146. številka.
Ljubljana, v če
XIX. leto, 1886.
• t ha« .i vsak dan zT<*^«r« izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t r i i s k o-ng e rs ke dežele za vse leto 15 ><lil., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ^lil., ;.-den mesee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljanu brez pošiljanja na dom za ^se leto 13 gUl, za četrt let*     gld. 30 kr., za jeden mi.'* •• l gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa se
10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Z» tuji* dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jed^nkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. <*e se trikrat aii večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi »" ne vračajo. Uredništvo in upravništvo jo v Rudolfa Kirhiša hiši, .Gledališka stolb-i". Upravni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari.
za
po
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3  „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
Vjtrtivništvo p p SlOV, JVfiro'la".
V IJublJaiii 1. julija.
Kakor Izraelci obljubljene dežele, tako smo koprneče čakali Slovenci, z nami pa vsi drugi avstrijski Slovani, kedaj se umakne z ministerskega sedeža baron Conrad. Izpolnila se nam je vroča želja, baron Conrad je šel, na njegovo mesto pa bil pozvan pl. Gautsch, dotle v javnem življenji popolnem nepoznana osoba. Z nezaupnostjo vzprijeli smo vost o njegovem imenovanji, te nezaupnosti se tudi danes še nesmo znebili, kajti vse njegovo dosedanje delovanje kaže, da se novi naučni minister za slovanske težnje veliko ne meni.
Novi minister za uk in bogočastje do sedaj ni obiskal niti jedne slovanske učilnice in najnovejše njegovo potovanje na Češko velja učilišč^m v Bude-jevicah, Plznu, Hebu, Aschu, Kadnji, Komotau u in v Liberci, torej odlično nemškim krajem, iz česar se da sklepati, da so mu Nemci v prvi vrsti pri srci, da se hoče prepričati, kako kruti Čehi Nemce na steno pritiskajo.
A tudi drugi njegovi ukrepi so taki, da nas nikakor ne naudušujejo. Če že ne govorimo o naredbi,
da nekatere srednje šolo začenjajo stoprav ob 9. uri, kar kaže naučnega ministra izredno skrblji-vost za bogatih roditeljev otroke, moramo vsekako odločno protestovati proti najnovejši naredbi, s katero se bode šolnina na srednjih šolah podvojila. Slavui Stuart Mili je že učil, da je nevednost najdražja stvar v deželi in razumen državnik mora za to skrbeti, da je pouk vsacerau pristopen, ne pa da je monopol imovitejših krogov. Veliko se je že pisalo in dokazovala ae je nujnost, da se na vseučiliščih odpravijo „Collegiengelder," z isto logiko smelo bi se pričakovati, da se sploh vsa šolnina odpravi, ker v obče ni izdatna in ker Avstrija vender še ni tako u bo/, na. da bi dotične vsote ne mogla utrpeti.
A dela se baš narobe. Ker smo sploh že dlje časa na rakovi poti, ukrenil je pl. Gautsch, da se za pouk naloži zaščitna carina in sicer tolika, da je marsikdo zmogel ne bode. Že dosedanja šolnina je marsikoga bolela, saj kinetskemu posestniku 20 gld. na leto ne gre lahko izpod palca, ker si je ta znesek moral pridobiti s krvavimi žulji, kaj še le odslej, ko bode plačevati po 40 gld. na leto!
Ugovarja se sicer, da bodo pridni učenci šolnine oproščeni, a v prvem ra-redu gimnazije mora vender vsak plačati polletno šolnino, in ker novo ustopivše zadene tudi u pisnimi, bode se vsega vkupe nabrala čedna svotica, ki bode marsikomu presedala in tako bode ministerska naredba kakor mit niča zabranjevala uhod na srednje šole.
S podvojeno šolnino se je tem težje spopri jazniti, ker smo zadnja leta itak dobili lepo tolpo novih bremen, saj državni zbor ni skoro druzega važnega ukrenil, nego da jo pridno nove davke dovoljeval, upati bi se torej smelo, da se nam vsaj pouk ne bode obdačil, ziasti ker je naučni budget jako pohleven in bi se vsota, ki jo vrže vsakoletna šolnina, prav lahko kje drugej prištedila.
Tako mislijo vsi razumni ljudje in mi še nesmo čuli nobenega glasu, ki bi pl. Gautscha modrost glede podvojene šolnine posebno v zvezde koval, čuli pa smo veliko glasov, ki so rečeno naredbo strogo obsojali. V Galiciji začelo se je celo jako živahno gibanje v tej zadevi, sklepajo in podpisu-
jejo se peticije in resolucije, ki bodo romale na Dunaj, da se ta naredba zopet razveljavi.
Pri nas na Slovenskem pa še ni niti duha ne sluha o jednaki agitaciji, dasi je Gautscheve naredbe ost obrnjena v prvi vrsti proti našim prsam. Podvojena šolnina bode marsikoga odvrnila od praga gimnazije, saj je znano, da veliko učencev niti najpotrebnejše hrane nema, kamo li, da bi toliko šolnino plačeval, za revne bodo srednje šote sploh ne-pristopne, ker bode plačilo prvo polletje preveliko, naravna posledica torej, da bodo slovenske gimnazije imele manj učencev, da se bode /m., n j šal narodni naraščaj. Vse druge posledice pa si razsoden rodoljub prav lehko sam izvaja.
Ne bilo bi tedaj napačno, ko bi tudi Slovenci povzdignili svoj glas proti tej naredbi, ki je kvarna in duhu časa nasprotna. Tudi bi nič ne škodovalo, ko bi naši gospodje poslanci v tej zadevi katero uganili, ali se morebiti celo do gospoda pl. Gautscha potrudili. Znamo, da veliko opravili ne bodo, ker jim nedostaje resne volje in je še tista resna volja, kolikor jo je, močno razcepljena, vender imeli bi potem blago zavest, da so za Slovence kaj storiti poskusili.
Petindvajsetletnica slovanske čitalnice v Trstu.
