imenujejo namreč učitelje za Pulo, a prideljajo jih nemški zasebni šoli v Opa-; tiji. (Čujte! Čujte !) Nadalje vzdržuje dr-žava dve novi nemški srednji šoli v Trstu, j dve v Gorici in dve v Puli. Obiskovalci 'teh zarodov dobivajo ves pouk v nemškem | jeziku, odhajajo potem na nemška vseučilišča in prihajajo z drugimi nemškimi mla-Ideniči v javno službo v Primorje, ne da bi se bili naučili in znali ne slovenski, ne hrvatski. Ako bi v Primorju postopali tako, kakor na Niže-Avstrijskem na podlagi novega zakona, potem ne bi bilo tam nikakih nemških šol. Ako bi v Primorju uveljavljali načelo zaprtega jezikovnega obsežja, ne bi nameščavali sploh nobenega Nemca. To bi bilo jednako postopanje z vsemi plemeni, to bi bila jednakopravnost, ki je — žal — pri nas ne nahajamo nikjer. Kako skrbe za italijanski pouk ! C. k., oblasti ministerstvo, deželni šolski svet za Goriško, deželni šolski svet za Isto, oba s sedežem v Trstu, in istotako j magistrat v Trstu skrbe dalje za italijanski pouk. — Italijani imajo zadostno ljudskih šol. Imajo srednje Šole v Trstu, ki bi jih država prevzela, ki pa jih magistrat hoče dati iz rok. Italijani Istre imajo že 50 let svoj gimnazij v Kopru, imajo deželni realni gimnazij v Pazinu, ki ga vzdržuje dežela in ki mu je vlada podelila pravico javnosti. V zadnji čas je c. k. vlada vrhu tega še italijanski gimnazij v Puli prevzela v svojo režijo. V Istri so torej tri italijanske srednje šole za 136 italijanskih prebivalcev. Razun tega obstoji še italijanska viša ! obrtna šola v Trstu, navtični šoli v Trstu in Malem Lošinju in sedaj dobe še pravno fakulteto. Potrebo nje ustanovitve utemeljuje c. kr. vlada s tem, da je potrebno vzgajati I uradnike, ki bodo popolnoma vešči italijanskemu jeziku v besedi in pismu za služ-jbeno rabo. Mi privoščamo to Italijanom. Nikoli nismo bili nasprotni temu, tudi zad-jnjič ne, ko smo obstruirali. Toda hoteli ; smo, da ob tej priliki, .ko hočejo Italijanom, j našim sodeželanom, dati najviša mesta kulture, dado tudi nam potrebna pomožna sredst\>a za izobrazbo. (Pride še). Lokali, kjer se izpolnjujejo v slovenskem jeziku naznanilnice za ljudsko štetje Onim, ki želijo izpolniti naznanilnice za ljudsko štetje v slovenskem jeziku, pa ne | znajo sami to izvršiti, ali ki sicer potrebujejo v stvareh ljudskega štetja pouka in pomoči, so na razpolaganje sledeči lokali: I. MESTO: Centrala: Slovanska Čitalnica, Narodni Dom, sprednji uhod, II. nadst.; j Narodna Delavska Organizacija, ulica Lava-i toio 1, I. nadst., I Delavsko Podporno društvo, Narodni Dom, i ulica Galatti 18, I. nadst., Tržaško Podporno in Bralno društvo, ulica . , Stadion 19. I. nadst., j Šola Družbe Sv. Cirila in Metoda, ul. Acque- dotto 22, II. nadst., i Nikolajev Zavod, ulica Farneto 18, II. nad. i Pri g. F. Guliču, ulica Media 17. II. Sv. JAKOB : ,Centrala: Delavsko Konsumno Društvo, | i „ nasproti cerkvi sv. Jakoba; Šola Družbe Sv. Cirila in Metoda, ul. Giu- ! liani (samo od 10.—12. predpoludne in! od 1.—2. popoludne, Gostilnica Babič, Istrska cesta, „ Jadran, ulica Industria, „ Ant. Kreševič, Reška cesta, Sv. Marija Magd. Zgornja št. 32, „ Kosič, ul. S. Marco 25, „ Pri Vipavcu, ulica Industria 5. III. Sv. ALOJZIJ: Pri g. J. Gregorčiču, krojaču št. 767. IV. ŠKORKLJA : Pri g. Trtniku, Škorklja-Coroneo št. 670, Pri g. Turku, Škorklja-Coroneo št. 680. V. ŠKEDENJ : Gospodarsko društvo. VI. Sv. MAR. MAGD. SPODNJA : Centrala: Gostilnica Čiač, štev. <447 ; Konsumno Društvo na Kolonkovcu, Konsumno Društvo pri Sv. Ani, Gostilnica pri Bakotu. VII. SV. M. MAGD. ZGORNJA. Centrala: Gospodarsko društvo, krčma i pri Tirolcu, Sv. Mar. Magdalena Zgornja štv. 77. Gostilnica Ant. Kreševič, Reška cesta št. 32. Pri g. Antonu Kranjcu, ul. Rigutti 37, pritlično (za ulici Rigutti in Bergamasco in za predel Rocol-Razpotje-Bivio). Pri g. Jos. Moženiču, Istrska cesta, Sv. M. I Magd. Zg., št. 396. ; Pri gg. Bratih Veluščkih, pri Smodnišnici-I Polveriera. Pri g. Gregorju Zidarju, Reška cesta št. 263. VIII. ROCOL. [Centrala: Gospodarsko društvo, Rocol. Gostilnica pri Juretu, pri Lovcu. Otroški vrtec Družbe sv. Cirila in Metoda, Rocol. Pri g. Gregorju Zidarju, Reška cesta št. 263. IX. LONJER IN KATINARA. Pri Županu v Lonjerju. X. SV. IVAN. Narodni dom. Obrtno društvo, pri cerkvi. Gospodarsko društvo na Frdeniču. Pri g. Milošu Kamuščiču, ul. Sv. Cilino 533. Pri Skabarju na Brandežiji. Pri Gregorjetu na Brandežiji. Pri Odnialu. I Pri g. Josipu Potoku na Sovranišču. XI. VRDELICA. Gospodarsko Društvo na Vrdelici. XII. KOLONJA. Gostilna pri Starem Matevžu, Konsumno društvo, Openska Cesta št. 137. XIII. ROJAN-GRETA. Konsumno društvo, pri cerkvi, Gospodarsko društvo, pri BoletM, Otroški vrtec Družbe Sv. Cirila in Metoda. XIV. BARKOVLJE. Narodni Dom, gostilna pri Rumeni hiši, „ Jožef Starec (Cijak), „ pri Gabrijelu (Novo Konsumno Društvo), gostilna pri Šajmerju. XV. BAZOVICA, TREBČE, PADRIČE, GRO-PADA. (Lokali se določijo po potrebi v prihodnjih dneh). XVI. OPČINE, BANE, KONKONEL. Konsumno društvo, na Opčinah. XVII. KONTOVEL. Gospodarsko društvo. XVIII. PROSEK. Pevsko društvo Hajdrih. XIX. SV. KRIŽ. j Društvena Krčma, Gostilna Magajna. Mestni svet tržaški. Začetkom včerajšne seje, ki je bila otvorjena ob 7.30 uri zvečer je župan naznanil, da je svet. Morpurgo odložil mandat, ker ni več član trgovske zbornice, ki ga je izvolila. 