(Konec, i
Povem naj še, kako se je vršila slavnost pet-indvajsetletnice. V prostornem in že na sebi lepem čitalničnem vrtu, ki je bil nocojšnji večer posebno krasno odičen, zbralo se je takoj po deveti uri občinstvo iz najuglednejših, najodličnejših krogov Tržaških. Videli smo več visokih uradnikov in dostojanstvenikov. K slavnosti je odbor povabil vsa narodna društva, kolikor jih je po Slovenskem in Hrvatskem. Tržaška slovanska društva udeležila so so slavnosti po deputacijah; iz okolice in z dežele prišlo je nekoliko vabljenih gostov, videli pa smo vendar več Tržaških rodoljubov, ki so bili samo v duhu z nami! Program vi šil se je točno v vitino zadovolj-nost in veselje zbranega občinstva. Gospod Viktor Dolence nas je s svojim govorom kar iznenadil! Po kratkem uvodu, v katerem je spregovoril o po*
LISTEK.
Dnevnik.
(Spisal Lud o vik Hale v y; poalovenil Vinko.) Dalje.)
„Zdaj je pa na tebi vrsta, gotovo si tudi ti 21. maja kaj zapisala.,,
„Dvojim. Meniš li, da sera zapisala: Vozečej se po železnici domov, sedel mi je nasproti mičen m\ad mož?"
„Ne rečem, mičen mlad mož ... a poglej natanko."
„No, ker že moram . . . Pogledala bodem. V sredo 27. maja: Še le v Louvru . . . pri teti ... v razstavi slik . . . Saj sem ti rekla, ničesa ni o tebi notri. A čakaj, tu vidim nekaj par suhih besed ..."
Saj sem vedel . . . Opazila si me prav dobro."
„Čuj torej, kaj tu stoji: Nazaj se vozečej sedel i*i je nasproti mlad mož, ki me je neprestano pogledoval. Ako sem jaz po naključji dvignila oči, povesil jih je on hitro, a če sem jaz svoje povesila, gledal mt je v jedno mer. Od Chatoua naprej se že nič več nesem upala pogledati kvišku, taku sem čutila njegov motreči me pogled. K sreči sem imela v svojej potnej torbi anglešk roman; hitro sem ga
izvlekla ter pričela brati, a zvečer sem morala vse, kar sem bila v kupeji prečitala, od kraja pričeti."
„To še ni vse, tu stoji še več ..."
„Da, a to te nikakor ne more zanimati."
„Le kar beri,  saj sem tudi jaz vse prebral."
„No, ako že na vsak način hočeš, pa poslušaj : Utegne li biti res, kar je babica predvčeranjim rekla materi: res čuditi se mora človek, kako brdka naša mala Ivanka najedenkrat postaja. Za tem je prišlo dolgo pomenkovanje mej materjo in babico-Prva je očitala drugej, da je zelo napačno, opozarjati me na take reč?, s tem da se vzbuja moja ne-čimernost in tako naprej. Nič zanimljivega, kakor sem ti rekla. Nadaljuj ti."
„Jaz 22. maja ničesar nesem zapisal."
„Jaz tudi ne."
„23, maja: Dohod Jupitra, poskus na terasi in v gozdu."
„A o meni ?" »Nič;«
„Ah, to me ponižuje, kajti jaz sem baš 23. napisala nekaj o tebi. 23. maja: Mladi gospod, ki je predvčeranjim na železnici tako v me zijal, je častnik. Ravnokar je jezdil tod mimo v uniformi, na rokavih ima po tri sreberne pase. Ako pa pravim je jezdil tod  mimo, bilo je to več nego
to. Najmanj jedno četrt ure mudil se je mej paviljonom Hem i IV. in ograjo, jezdec v Šoli. Zdaj je moral iti na desno, zdaj na levo, potem angleški, potem ga je naglo obrnil, da je na razne načine pokazal spretnost njegovo."
„Res je! Tu je zaznamenovano: Danes sem poskusil Jupitra. Našel, da je izborno izučen — a prosim, nadaljuj svoje poročilo."
„Čuj torej : Zvečer po večerji dejala sem Ge-orgesu, kateri, dasi je dvanajst let star, vse vojaške odnošaje pozna do pičice: prosim te, povej mi vender, kdo so tisti častniki, ki imajo po tri sreberne proge na rokavih? To so konjiški stotniki. Je li to že kaj, konjiški stotnik? Nu, to se ravna po tem, koliko je star; ako je s 25 leti konjiški stotnik, je to že kaj, ako pa je s petdesetimi, pa ni nič kaj prida — petindvajset let! Mogoče, da je on malo starejši, a gotovo ne mnogo . . . No, jaz sem pri kraji ..."
štiriindvajsetega samo dve vrsti: V gozdu, srečal deklico od zadnje srede. Vsekako je mična in dobro sedi na konji."
„Oh! to je vse ! . . . Moj Bog, kako na kratko. Prav za prav pa bi se vender tu upodobilo par besed več."
(Dalje prih.)
menu jubilejev sploh, posebno pa za nas Slovence, narod toliko časa preziran in potiskan v ozadje, ki se je pa naposled vendar predramil ter se z vsemi svojimi močmi poprijel narodnega dela, za nas torej so jubileji p raz u ik i narodnega preporoda, prazuiki narodnega vzkresa. Spominal se je presvetlega cesarja,  ki je,  podavši narodom konstitucijo, tudi v Slovencih vzbudil nado na boljšo bodočnost. Povabil je slavno občinstvo, naj z njim vred zakliče trikraten „živio" presvetlemu vladarju, na kar se je i navdušeno odzvalo, godba zasvira „Naprej". Naslikal nam je potem v kratkih, a krepkih potezah življenje in delovanje naše čitalnice, načrtal nam je nje sijajno in bedno dobo.   Pohvalno je omenil delovanja najzasluženejših dosedanjih odbornikov, kakor so gospodje Sorč, Doljak, Levstik, Cegnar, Zor-man, Kalister, Opuič, Škuljevic in dr.', ki so društvo ustanovili ter mu več let v najbolj kritični, pa tudi v najsijajnejši dobi odborovali. Nekateri teh gospodov, kakor trgovec Zorman,  ostali so društvu do danes zvesti ter je po svoji moči še vedno krepko podpirajo.   Od tacih mož treba se učiti rodoljubja, njih jemati si v vzgled, kajti oni so nam pokazali, kaj je v s trajnost in načelo;  tak  mož se ne upiše v društvo, če je ta in ta odbornik, ter brž izstopi, ako mu tega in tega ne storijo po volji! O tej priliki naj mi bo dovoljeno opomniti velespošto-vanih družin Trudnove in Mankočeve, ki sta si za čitalnico pridobili že premnogo zaslug. Takoj prva leta pristopila sta gospoda Truden in Mankoč k našej čitalnici ter ostala jej zvesta uda in podpornika do danes.   Kadar koli je bilo treba, nista odrekla svoje pomoči.
Gospod govornik opomnil je potem burne dobe 1868. leta v katerej je mnogo boječih se „narod-njakov" čitalnici hrbet obrnilo. Ta čas začeli so v okolici in po deželi snovati čitalnice po vzgledu Tržaške. Krvav krst rojanske čitalnice je nekatere Tržaške bojazljivce tako oplašil, da so se svoje „ne-varne" slovanske narodnosti oplašili ter se samo zaradi „ljubega miru" Tržaški čitalnici odpovedali ter tiho in brez hrupa živeli, bodi si kakor vodeni kozmopoliti, ali pa pod mogočnim varstvom, kakega laškega ali nemškega društva. Nastali so za čitalnico resni časi, a 1873. leta se je začelo zopet novo življenje in leta 1881. doživela je čitalnica pod predseduištvom gospoda M. Polica svojo drugo sijajno dobo. Čitalnične zabave so od tačas mej naj-sijajnejšimi v Trstu. 1883. leta preselila se je v prekrasne sedanje prostore. Tudi letošnji odbor s predsednikom g. Živcem na čelu, se zbog svoje delavnosti dostojno druži vsem drugim poprejšnjim odborom. Prizadeva si po najboljšej moči vzbuditi mej slovanskim razborništvoiu splošno zanimanje za čitalnico. Dal Bog, da bi plemenito delo obrodilo obilo dobrega sadu, ki bi bil le slovan-skej inteligenciji v Trstu na čast in vsemu narodu v veliko korist!
Kar se tiče petja, moramo priznati, da je bilo tako lepo, tako ubrano in natančno, kakor je nismo še slišali v čitalnici   Z občudovanja vredno preciznostjo peli so lep, a težak zbor: „Vojaci na potu", „Naša zvezda" s tenor-solom, katerega je prav lepo pel g. P e 1 i c o u , je bila občinstvu tako všeč, da so jo morali ponavljati.   Pravo navdušenje je pa vzbudil Zajcev zbor „Večer na Savi", katerega so peli s spremljevunjem orkestra. Čul sem že mnogo petja, mnogo slovečih peveev, mnogo bolj kompliciranih skladeb, a lahko rečem, da mi ni še nobena s tako vtliko silo osvojila  cele   duše, kakor ti, tako preprosti, pa tako neizmerno nežni, tako čuta in življenja polni čveterospevi, ki so upleteni v zbor in ki so skladbino jedro.   Tudi občinstvo je bilo očarano ter je jednoglasno zahtevalo, da se pesen ponavlja.
Pevovodji g. Bartlju iz srca čestitamo na sijajnem uspehu, želeč, da bi nam bila skoro dana prilika, naslajati se s petjem njegovega zbora. Slo-vanskej čitalnici pa želimo, naj bi tudi nadalje gojila petje, katerega bujna moč s toliko silo upliva na naša srca in pridablja jih za narod, za slovan-stvo, kar je naloga slovanske čitalnice v Trstu !
Najstarejše slovenske čitalnice, obhajajoče pet-indvajsetletnico svojega obstanka, bratska društva in posamični narodnjaki po drugih slovenskih mestih nas neso popolnem pozabili. Brzojavili so:
Čitaonica in Bratovščina — Kastav.
čitaonica — Koper.
Bralno društvo — Kranj.
Čitalnica ia Jeglič — Gorica.
Akademičuo društvo „Triglav" — Gradec.
Prof. Kandrual in Pukl — Dunaj. „Slovenija" — Dunaj. Vadnov, Kaltster. Bole, Rendič — Reka. Čitalnica — Metlika. „Lira" — Komen. Nabergoj — Prosek. Kavčič Josip — Komen. „Slovenski Narod" — 'Ljubljana, in še drugi pozneje došli.
Prepričani smo, da so vsi Ljubljanski rodoljubi in vsa Ljubljanska društva molče koncentrirali vse svoje vroče želje ih vse svoje simpatije do nas v navedenem telegramu, s katerim ste nas Vi, gospod urednik, počastili, za kar se Vam, kakor tudi vsem drugim Ljubljanskim društvom iu posamičnim gospodom iz srca zahvaljujemo.
Po dovršenem programu zbrala se je srbopeta mladost v dvorani ter vrhu vse vročine z vidnim veseljem zibala se in rajala pozno v noč. Ostavili smo vsi čitalnične prostore (nezadovoljni, ker nismo zamudili tako lepe in plemenite zabave, z društvom zadovoljni, ker nam je priredilo tak večer, ki bode izvestno ostal vsakemu v dolgotrajnem spominu. Mi pa želimo, da bi slavno občinstvo svojo hvaležnost čitalnici skazalo tako, da bi se zanimalo zanjo, ter se bolj pogostokrut zbiralo v nje krasnih prostorih saj je že skrajni čas, da Slovani v Trstu vsemu svetu pokažejo, da se znajo v svojem rojstnem mestu prav tako dobro zabavati, kakor iz tujine k nam prispeli Nemci in drugi tujci. Da, zadnji čas je že, da se slovanski značaj Trsta pokaže, da Lahom, pa tudi Nemcem, ki v bujnej svojej domišljiji prištevajo Trst nemškim mestom, dokažemo, da so se zmotili ter jim račune prečrtamo. Vsa slovanska inteligencija imela bi se zopet zbrati v slovanskej čitalnici ter podati jej oni pomen in ono važnost, ki bi jo v tako velikem in v vsakem oziru znamenitem mestu morala imeti, ob jednem izražamo prisrčno željo, da bi se nas tudi od zvunaj bolj pod piralo, kakor se je doslej godilo, ker Ljubljanski Grad ni v nevarnosti!! F.