2. podžupan je izrazil mnenje, da ni potrebno, da mora zastopnik trgovske zbornice v mestnem svetu biti tudi član trg. zbornice. Zato predlaga, da se predsedništvu mestnega sveta naroči naj posreduje pri predsedništvu trg. zbornice, da pregovori barona Morpurgo, naj umakne svojo odpoved. Predlog je bil sprejet. Potem ko sta bila sprejeta proračuna vodovoda Aurisina in oni električne železnice trg. Goldoni-Sv. Sobota, se je prešlo na tretje čitanje proračuna. Pri oddelku „Javni pouk" je dr. W i I-f a n rekel, da ne more kaj, da ne bi z ogorčenjem protestiral proti postavki 15.000 K, ki so bili dovoljene „Legi nazionale". Tržaška občina ima preveč drugih nujnih troškov in zato si ne more dovoliti luk-susa, da bi podpirala društva, kakor je ^Lega nazionale*, ki ima namen raznaro-dovati slovenske otroke in ki vzdržuje šole v krajih, kjer ni niti enega Italijana. Kjubu temu so glasovali za postavko tudi socijalisti, kl so šli v Regijo po spričevalo italjan-stva. V tržaški občinini niso le Italijani in zato tudi občina nima pravice dovoljevati podpore društvu, katerega delovanje je naperjeno proti enemu delu prebivalstva občine. On bi stavil predlog, da se dotično postavko, briše iz proračuna, a to ne bo storil ker bi ga večina itak ne sprejela in ker se nadeja, da se najde druga sredstva Stran II »EDINOST« it. 360 V Trstu, dne 23. decembra i910 s katerimi se bo preprečilo porabo občinskega denara na tak način. Stavil bi predlog, da se stavi v proračun svoto 50.000 K v šolske namene v okolici, a ne bo to storil, ker vidi, da se stavi od leta do leta v proračunu svote, ki se potem ne izdajo v določen namen. Bila je že marsikaka postavka v proračun, ne da bi se bila potem tudi izdala, ker ekse-kutiva menda ne ve, da proračuujeni izdatki vsebujejo ukaz, kaj ima eksekutiva napraviti v prihodnjem letu, in da dokaže, kako smo izgubili vsako upanje, — je rekel govornik — niti ne bo stavil kakega predloga, ampak samo priporočilo. Govornik omenja potem šol v Padriču in Gropadi, za katera so bila vsa dosedanja prizadevanja zaman, ker je vse zaspalo v šolski komisiji, z izgovorom, da se mora rešiti z vprašanjem šol v Gropadi in Padriču tudi vprašanje razbremenitve drugih ljudskih šol v mestu in okolici. Zato je govornik mnenja, da treba enkrat napraviti določen finančni načrt, da se odpomore obstoječim pomanjkljivostim, da ne bo treba mestnemu svetu danes dovoliti sredstva za italjansko šolo na Vrdeli, jutri za mestni licej, potem stopnice za kako drugo šolo itd. in da se tudi mestnemu svetu ne bo treba ^posebej pečati z uprašanjem šol v Padriču, Gropadi, Rocolu in Sv. M. Magdaleni. Govornik priznava vsakomur pravico, da stori vse, kar mu se vidi potrebno v ohranitev njegove narodnosti. Zna tudi, da narodne borbe v sedanji obliki še ne prenehajo tako hitro. Vendar, kakor se na podlagi ženevske konvencije ne sme več mučiti ljudi v vojnah, naj bi tudi iz naše narodne borbe bili izvzeti nedolžni otro-čiči. Gospoda! Eni med vami so prej socijalisti, potem Italijani, drugi prej Italijani, potem liberalci, a vsi bi morali biti v prvi vrsti i ljudje in ne mučiti nedolžna telesa šolskih otročičev zbog narodnega boja, sileči jih, da bi morali o vsakem vremenu hoditi uro daleč v šolo. Predlaga zato, naj mestni svet priporoči šolski komisiji, da stavi tekom treh mesecev določne predloge glede šol v Padriču in Gropadi. Podžupan dr. D a u r a n t je rekel, da ne misli braniti „Lego Nazionale", zato prepušča dr. Wilfanu njegovo ogorčenje ter nadaljuje svojo pot. Dalje pravi govornik, da se ne bo pečal z vprašanji šol v Padriču, Gropadi in Trebčah, ker ga ta ne interesira, pač pa ga interesira rešitev celotnega šolskega vprašanja v celi občini. Glasoval bo proti dr. Wilfanovemu predlogu tudi zato, ker se šolski komisiji ne more določiti roka, v katerem naj izdela svoje poroči'o. Predlaga pa, da se šolski komisiji priporoči, da stavi v čim najkrajši dobi predloge glede odprave pomanjkljivosti na šolskem polju. Dr. P u e c h e r je opravičeval glasovanje socijalistov za podporo „Legi Nazio-nale". Rekel je, da to ni nikako politiško, ampak