Politični razgled.
Notraaije dežele.
V Ljubljani 1. julija
<■< o* pori a rs k a stranka namerava v Pragi osnovati novo utrakvistično zabavno društvo, da bi tako bolj približala Nemce iu Čehe. Društvo se bode še letos otvorilo. To društvo bode pa teško imelo kaj uspeha, ker gospodarska stranka si do sedaj ni mogla pridobiti veljave mej češkimi Nemci.
Kakor „Przeglad" poroča, ponovila se bodo pogajanja o obnovljenji nvNtro-ogerske pogodbe še le koncem avgusta. O formalnoj strani teh po gajanj, to je, če se bodo vršile direktno mej obema ministerstvoma, ali pa bode posredovala carinska konferenca, se bodo pa že v kratkem dogovarjali, ko pride Tisza na Dunaj.
T u;uije <tržave.
Deputacija bolgarskega narodnega sebranja izročila je v soboto knezu  adreso, ki se tako-le glasi: »Zastopniki bolgarskega naroda so srečni, da morejo po dovršenih velikih zgodovinskih dogodkih, izražati knezu  prava čuvstva, katera napolnujejo ves narod; kajti sedaj sta zjedinjeni Severna in Južna Bolgarija pod jednim žezlom, in prvo narodno sobranje združuje zastopnike obeh dežel. Mi delimo priznanje Vaše  visokosti proti narodu,  ki se je vzdignil kakor jeden mož, da se poteguje za zje-dinenje in brani domovino, kakor tudi hrabrim vojakom, ki bo z nenavadnim pogumom in samozata-j jevanjem pod vodstvom vrlega kneza zavrnili sovražnika in zmagovito udrli v njegovo ozemlje. Nau-dušenost, katero je pokazal bolgarski narod, da doseže svoj ideal, ter brani čast, svobodo in celokup-nost ozemlja, njegova odločnost za vse žrtve in slavna I dela naše mlade vojske sestavljajo bleščeče strani I naše noveje zgodovine To je dokaz, da naša vojska I more braniti deželo. Z neizrekljivim veseljem gledal I je narod svojega vladarja, kako je kot voditelj vojske I branil deželo,  ter bil pripravljen umreti za slavo, I čast in nezavisnost domovine.  Z jednakim veseljem I je poslušalo narodno sebranje besede vaše visokosti, J s katerimi se konstatuje, da je dovršeno dolgo pri-I čakovano in odkritosrčno zaželjeno zjedinenje. Pre-I šinjeno je s prepričanjem, da bosta ljubljeni knez I in vlada porabila vsa sredstva, da ostaneta Severna I in Južna Bolgarija za zmiraj trajna, nerazdeljiva j politična celota.   Bolgarski narod je vedno visoko j cenil simpatije civilizovanega sveta; veseli se, da je j pridobil simpatije in za bodočnost popolnem zaupa v humaniteto velevlastij, zlasti velike Rusije, ki nas I je obsipala s tolikimi dobrotami. Zastopniki naroda bodo pazljivo in skrbno pretresovali načrte zakonov I in predloge, katere bode predložila vlada Vaše visokosti in  narodno sebranje bode vse storilo, kar I zahtevajo dolžnosti in koristi skupne domovine.tt — Najpouienljivejši je odstavek adrese, ki priznava,
da je Rusija res z dobrotami obsipala bolgarski narod, ta odstavek je tem pomenljivejši, ker prestolni govor ni nič omenjal Rusije. Zastopniki bolgarskega naroda so hvaiežni Rusiji za njene dobrote, če tudi je Vlada v velikem nasprotstvu ž njo. Sicer pa veje iz vse adrese preveč bizantinizma.
Da se razmere mej llu«iJo in Bolgarijo še neso nič zboljšale, vidi se iz izjav oficrjoznega lista „Journal de St. Petersbourg". Ta list piše, da ne ve, je H res sovetnik veleposlaništva v Carigradu, Onou, to objavil, kar ve povedati Reuter-jeva brzojavka, a knez Aleksander je že mnogo hujšega storil, kakor je napad na vzhodnorumelijski upravilnik; preziral je evropski dogovor. Knez nič ne spoštujo evropskega areopaga, iu naravnost ruši pravice Porte. Pa vzlic temu v Carigradu ravnodušno, in še celo prijazno gledajo njegovo postopanje, in lahko bi se sklepalo, da je kako tajno sporazum-ljenje mej knezom in Porto. Naj bode že kako spo-razuralje ali ne, vsekako bi moral biti slep, kdor bi mislil, da bode tako postopanje v Carigradu ostalo brez vseh posledic. Kar se tiče Rusije, ne more biti po tem, kar je dosedaj storila, njena stvar, da bi s ima branila sklepe evropske konference, za katere se nič ne brigajo oni, v interesu katerih so se sklenili. V resnici se najbolj rušijo ti sklepi v Sofiji m v Carigradu se za to najmam brigajo. Kdo bi si upal trditi, da je tak položaj stvari) brez nevarnosti, da ne daje komu nevarne potuhe. Iz te izjave se da posneti, da Rusija ostro obsojuje postopanje kneza Aleksandra, da pa Še sedaj ne misli poseči vmes, ker knezovo postopanje v prvej vrsti škoduje vender le Turčiji. Ker pa v Rusiji dobro poznajo nevarnost položaja, bodo gotovo pripravljeni na vse slučaje.