le kulturno društvo, ki pospešuje italijansko šolstvo, ki je tudi v italijanskih mestih zelo pomanjkljivo. — Ker vzdržuje „Lega Nazionale" tudi v Sv. Križu šolo, katero obiskujejo otroci italijanskih delavcev in ker bo napravila zabavišče pri Sv. Jakobu so glasovali socijalisti za podporo. Potem ko je dr. W i l f a n na kratko zavrnil nekatera očitanja dr. Puecherja o nacijonalizmu, je nadaljevalo do konca tretje čitanje proračuna. Predlog, katerega je tekom debate stavil dr. Wilfan, da se stavbenemu odseku naroči študiranje vprašanja gradnje mostu preko kanala med ulicama S. Spiridione in Vienna, je bil odklonjen. Pokritje primanjkljaja je bilo sprejeto s 45 glasovi proti 9. (Proti so glasovali vsi navzoči Slovenci in socijalisti). Potem ko je svet. R a v a s i n i imenom mestnega sveta zahvalil župana za trud tekom debate in mu voščil srečno in veselo novo leto, je bila seja zaključena ob desetih zvečer. _ Bančni privilegij — B — Koncem tega meseca poteče privilegij, podeljen Avstro-Ogrski banki. S prenehanjem privilegija nastaja za državno banko obveza, da od novega leta dalje na zahtevo strank zamenjuje vse bankovce z zlatim denarjem. — Na avstrijski strani ta „zadeva" ne bo nevarna, ker je v Avstriji bančni privilegij (provizorij) podaljšan do 15. februarja. Drugače na Ogrsko-Hrvat-skem, ker tam nastopi z dnem 1. jan. bančni „ex lexa. No, tudi tam ne bo nevarnosti. Dejstvo, da je v Avstriji dovoljen provizorij do 15. februvarja, bo brezdvomno vplivalo, da bo mogla državna banka ustrezati eventu-▼alnim zahtevam po izplačanju zahtev na Ogrsko-Hrvatskem. Ali — kakor smo že omenili — na Ogrsko-Hrvatskem pride do bančnega „ex lexa", ker si Khuen ni upal predložiti zbornici bančni privilegij na glasovanje. Prišlo bi bilo gotovo do obstrukcije od strani Justhove stranke, a to za sedaj ni konveniralo ministrskemu predsedniku Khuemj. Dnevne novice. Pravda m zapuičiao kralja Alelc-Te dat so dovciii pravde m aa- puščiao po kralju Aleksandru srbskemu. Pravde je dobila bivša kraljica Natalija. V miznici generala Petroviča, prvega adjutanta! umorjenega kralja Aleksandra, je bilo naj-j deno četrt milijonov dinarov, ki so jih generalovi dediči reklamirali za-se, a jih je! sedaj sodnija pripoznala kraljici Nataliji. Draginja mesa. Minuli ponedeljek so na centralnem dunajskem živinskem trgu zopet znatno poskočile toliko cene goveje živine, kolikor cene prašičev. Na trgu za govejo živino je bilo zelo malo živine. Po-višek je znašal 4—8 K za 100 kg. Dejstvo, da je bilo tako malo živine, prignane na trg, je pripisati v prvi vrsti zaprtiji radi kužnih bolezni v raznih krajih Ogrske in Hrvatske. Priprave za stavko železničarjev v Italiji. Med italijanskimi železničarji se vrši že dolgo gibanje za zboljšanje plač. In ker en del železničarjev ni zadovoljen s pri-boljški, ki jih jim je vlada pripravljena dovoliti,,se govori, da nameravajo proglasiti stavko. Rimsko časopisje pa piše, da je govorica o stavki malo verjetna. Domače vest*- Kazenska razprava proti razbijal-cem 4. septembra prične danes; radi tega izide danes ob 4. uri popoludne izredna izdaja „Edinosti", na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Slovencem v Trstu in okolici in našim sovražnikom na znanje! Dne 31. decembra 1910 se bo štelo vse prebivalstvo naše države. V naznanilnicah za ljudsko štetje se nahaja zelo važna rubrika, t. j. ona glede občevalnega jezika. Slovencem je občevalni jezik slovenščina in noben drugi jezik; če uradnik, delavec ali služkinja govore v službi italijansko ali nemško, ta dva jezika nista občevalna, ampak službena jezika. Magistratovcem, hišnim in rodbinskim gospodarjem sovražnega mišljenja pa bodi odkrito in brez ovinkov povedano, da se hočemo takrat brezobzirno poslužiti pravic, ki nam dasta §§ 26 in 30 zakona o ljudskem štetju. Po prvo imenovanem paragrafu je posameznikom dovoljen vpogled v naznanilnico pri c. kr. namestniškem svetovalcu ali na c. k. namestništvu. Drugi citirani paragraf pa določuje kazni za komisarje (magi-stratovce), ali druge osebe (hišni, oziroma rodbinski gospodarji), ki so udeležene pri ljudskem Štetju in so zagrešile nasilje, nepravilnosti. Vsako nepravilnost ali nasilje naj se naznani glavnemu odboru v „Slavjanski Čitalnici" (Narodni dom). Zatorej Slovan na dan! Pogumno in brezobzirno v boj za naše pravice! Poslu-žujmo se pravic, ki nam jih dajo državni zakoni! Saj plačujemo davke v denarju in krvi in smemo zahtevati od države, da nas ščiti! Slovencem velja kakor občevalni jezik vedno in povsod le slovenski jezik. Opomba: Radi kontrole naj zaupniki oziroma naši rodbinski glavarji, ki so sami izpolnili naznanilnico naznanijo natančni naslov vpisanih Slovencev. (Vsaka rodbina s