Glasovanje o provizoričnem budgetu v itali« fanakej zbornici je pokazalo, da ima vlada veliko večino. Vlada je zahtevala budgetni provizorij za šest mesecev in stavila zaupno vprašanje. Opozicija je temu močno ugovaijala. Pri glasovanji je pa bila vladna predloga vsprejeta z 220 proti 153 glasom. Kakih 60 opozicijskih in 40 vladnih poslancev ni bilo pri glasovanji.
Ker so francoMkl monarhisti v več mestih nabili manifest grofa Pariškega na zidove, predložila je vlada zbornici zakon, po katerem se bode prepovedalo puntarske oklice nabijati na zidove ter se rušenje tega zakona kaznovalo s 16 do bOO frankov in z zaporom od jednega tedna do jednega meseca, ali pa tudi le z jedno omenjenih kaznij. Te prestopke bodo sodili porotniki. Levica je z odobravanjem pozdravila ta zakon. Monarhisti ga bodo gotovo pobijali, ker bode jako oteževal širjenje njih oklicev in manifestov, naperjenih proti republiki. Pa tudi nekateri republikanci neso za ta zakon, ker bi ga pozneje kaka vlada utegnila rabiti proti svobodi republikancev. Sicer pa ni dvojbe, da bode ta zakon vsprejet, četudi se bode poprej nekoliko predelal. Zbornica je temu zakonu priznala nujnost in takoj izvolila odsek, ki ga bode pretresaval. V odsek je voljenih pet nasprotnikov te predloge, pet druzih članov, ki sicer neso za zakon v predloženoj obliki, ampak hočejo, da bi veljal samo za oklice pretendentov, samo jeden je za vladno predlogo brez spremembe.
Odsek bavarske zbornice poslancev, v katerem imajo konservativci večino, zavrgel je predlog ministerstva, da bi se premenila za vse sitna ustavna določba o položaji uradnikov za regentstva. Poslanec Walter je poudarjal, da konservativci ne mislijo premeniti sisteme, ampak le drugi ljudje morajo priti na krmilo. Iz te izjave se vidi, da bi radi odstranili sedanje liberalno ministerstvo. Prilika se jim zdi ugodna, ker je narod še razburjen, da je vlada tako brezozirno in nespretno postopala s pokojnim kraljem. Metati hočejo ministerstvu tako dolgo polena pod noge, da bode odstopilo.
„Reichaanzeiger" je objavil, da ueiuški poštni parniki začno vožnjo v Vzhodno Azijo in Avstralijo. Ti parniki so jako pripravni za pošto, ker jako hitro vozijo. Iz Trsta bodo parniki odhajali v torek, iz Brindisi pa v četrtek. Vozili ne bodo v Aleksandrijo, ampak v Port-Sajd. Želje avstrijskih Velikon9mcev so se izpolnile, v Trst bodo prihajali in iz Trsta odhajali nemški poštni parniki ter delali konkurencijo avstro-ogerskemu Llovdu.
V Birmi še ni miru, domači prebivalci se v več krajih ustavljajo Angležem. Kakor se poroča iz Tumoa, so zadnje dni minulega meseca angleške čete pod poveljništvom majorja Hailes napale 1500 Birmancev, ki so bili v dobro utrjenej poziciji, četudi so imeli Angleži dve bateriji, vendar neso mogli sovražnika pregnati, marveč so se morali umakniti po večurnem hudem boji. Major Hailes je ranjen.
Dopisi.
H Ptuja 30. junija. [Izv. dop] Kakor razni časniki poročajo, zbrala se bode prihodnji mesec v naučnem ministerstvu enketa, ki se bode posvetovala mej drugimi Btvarmi tudi s tem, kako naj se pripravnice in učiteljski izpiti preustrojijo. Pa je na naših pripravnicah dokaj preustrojati, znano je vsakemu. Državni zbor je sklenil v tej zadevi že več resolucij. So li bode pri tej enketi tudi kaj o naših pripravnicah govorilo? Kdo ve?! Morebiti se
je obljubilo ka* našim poslancem, ker so zopet šli
za minister8tvo v ogenj ter rešili ministerstvo porazov. Kaj pa zahtevamo mi? Povedalo se je to že mnogokrat, a naj bode povedano še jedenkrat.
Mi zahtevamo, da bodi na Mariborskem učiteljišči poučni jezik po vsem slovenski, ker le tedaj je mogoče bodočim učiteljem uspešno poučevati, ako se sami dotičnih predmetov slovenski uče. Seveda je treba potem skoro vse učiteljstvo na Mariborskem učiteljišči z drugim nadomestiti, ker večina ni slovenščine vešča. Za učitelje s Slovenskega Štajerja, naj se priredi izpitna komisija za izpit sposobnosti v Mariboru. To je potrebno radi tega, ker vsi Graški učitelji so sovražni slovenskim učiteljem, toraj dotični izpraševalni komisarji nikakor neso objektivni, kedar pride slovenski učitelj na vrsto. V drugo je to, da poučujejo (do sedaj vsaj še) slovenski učitelji slovenski v svoji praksi; a pri izpitu naj pa ne le obdelujejo vse predmete nemški, temveč napraviti morajo tudi praktični poskus v nemškem jeziku — to je pa z velikimi težavami zvezano.
V tretje bi bilo še omeniti, da stane dotične kandidate življenje v Gradci mnogo več, kakor bi jih to v Mariboru stalo, kjer še imajo svoje znance iz časov, ko so se na pripravnici pripravljali za svoj poklic.
To bi bilo nekoliko želj, s katerimi bi naj se enketa buvila. Ali se bode kaj storilo ? Mi dvomimo.