številom članov). Vaš gospodar mora vprašati Vas za potrebne podatke, potrebne za izpolnjevanje naznanilnice in zapisati kakor občevalni jezik Vaš jezik, t. j. slovenščino. Ne dajte se premotiti od gospodarja, češ, da govorite skoro vedno italijansko. Vi odgovorite, da je to službeni jezik; Vaš občevalni jezik je samo Vaš rojstni jezik, to je: slovenski. Ne bojte se groženj, ker oni potrebujejo bolj Vas, nego Vi njih. Odgovorite jim, da Vi ste prodali njim svojo fizično energijo in ne svojega jezika ! Po § 26 že navedenega zakona je posameznikom dovoljen vpogled pri c. kr. namestniškem svetovalcu, ulica Caserma 7 ali na c. kr. namestništvu. Zatorej, slovenske služkinje, napovejte kakor občevalni jezik samo slovenščino in objavite naslov gospodarja kjer služite, da se bo moglo kontrolirati, ali je Vaš gospodar napovedal kakor ste zahtevali Vi. Naj gre ta poziv od slovenskega srca do slovenskega srca tega mesta in okolice! Naslove je izročiti glavnemu odboru v Slavjanski čitalnici (Narodni dom). Ne poslušajte italijanskih vratarjev! V ulici Tivarnella je neki vratar razdelil mej hišne stranke popisovalne pole z izrečnim nalogom hišnega gospodarja, naj gospodar nikdo ne izpolni, ker da pride v nedeljo sam in izpolni rubrike. Naznanjamo strankam, da je to kažnjivo dejanje in naj se nikakor ne dado zavajati in terorizirati od nikogar, ne od vratarja, ne od gospodarja, ne od administratorja hiše, temveč naj sami izpolnijo polo, oziroma naj si jo dado izpolniti od zaupnih oseb! Sostanovalci pazite na upis! Slovenski in slovanski sostanovalci, pazite na svoj upis v popisovalno polo, kajti italijanski hišni najemniki Vas bodo vpisovali za Italijane, Nemci za Nemce, ako se ne pobrigate pravočasno in sami izpolnite dotično rubriko, ali pa po svoji želji daste izpolniti. Vsakdo, pa aaj je tadi Se le ea dan v Trsta, ima pravico ta dottaoet vpisali se v popisovala« polo. Slovenske služkinje, oziroma slovenski posli. Pozor! Dne 31. decembra t. 1. se bo vršilo ljudsko štetje v naši državi. Da se prepreči, da Vas vpišejo gospodarji za Italijanke, oziroma Italijane, zahtevajte od njih, naj za Vašo osebo napovedo kakor občevalni jezik slovenščino in prepričajte se, da so tako storili. Po § 23 zakona o ljudskem štetju oče rodbine sme izpolniti svobodno samo za svojo rodbino, za služkinje in hlapce pa mora izpolniti naznanilnice po napovedbi istih. Ta zakonska določba je zelo važna za slovenske posle, ki službujejo pri tujem gospodarju. Služkinje ali hlapci niso člani rodbine svojega gospodarja, ampak samostojne osebe, „posamezniki". K rodbini spadajo samo oni, ki so z gospodarjem v rodu. Italijansko časopisje in ljudsko štetje. Lokalno italijansko časopisje, posebno „Piccolo", priobčuje dan za dnevom o ljudskem štetju dolge članke, iz katerih je razvidno, da jih obhaja smrtni pot ob misli na številke, ki bi jih utegnilo pokazati predstojeće ljudsko štetje. „Piccolo" pravi celo, da povsod drugod smatrajo ljudsko štetje za to, kar je, namreč ie za štetje ljudij, Slovenci pa da smo napravili iz tega politiko — veliko volilno bitko. Tako? Ravno narobe je res! Ko bi Italijanom ne šlo za politiko, ne bi delali na vse kriplje na to, da bi kar največ možno Italijanov napravili — iz Slovencev ! Ta italijanski strah pred resnico dokazuje najbolj, kako na zelo slabih nogah stoji vse to toli hvalisano italijanstvo Trsta. Ako more to italijanstvo spraviti v nevarnost že čisto navadno ljudsko štetje, potem ni isto nič druzega, nego posoda, ki stoji na — lončenih nogah. Pozor, Barkovljani! Vsi oni, ki so se obvezali pomagati pri ljudskem štetju, so uljudno vabljeni, da se udeleže sestanka danes v č e t r t e k ob 8. zvečer v bar-kovljanskem „Nar. domu". Ljudsko štetje. Prejeli smo : O priliki prihodnjega ljudskega Štetja je poverjena mestnemu magistratu revizija. — To je slabo znamenje za manjšinske narodnosti, posebno za Slovence v Trstu, ki so vladajočim Italijanom trn v peti. Kakor do sedaj, vršila se bode tudi takrat politiška sleparija nad slovenskim prebivalstvom. Ne 16, ampak le 12 odstotkov nas hočejo našteti. Zategadelj rotimo Vas, slovenski zastopniki, slovenski prvaki in slovenske korporacije v Trstu in okolici, zabranite, dokler je še čas, že pripravljeni politični zločin na našo škodo. Gospodovalna stranka ima na razpolago popisovalnih pol v poljubni množini in peklenski načrt je ta, da bodo originali uničeni in izpolnjene nove pole, na katerih izgine najmanje tretjina Slovencev. — Zato ne priznajmo magistratove revizije, temuč zahtevajmo še druge <— vladne revizije, katera naj bi se vršila tako le: Od magistrata revidirane pole naj se vrnejo stranki in stranka jih potem predloži vladnemu revizorju. Povsod imajo revizijo v rokah okr. glavarstva; čemu bi jo imel v Trstu magistrat, kateremu so odvzete vse politične agente, h katerim spada v prvi vrsti tudi ljudsko štetje ? !! Ljudsko štetje v Rojanu. Odbor za ljudsko Štetje v Rojanu ima danes v četrtek ob 8. uri zvečer glavni sestanek v konsum-nem društvu. Ker bije zadnja ura, pridite vsi, ki hočete sodelovati, da si natančno razdelimo svoje naloge. Odbor. Pododbor pol. društva „Edinost" za Sv. Jakob vabi vse odbornike, kakor tudi vse one gosp., ki se so priglasili za sodelovanje pri ljudskem štetju in one, ki se hočejo še priglasiti na sestanek, ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v gostilni Konsum. društva. Popravek. V včerajšnji prilogi mora v drugem odstavku prvega članka glasiti drugi stavek: „Na sto prebivalcev v Trstu in okolici ne prihaja niti 16 Slovencev, niti pol Hrvata, preko 78 Italijanov in skoro osem Nemcev". Sicer so pa to tiskarsko pogreško gotovo popravili že čitatelji sami. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi cenjene odbornike in zaupnike na 43. redno sejo ki se vrši v petek dne 30. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi, v ul. Lavatoio št. 1 I. nadstr. Ker pridejo jako važne društvene stvari na dnevni red se prosi polnoštevilne udeležbe. ODBOR Zvezo jugoslov. železničarjev. Dr. Puecher je v sinočnji seji mestnega sveta proslavljal „Lega nazionale" in rekel, da skrbi ta družba tudi za šole v italijanskih mestih Mi bi samo prašali dr. Puecherja, naj nam imenuje ona italijanska mesta, v katerih ima „Lega nazionale" svoje šole. Mi znamo pač, da ima „Lega nazionale" svoje'šole v popolnoma slovanskih krajih — a v italijanskih? Dr. Puecher je sinoči zopet enkrat dokazal, kak Inter-nacijonalec je. Od slovenskega delavca se zahteva ne le, da je mednarodno organiziran, ampak tudi, da zataji svojo narodnost, dočim so italijanski socialisti najprvo Italijani in potem iele socialisti. Sloveaski socialisti naj razmiiljajo o tem! I Ljudsko štetje. — Izgled odločnosti slov. hišnim gospodarjem in upraviteljem. Ker sta upravitelja „Narodnega doma" in večih hiš v Molin a vento, g. Kranjc, prejela od magistrata italijansko-nemške tiskovine za ljudsko štetje, da-si v dotičnik hišah bivajo skoraj izključno Slovenci in Hrvatje, sta se podala včeraj zjutraj na ana-grafični urad z zahtevo, da jim te tiskovine zamenjajo s slovenskimi, oziroma slovensko-italijanskimi. V sobici št. 8, kjer ima\o shranjene te tiskovine, sta našla le slugo, ki ju je poslal k ravnatelju. Tega pa ni bilo v uradu in je zato konferiral žnjima pod-ravnatelj. Ta je najprej skušal utajiti ekzi-stenco slovensko-italijanskih tiskovin. Ker pa je upravitelj „Narodnega doma" ravnokar na svoje oči zapazil cele, še ne načete skladnice takih tiskovin in je to naglašal podravnatelju v lice, je bil ta poslednji ves v zadregi in ni vedel druzega izgovora za svojo prejšnjo neresnično trditev, nego da je naglašal, da so one tiskovine za zgornjo okolico. Upravitelj „Narodnega doma" je na to izjavil na kratko, da vrača dobljene italijansko-nemške tiskovine, da odklanja vsako odgovornost ter da obvesti o tem namest-ništvo. To je podravnatelja nekoliko osupnilo in je prosil upravitelja, naj se vrne črez eno uro, ko bo ravnatelj tu. Upravitelj pa je to odločno odklonil, rekši da on ni nikak postrežček in da ne more izgubljati časa. In — je odšel. Upravitelj Kranjc pa je še nadalje debatiral s podravnateljem, dokler ni prišel ravnatelj Lonzhar. Ta je prigovarjal, da hiše, ki jih administrira Kranjc, so v mestu in da tu bivajo sami Italijani. Tej trditvi se je Kranjc odločno upn, naglašujoč, da v njegovih hišah so po veliki večini Slovenci in Hrvatje. Ko je ravnatelj videl, da je tudi ta trda kost, ki se ne da zdrobiti, je začel Kranjca prositi, češ, da morajo šele poiskati one tiskovine, radi česa naj se povrne ob 11. uri, ter je — ravnatelj namreč — zaprosil Kranjca, naj bo tako dober, da vzame tudi tiskovine za Narodni dom! — Tako je zmagala slovenska odločnost nad laškimi mahinacijami, kar naj bo v izgied in vspodbujo vsem slovenskim hišnim gospodarjem in upraviteljem, k- bi jih hoteli zastrašiti, oziroma potajiti slovenske tiskovine. Pogreb pokojnega Karola Kodriča pri Sv. M Magd. spodnji se je izvršil ob velikanski vdeležbi. Pevsko družtvo „Slava" je pelo žalostinko na domu in v cerkvi v Skednju. V sprevodu so nosili venec, ki ga je poklonilo „Obrtno društvo", venec, ki ga je poklonila družina pokojnika in pet drugih vencev, ki so jim bili trakovi vsi v narodnih barvah. Med vdeleženci pogreba je bil med drugimi rodoljubi od Sv. M. Magd. tudi dež. posl. g. Miklavec. Pogreb je priredilo novo pogrebno podjetje najdostojneje. Pokojniku, ki je rekel še tikom pred smrtjo