Iz Nevnlce 30. junija. [Izv. dop ] Pri včerajšnjem občnem zboru naše podružnice sv. Cirila in Metoda sešlo se je od 38 udov le 22, ki so volili v stalno načelništvo gospode: Frana Ver Še ca c. kr. notarja in župana za načelnika, Janeza Prezirna za blagajnika in Ivana Tanseka za tajnika z gorkim naročilom, da to načelništvo precej dela na to, da še mnogo zavednih tržanov, sosebno uradnikov in premožnejih kmetov pristopi tej družbi, ki nikakor ne politikuje, pač pa zasleduje blagi namen, gmotno podpirati našo revno učečo se mladino in pospeševati njen pouk na narodni — verski podlagi. Pričakuje se torej, da bode vsak, v komer še bije srce in komur je mar izobraženje domačih otrok, ki tedaj uvažuje nasprotno in nenaravno postopanje nemškega „šulferajna,u temu društvu pri stopil kot ud z letno plačo borega goldinarja ali ga vsaj podpiral tudi z manjšimi darili. Saj veste, da mnogo otročičev ne zmore niti potrebne obleke in obutve niti še potrebnejšega vsakdanjega živeža, še manj pa šolskih pripomočkov. V tem oziru bi sicer tudi lahko nekoliko pomogla „Narodna šola" v Ljubljani; ali kdo se upa pri njej potrkati, ker niti naši učitelji k njej pristopili neso. Tudi tukaj bi lehko naši tržani in drugi posestniki iz okolice lahko nekaj žrtovali iu tako zlajšali vseslovensko bedo na šolskem polji. Kvišku srca!!!
Ob jednem se je tudi volil za zastopnika naše podružnice pri veliki skupščini dne 5 julija v Ljubljani gospod župan in notar Fran Veršec, ki bode gotovo vse naše posebno nasproti „šulferajnovski šoli" zdatne podpore zahtevajoče razmere pojasnil.
Toraj vi zavedni prebivalci to- in onkraj Save pristopite naši podružnici s kakim doneskom koli, dokler si sami ne osnujete svoje podružnice. Zlasti za Vas gospode duhovnike in učitelje je to vzvišen poklic!
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 25. junija. (Dalje.)
Konečno obvelja predlog finančnega odseka, da se imenovano mestno posestvo proda za 500 gld. in da se ima dolžna kupnina obrestovati po 5°/0.
Mestni odbornik Povše poroča v imenu odseka za olepšavo mesta o ulogi drsalskega društva, da bi se zakup drsališča podaljšal in napravil stalni „bajara na dotičnem travniku. Poročevalec pravi, da je doslej drsalsko društvo plačevalo za 6 hektarov zemlje 40 gld. na leto. Po načrtu, ki ga je napravil gosp. inžener II r a s k y, je mogoče z zmernimi troški zbrati vse studence, kar jih je okolu Tivoli in napeljati na dotični kraj, da bi bilo o poletnem času malo jezerce, po katerem bi se v čolnih vozilo. Stroški bi morda še 1000 gld. ne dosegli. Ker je mestna blagajnica dobila letos za seno 500 gld. več, nego druga leta, za drva iz mestnih gozdov pa tudi 500 gld., torej se lahko potrebna vsota, ki ne bode izredne letošnje dohodnine iz Tivolskih posestev presegala, obrne v ta namen, sosebno, ker bode drsalsko društvo ali pa kdo drug od vsote, za bajar, izdane plačevalo 5°/0 obresti.
Konečno poročevalec nasvetuje, v imenu odseka, da se drsalskemu društvu pogodba za drsalnico podaljša za 5 let pod prejšnjimi pogoji, da se dovoli napraviti bajar po leti, a da se ima od vsote za bajar porabljene o poletnem času plačati po 5*l0 obresti, da pa ima mestni magistrat sklepati na-tančnejo pogodbo v tej zadevi z drsalskim društvom.
Mestni odbornik Hribar opomni, da je bil glede" bajarja že poprijel inicijativo dr. M oseh e kot bivši član odseka za olepšavo mesta. Takrat se je stvar odložila za poznejše čase, ker se ni vedelo bode li dosti vode. Kakor hoče zdaj drsalsko dru štvo stvar izvršiti, zdi se mu predlog v preozkih mejah. Mesto se ne sme ustrašiti, ako hoče v tej zadevi izvršiti kaj lepega. Treba bode mnogo poprav, povekšati se more nasip proti železnici, sploh bode treba prostor razširiti ter napraviti v okviru male nasade. Le v tej nadi, pravi g. Hribar, glasoval bode za predlog olepševalnega odseka. Predlog odseka za olepšavo mesta se vzprejme, seveda ima mestni magistrat napraviti natančne pogodbe.
Mestni odbornik prof. Toma Zupan utemeljuje svoj samostalni nasvet, naj se naredi „trot-toir" iz kamenitih plošč po obeh straneh sv. Petra ceste in sicer od frančiškanske pa do sv. Petra cerkve, ali letos vsaj do mesarskega mostu. Predlagatelj utemeljuje svoj predlog, ki se potem izroči v pretres in poročanje stavbinskemu in finančnemu Odseku. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Trubarjev večer.) 0 programu se nam poroča, da bode g. prof. Leveč govoril o življenji in literarnem delovanji Trubarjevem. Skrbelo se je za deklamacijo in petje. Povabljene so tudi dame. Kdor se hoče udeležiti skupne večerje, naj se oglasi pri tajniku pisateljskega društva, g. prof. Raiču. Vnanje zastopnike društva sv. Cirila in Metoda opozarjamo na Trubarjev večer, ako jim je mogoče,  da se že v soboto  pripeljejo v Ljubljano.
— (Pevska veselica.) Pri pevskej veselici v nedeljo v 4. dan julija svira cela vojaška godba slavnega c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Veselica vrši se pri vsakem vremenu v spodnjih čitalničnih prostorih.
— (Iz Spodnje Šiške.) Pevska zbora Šišenske čitalnice imata v nedeljo 4. julija izlet na Dobrovo in v Šujco. — Pod vodstvom g. Kosa pel bo mešani zbor pri sv. opravilu ob 10. uri v farni cerkvi slovensko mašo in na čast sv. Cirilu in Metodu zloženo slovensko pesen. Čast. društve-nike Šišenske čitalnice se tem potom opozoruje in uljudno vabi na izlet z dostavkoni, da naj blago-vole oni, ki se žele udeležiti skupnega obeda, to oznaniti reditelju izleta, g. Maurerju v Šiški, vsaj do sobote opoludne.
— (V Rudolfovem) umrl je 29. junija po dolgem bolehanji gimnazijski profesor frančiškan o. Rafael KlemenčiČ.
— (Graške nadsodnije svetovalec gosp. Rome) inspiciral je po Dolenjskem sodni je in je v Rudolfovem nevarno zbolel.
— (Vprašanje izmej občinstva.) Otroški vrt v Ljubljani bi se bil imel že prvega maja 1885 otvoriti, pa še sedaj ni niti najmanjšega Bledu o njem. Kdo je temu kriv? Ali se mari le zato delajo sklepi, da se ne izvajajo?
— (Anastazija Zelenca spomenik) so preteklo noč neznani poredneži z apnom iu nesnago omazali. Tako početje moramo obžalovati, ker daje le povod nemškim listom, da udrihajo po Slovencih.
— (Ljubljanski turuarji) napravili so pretekli torek izlet v „nemškou Celje, kjer je bil velik „direndej". Za daues naj zadostuje le toliko, da so bili glavni govorniki izmej turnarjev Ljubljanskih c. kr. profesor Binder, Mahr, sin ravnatelja tukajšnje trgovinske šole, Drelse, N. Rud-holzer, urar v Ljubljani, Riiting, \V an isc h itd., da pa vsi vkupe neso nič novega povedali. „Deutsche \Vacht" ima močno otekle lase, to se vidi iz njenega popisa slavnosti. Za poskušajo le jeden stavek: „Frtibschoppen! ein siisses Wort, das Traume vvachruft und sehnstichtiges Rtlckerinnern an Feucht-frdhliehbeschauliche Seligkeit !■
— (V Radečah pri Zidanem mostu) vršil se je pretekli petek čuden dogodek, ki je nekaterim dal povod, da govore o atentatu na škofa Ljubljanskega dr. Misijo. Mi smo o tem čuli sledeče : Ko so popoludne pokali topici v pozdrav prihajajočemu vladiki, vprašal je baje Juvančičev hla-
pec, kaj to pomeni. Ko se mu je povedalo, kaj po-menja strel, je nekda dejal: „Jaz mu bom ie pokazal. Ustrelil ga bom." In pri tej priči sname puško s klina in pokaže, kako bode pomeril Puška pa se sproži in strel zadene mimo hiše idočega posestnika Matijo Kržana v glavo, da se je takoj mrtev zgrudil. Kakor rečeno, nesrno porok, da je vse res tako, a nam se je tako pripovedovalo, kakor smo kupili, tako prodamo.
— (V Trstu) zbolel je v torek 81 letni starček S. M, Vlasto za kolero in čez nekoliko ur umrl.
— (Izpred porotnega  sodišča Ljubljanskega.)   Prvi, katerega je bilo soditi porotnikom, bil je sivolas mož, Tone Korbič.   Komaj je bil prišel k vojakom, leta 1865, kral je štirikrat v jednem letu in po tedanjih vojaških postavah pele so palice. Dobil je prvikrat 15, drugikrat 25, tretji-50, četertikrat 70 palic.   Pri vojacih  se mu torej ni posebno dobro godilo. Bolje je ugajal zatožencu civilni kazenski postopnik, ko je izstopil od vojakov in so se bile odpravile tudi pri nevojakih palice in verige.  Kral je, kjer je le bila prilika, bil je kaz novan mnogokrat, zadnjič na 4 leta v kaznilnici na Gradu.  Izpuščen iz kaznilnice zdravil se je zatože-nec v Ljubljanski bolnici,  potem pa nastopil takoj svojo tatvinsko  potovanje.   Najprvo privoščil si je sveži zrak gorenjske strani in obiskal okraj škofjeloški in kranjski, a tam mu je bila ali sreča mila, ali mu je pa že gorelo za petami, da se je obrnil zopet proti  Ljubljani; 18. marca t. 1. poskusil je svojo tatinsko spretnost na Viči pri Ljubljani in ravno je bil srečno splazil skozi okno v hišo Ti-neta Severja in pričel prazniti skrinjo, kar ga zgrabi črn mož, —ne vrag, ampak  dimnikar Lampe, po Ljubljani in nje okolici znana osoba, ki ga je potem izročil županu, od katerega je šla pot do žandarmov, potem pa na Žabjak. Zatoženec trdi, da je nedolžen in da je še vsekdar bil nedolžno obsojen, „kaj se hoče, saj ga nečejo gospodje pri sod-niji poslušati.* In taka je bila tudi danes. Porot niki proglasili so Korbiča jednoglasno krivega, potrdili tudi dodatno vprašanje, da je tat iz navade. Sodišče (predsednik dež. sodnije Kočevar) obsodilo ga je na 5 let. — Vse drug tiček je bil zatoženec pri drugi obravnavi 451etni Josip Vovk, iz Britofa na Notranjskem.  Že županstvo njegovega rojstnega kraja pravi, da je tat od mladih let. Več ko polovico svojega življenja prebil je zatoženi Vovk po kaznilnicah, kar se mu po vnanjosti ne pozna. Za male stvari, dasi se je Vovk obrajtal kuretnino, se ni mnogo brigal. Le, kakor Nemec pravi „ein GritT ins volle Ganze", to je bilo zanj. Prebranih kaznij za izvršene in poskušene tatvine bile so cele litanije.   Z dvema mesecema je pričel in tako je šlo dalje: ječa dvakrat po dve leti, 3 leta, itd., da je srečno dospel do 6 let. Kaznovan je bil v Trstu, Ljubljani, Podgradu.   V Pulji je dvakrat poskusil ulomiti, jedenkrat bi bilo neslo do 20O0 gl., drugikrat nad 300 gl., ali sv. Hermandad ga je takoj zasačila. Bolje se je Vovku godilo v rojstnem kraji, kakor prej za manjšo tatvino v Sežani, kajti v Britofu bil je ulomil v hišo župana in ukral 1000 gld. in denar odnesel v l1/? cent teški  železni blagajnici. 7. septembra 1. 