svojemu očetu : Oh, oče! Zakaj ne morem pomagati pri ljudskem štetju, da bi se vsaj deloma pošteno izvršilo, — bodi lahka zemljica domača! N. p. v m. Naznanila za osebno-dohodarinski davek. V smislu § 201 zakona od 25. oktobra 1896 dr. z. št. 220 mora vsakdo, kdor je v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, dolžan izplačevati za eno osebo prejemkov na plačilu ali pokojnini, označenih v § 167, na leto več nego 1200 kron, podati vsako leto davčnemu oblastvu naznanilo o osebah, ki imajo pravico do teh prejemkov, ter navesti njih ime, stanovališče in posel, potem višino in vrsto v prejšnjem letu izplačanih prejemkov. Opozarjamo zato vse delodajalce na tozadevni razglas c. kr. finančnega ravnateljstva, da se izognejo kazni, ki bi jik lahko zadela. Uzorci za naznanila se dobivajo brezplačno pri pristojnih davčnih oblastih I. stopinje (torej za Trst in okolico pri gornjih c. kr. davčnih administracijah, na Goriškera-Gradiščanskem in v Istri pa pri pristojnih okrajni glavarstvih). Po § 202 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih dolžan je vsak osebnemu dohodninskemu davku podvrženi podati vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga določa finančna deželna oblast. Te dolžnosti so glasom § 204 omenjenega zakona oproščene le osebe, katerik davku zavezani dohodki ne presegajo 2000 kron, toda tudi te le, dokler jih ne pozove davčna oblast ali predsednik priredbene komisije. Vspeh prvega izleta Rusjan-Merče-povega aeroplana v Zagrebu. Naš zagrebški dopisnik —B— nam piše dne 27. XII.: Včeraj popoludne se je naš rojak Rusjan prvikrat vzdignil v Zagrebu se svojim novim aeroplanom. Rusjanov vzlet je vspel popolnoma. Kakor galeb se je dvignil, krožil v zraku in napravil dve osmici. Aeroplan se je dvignil 200 metrov visoko. Sukanja in kretnje so bile odločne. Navzoče občinstvo je burno aklamiralo Rusjaaa i« Merčepa. Po vzletu sta bila počeščena z lovor vencem z nadpisom: Zagrtbački sportski drugovi svojim prvim aviatičerim* Utr Upu in V Trstut 2* decembra 19It. „RDINOST" št. 360 Stran IH Za povzdigo Barkovelj. Na inicijativo društva za povzdigo tujskega prometa v Trstu in Istri se je ustanovil poseben odbor, ki bo skrbel, da se Barkovlje kolikor možno povzdignejo. Ta odbor obstoji iz sledečih gospodov : Josip Grioni, nametni-štveni svetnik v. p., predsednik, Vikto Bar-toli, Krištof pl. Busich, vit. Aleksander Ce-sare, Rudolf Demai, Kari Exner Gustav Klink, Julij pl. de Demarchi, posl. Svetko Martelanc, dr. Natal Maričic, Alojz Marzini, Aleksander Marzini, Maulij Naschitz, Henrik vitez Zahony, Ferdo Stare. Odbor si je sestavil program svojega delovanja. Doseči bo skušal, da se zboljŠajo prometne zveze med Barkovljani in Trstom, da znižajo tramvajske cene ob delavnikih, da se zboljša telegrafski in telefonski promet, da se ustanovi mesto okrajnega zdravnika in se ustanovi lekarno, da se bo boljše skrbelo za ceste itd. Za Ciril-Metodov obrambeni sklad so se nadalje oglasili p. n. g.: 856. Železniški uradniki južne železnice (plačali 200 K); 857. Moška CM podružnica v Logatcu (plačala 200 K); 858. Ženska podružnica CMD v Logatcu (plačala 200 K) ; 859. Mala Stanka s tovarišicami in tovariši v Mozirju; 860. Podružnica CMD v Lokavcu (plačala 130 K); 861. Podružnica CMD za St. Lenart in okolico (plačala 200 K). Ali imate naročen „Slov. Branik" ? V vsaki rodoljubni slovenski hiši mora biti ta list, ki je zrcalo narodnega življenja Slovencev. Na leto stane le 3 K ter se naroči pri upravništvu v Ljubljani, Tržaška c. 33. Istotam se tudi naročajo „Žirovnikove narodne pesmi IV. zvezeku. Slavna pevska društva, kakor tudi vse pevce poživljamo, da si blagovolijo naročiti te pesmi. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v oktobru t. 1. sledeče dohodke : krčma pri Kosiču (NDO.) K 36 81 kavarna Balkan . . . . „ 32'— kavarna Commercio . . „ 2012 pri gospe Biček . . . „ 29 02 knjigarna Gorenjec . . „ 2.— krčma Pri Birsi . . . „ 2'— krčma „Pri Francu" . . „ 1819 Krč. „Ex Grotta" Balkan„ 17 71 Drugi so bili prazni. Srčna hvala! Tržaška mata kronika, Zasačen tat. Julij Secco, stanujoč v ul. Salice št. 15 se je pred včeraj popoludne ob 5. uri vrnil domov. V sosednji sobi, kjer biva njegova hišna gospodinja Ana Borri, je gorela luč ! Čudno! Saj je vedel dobro da je ni doma. Odprl je torej vrata in zagledal nekoga, ki je iz omare mirno pobiral perilo in je spravljal v culico. Čim se je Sacco prikazal, jo je tat urno popihnil ka-itor blisk. Pozneje pa so ga iztaknili in aretirali. Sedel je v gostilni „Air Aurora". Bil je to slaboglasni Ivan Giraldi, star 26 let, iz Kopra, že izgnan iz Trsta in večkrat kaznovan. Vkraden kožuh ! G. Alojzij Petronio se je predvčerajšnjem zvečer nahajal v kavarni „Secession" in je tam obesil na kljuko svoj kožuh vreden 350 K. Ko je hotel oditi, ni bilo kožuha več. Preostalo mu ni druzega, nego naznaniti tatvino po-liciji. Tat, redar in žaklji. Včeraj zjutraj ob 6.30 je redar v ul. Tivarnella pred hišo št. 3 zagledal voz z vpreženim konjem. Kmalu zatem je izstopil iz hiše mož, ki je naložil štiri žaklje žita na voz. Redar se je približal, oni pa hajd brez druzega v beg! — Voznik, ki je ostal, je rekel, da ga je oni, neznani mu individuj, najel, da bi prepeljal žaklje do Sv. Jakoba. Pozneje se je doznalo, da so bili žaklji ukradeni neki tvrdki, ki ima v ul. Tivarnella svoje skladišče. — Oni, ki je žaklje vkradel in zbežal pred redarjem, je bil uslužben pri omenjeni tvrdki kakor težak. Nagla smrt. Ana Naracci, stara 41 let, vratarica hiše št. 26 v ul. S. Michele, se je včeraj na tej ulici zgrudila na tla ni je kmalu potem umrla vsled srčne kapi. Josipa Gilič, vinskega mešetarja, starega 47 let, stanujočega v ul. Seminario št. 2, je tudi včeraj zadela kap, da je bil takoj mrtev. Marija Rebec, stara 65 let, stanujoča v ul. S. M. M. Maggiore št. 4, je istotako zadela kap na možganih, in kmalu zatem izdinila. Koledar in vreme. — Danes: Tomaž šk. — Jutri: Nikefor šk. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 7* Cels. — Vreme včeraj: oblačno burja. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Burja. — Temperatura nižja, počasno ja-sneije. Društvene vesti. Silvestrov večer priredi „Čitalnica" v soboto v „Konsumnem društvu" pri Sv. Jakobu. Opozarjamo vse sv. Jakobčane na to domaČo zabavo. Vstop brezplačen. Št. Jakobška Čitalnica opozarja gg. pevce na pevsko vajo, ki se vrši danes v četrtek ob 8.30 zvečer. , Silvestrov večer* vrdeljskega So-kokr* obeta biti Mos aotaf v rnakt nega. Izvzemši tradicijonelno tombolo, bodo vse točke vsporeda — popolna novost. Gospod Jaka Stoka, glavni junak večera, je priredil v ta namen posebno dvodejansko šaloigro s petjem; g. E. Adamič, krasno romanco za dve gosli s spremljevanjem gla-sovirja ; g. M. Negode pa nas iznenadi s spopolnjenim tamburaškim zborom in z ženskimi dvospevi. O polunoči bo običajni govor, kateremu bo sledila živa slika. Končno bo pa —ples in svobodna zabava. Osebe, ki sodelujejo, jamčijo, da bo to v resnici užitek prvega reda — torej primerno slovo od starega leta; zato pa tudi „Vrdeljski Sokol" pričakuje prav obilne vdeležbe. V Barkovljah priredi pevsko društvo „Adrija" Silvestrov večer" v dvorani „Narodnega doma" z izbranim in bogatim vspo-redom, sestoječim iz pevskih točk, kupleta in enodejanke: „Pot do srca". Vstopnina 50 stotink za osebo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pevsko društvo „Zastava" v Lo-njeru priredi skupno z lonjersko CM podružnico „Silvestrov večer". Na vsporedu je petje in dve igri: dvodejanka „Trije tički" in enodejanka „Bratranec". Svirala bo domača godba. Po polunoči bo ples do 4. ure zjutraj. Torej, kdor se želi zabavati, naj pride na „Silvestrov večer" v Lonjer! — Na veselo svidenje! Pevsko društvo „Trst" vabi vse p. n. tamburaše, pevce in pevke na pogovor glede Silvestrovega večera v petek 30. t. m. v prostorih NDO. Prihodnji teden pričnejo zopet redne pevske in tamburaške vaje. Vsprejemajo se novi pevci in izvež-bani tamburaši. Odbor. Danes, v četrtek zvečer pevska vaja za mešani zbor „Dramatičnega društva". — Začetek točno ob 8. Odsek trž. „Sokola" v Rojanu vabi si. občinstvo na „Silvestrov večer", ki bo v veliki dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo „Zarja" iz Rojana z moškim, mešanim zborom in kvartetom. Na koncu pevskih točk bo velekomična spevoigra, tercet „Trije šnofarji". Igral bo salonski orkester. Po polunoči ples do 2. ure. Med točkami bo poslovala šaljiva pošta in srečkanje. Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu priredi na novega leta dan „Variete koncert" z najraznovrstnejšimi šaljivimi in pevskimi točkami, kakor tudi moškimi kvarteti. Poleg tega bo pa še šaloigro „Maček", ki bo gotovo izzivala obilo smehu. Koncert se bo vršil v veliki dvorani „Kons. društva" v Rojanu pri pogrnjenih mizah. Nudila se bo prav gotovo lepa in neprisiljena zabava vsakomur, ki pride. Na to bo pa ples, ki bo trajal do polunoči. Na novega leta dan torej na koncert v Rojan ! Začetek ob 6. uri zvečer. Silvestrov večer priredi, kakor smo že poročali pev. dr. „Kolo" v prostorih „Trg. in izobraz. društva", ulica S. Francesco št. 2. Da zabave ne bo manjkalo, za to je poskrbel veselični odsek. Zanimivo bo videti burko v enem dejanju „Bratranec", ki bo nudila gledalcem obilo zabave in smeha; da pa ne bo kdo preveč denarja domov nesel, preskrbeli smo nekaj dobitkov, katere dobi oni, ki bo dal več zanje. Pevski zbor nastopi z venčkom „Narodnih pesmi", ki ga je preuredil pevodja g. Mahkota ! Po polunoči pridejo na vrsto plesalci. Začetek ob 8.30 uri zvečer. Vstop brezplačen. __ DAROVL — Prijatelj Bazovice daruje 4 K za Bazoviško podiužnico CMD. — Lovrenc StranŠijak daruje za novo šolo pri sv. Jakobu 3 K za prvi kamen. — Denar hrani uprava — Za odkup novoletnih voščil je daroval g. Ivan Mankoč za stavbeni fond sv. jakobške šole 20 kron. Denar hrani u-prava. — Vračajoč se s „predstave" na Prošeku nabrali „Adrijaši" v gostilni pri Jurju za barkovljansko Ciril-Metodovo podružnico K 6 52 st. Za isto se je nabralo za Božič v gostilni g. Kocijančiča (ex Giovaneila) v Barkovljah 4 K. Vesela družba sladko organizirana nabrala na Sv. Štefana za isto 16 K 60 stot. ZAHVALA. Podpisani se najtspleje zahvaljuj eti vsem, ki so nas o priliki izgube nepozabnega našega Karola na en ali drugi način tolažili. Posebno zahvalo pa izrekamo pevsk. društvu ..Slava*' za v Brce segajoče žalostinke ; darovalcem krasnih ven-cencev, deželnemu poslancu in vsem, ki so spremili zemske o-stanke k večnemu počitku. Družini: Kodrič-Sosič. I POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO ffiStiT PO ZMERNIH CENAH RAFAELE IT ALi A TRST - VIA MALCANTON - T^ST Veliki kinematograf „B6LV6D6R! ii TRST - ulica Belvedare štev. 10 - TRST Četrtek 29., Petek 30. in Sobota 31. decembra: 1) Pathe Journal: glasilo tedenskih novosti. 2) Fredlato in njegovi hudičevi psi (v barvah). 3) Pustolovci (drama v barvah). w Zogomet v družini (zelo komično). Slovenci S hočete se obleči SV po ceni ? Obrnite se do dobroznane trgovine z oblekami „ALLA CITTA' D! TRIESTE" Trst, ulica Giosoe Caraocci §1.40 (jrej Torreme) kjer dobit? velik izbor Oblek in sukenj za moške, dedke In otroke za nastopajočo sezono po sledečih cenah : Obleke iz poluvelne in Kamgarna za menite od K 15—52 Obiske „ „ „ „ „ dečke „ „ tO—30 Obleke „ „ za otroke...... „ 4—16 Suknje, kožahi z ovratnikom iz prave kožuhovine za dečke, pelerine iz Lodna po cenah, da se nI bati nlkake konkurence. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvršuje se dalo tudi po meri. Velik izbor potrebnih predmetov za delavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba solldca. ALLA CITTA' Di TRIESTE Trst, ulica Giosne Cardncci štev. 40 (prej Torrente) Francesco Gasparinš ODLIKOVANA DELAVNICA SMim oglja in drva ii privo, petrolja in stavnni materijal I Josip Micau Trst, Via San Cilino št. 2 (Sv Ivan RESTAVRACIJA „AL TELEGRAFO" (nasproti glavne poste) ulica Squero nuovo štev. Iv Zajutrek po 30 stot., kosilo 60 do 80 stot Za naročnike znižane cene. Vino istrsko, opolo, ri-bemberško, vipasko in teran. — Kefošk v steklenicah. Vsak dan sveže ribe po nizkih cenah. Puntigamsko marčno pivo. — Nemška, Češka in italijanska kuhinja. Priporoča se udani F. Tondruška, restavrater. za umetn. pohlštv« Velika prilika!!! in okrašenje Trst, ulica Giuseppe Gatieri 34 W£T Zaloga obuvala ■■■a in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VISINTSM! Trst nI. Glosue Corduccl 31. Fllljalka ul. S. Sebastlano 8. Velika izbera moških ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in selidno po meraih cenah < S" 30 Odprl sem v Trstu v ulici Commerciale 3 svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami za moške in ženske. Prodajal bom tudi maje in no-govice, perilo v?ake vrste in manufakturno blaga. Imam veliko zalogo Črevljev za moške, Ženike *» otroke. Solidna postrežba. CENE Jj^^JJIZKE. Priporoča se G. ccari & Pif oss Trst, Via Malcanton štev. 9 = Motorno pohištvo = Trst, ulica Gioachino Rossini št. 26, vogal ulice della Zonta GUGL. BROD ft CO. opozarja alavno občinstvo, da je na novo uredil svoje velike sobane z modernim pohištvom vsakega štila, ki je je nakupil pod takimi pogoji, da je zamore nuditi svojim cenj. odjemalcem ps najnižjih cenah. — Katalogi na zahtevo zastonj. Povoljni pogoji za vplačila. Tbno io folnio im za moške v velikem izboru HT po zelo ugodnih cenah. Na zahtevo se dopoaljejo uzorci Bratiš lo franko. Hov tiiffet pri sv. Ivnnu Luigi BRAIDOTTI Via S. Cillino št 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor rasne svinjine in sira, kakor tudi piva, vina in likerjev b postrežbo kave. Se priporoča LASTNIK. Odprto do ene popolnočr* V odlikovani čevljarnici mm* G. SCITBICH = ulica Giosue Carducci štev. 15 ===== se nahaja velik izbor črevljev za gospe, gospode in otroke. Velik Izbor suknenih Črevljev za dom, galoš in gamašen za šport CENE NIZKE. —— CENE NIZKE. Cene nizke M. Aite brez konkurence Velika zaloga z manifakturnim blagom alloa Nsota it 38, vogal uL ». Laiure, m podrainloo «1. 8. Lassaro * si dovoljuj« obrtttfti slavno oMMw to svoja eonjoss m^uamlm, da j« jsks posaneiila ivsjo j ■ tofo kakor ta