1. pa se je bil Vovk posebno okoristil v Nadanjem selu na  Notranjskem. Zjutraj zgodaj  ulomil je v prodajalnico Štefana Klopčarja in ukral iz miznice 1118 gld. bankovcev in 18 gld. srebrnega denarja. Ko se je bil pri svoji ljubici nekoliko dnij skrival,  odkurii jo je v Zagreb in tam pričelo se je veselo življenje.   Neprenehoma se je vozil v Sisek, Karlovec in druge kraje, gostilničarjem dajal je zvečer denar hranit,  po dnevi pa je bilo veselo življenje po Zagrebu po malih krčmah, kjer je kvartal in za vino dajal, da je bilo celo premetene postopače Zagrebške kar groza. A Zagrebška policija ima bistro oko in njeni detektivi, katere smo pri denašoji obravnavi videli, so jako razumni in prebrisani. Jeden teh detektivov opazovef je Vovka zapravljivost, pridružil se rau je polagoma, slednjič ga pa prijel. Vovk kot „nobelu človek ponudil mu je desetak, in ko ni pomagalo, hotel se je ž njim spoprijeti, na kar mu je detektiv revolver na prsi nastavil, tako da se je Vovk udal. Denarja imel je še 75 gld. in srebrno uro z verižico, tako da ima Štefanu Klobčarju še 1021) gld. plačati. Vovk seveda trdi, da je popolnem nedolžen, kar mu pa ni pomagalo.   Obsodili so ga na osem let teške ječe, poostreno s postom vsak mesec
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 30. junija. Danes dopoludne prisegel novoimenovani trgovinski minister marquis Bac<iuehem v roke cesarjeve. Pri prisegi sta bila prisotna najviši komornik Trauttmannsdorf in ministerski predsednik Taatfe. Po avdijenci šel se je Bacquehem poklonit cesarjevieu.
Pariz 30. junija. Potrjuje se, da je general Saussier, guverner Pariški, dal svojo ostavko.
Monakovo 30. junija. Zbornica jednoglasno vsprejela odsekov predlog, da se princu regentu določi 200.000 gld. na leto.
Rim 30. junija. Kolera se okolu Brin-disi širi. V zadnjih 24 urah v Brindisi 5 zbolelo, 11 umrlo; v Latianu 67 zbolelo, 24 umrlo ; v Francavilli 27 zbolelo, 15 umrlo, v San Vitu 13 zbolelo, 11 umrlo.
Tllfci:
30. junija.
Pri Mlonm pl. Maoussi z Dunaja. — Deceneri iz BudimpeSte. — Nadler z Dunaja. — pl. Nimethv iz Zagreba.
— Knaak z Dunaja. — Aichler iz Gradca. — Accurti iz Reke. — Sruh z Dunaja.
Prt Mali«! j Heimer z Dunaja. — Haller iz Celovca.
— Auspitz z Dunaja. — Loser iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cua opazovanja	Stanje  i T barometrai „„„.„..„ v mm. | Peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v nun.
30. junija.	i. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	734-39 M.    17-8° O 733 49 omu!   17-6° U 733-75 mm.;   16 8° O 1	si. svz. si. jz. si. Bzh.	obl. obl. obl.	17-40m. dežja. 1
Srednja temperatura 17'3U, za 1*7° pod normalom.
ZD-iMiaJslsa, "borza
dne 1. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta
Srebrna renta Zlata renta . 5°/0 marčna re
250 gld. 1o0 fcld.
Kreditne akcije.....
London .....
Srebro.........
Napol. . .
C. kr. cekini Nemške marke
4°/0 državne srećke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1^64 Ogrtka zlata renta 4-/,. Ogrska papirna renta 5°/(> b"ie štajerske zeraljifič. odvez. ohli*r. Dunava teg. srečke 5 100 gld.
Zemlj. obč. avstr, 4'/,0 „ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 100 gld.
Rudolfove srečke     ...        10 , Akcije anglo-avstr. banke . 120 Tramiuwiiy-(irust. velj. 170 gld. a. v
85	gld. 25	
8«		—
117		35
10'j		—
869		_
278		50
125		85
9		9
6		93
61	■	85
k;8		25
I(W	_	10
^4		70
1t)5		20
117		30
124		60
120	n	—
hh	n	80
177	p	—
18		50
114		75
801		75
kr.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze presrčnega sočutja o bolezni in o smrti našega iskreno ljubljenega, nepoz.-ibljivega očeta
JANEZA LUŠ1NA
izrekamo najsrčnejšo zalivalo gospodom pevcem za ginljivo petje in drugim za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku.
Sod ra žic a, 29. junija 1880.
(471) Žalujoča rodbina.
UC ^ OCCOOOOOCOOVjoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
v našem zaločništru je izšla in se dobiva J>o vseh knjigotržnicah knjigt 7:
Zlatorog.
iPla-TitTIS h.ct ])T*a.vljica,
spisal
/i. Haiouimch.
Z dovoljenjem pisateljevim in uiloinikovir/i f>reloiil ANTON FUNTEK.
Cena elegantno vezani knjičici 2gld.
Anton Funte/t, dobro povrnit po svojih izvornih pesniških proitvodih, podaril je slovenskemu narodu se svojim prevodom Baumbachove ponije * Zlatorog t, kise je kot pravljica do denašnjega dne ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjiiica, kaj bogato in najelegantnije opremljena, bode gotovo vse rodoljube telo" ofiradostilti, ki imajo srci in smisel na ta pesniški umotvor, legar dejanje se vri! tta našem roman-tiltiem Gorenjskem.
Ig. pl. Kleinmaijr & Fed. Bamberg v Ljubljani.
ooooooooooooocococoooooooooocooooooo
351—6)
Št 11318.
Razglas.
(472—1)
Neznana zlobna roka je nocoj onesnažila Anastazija Griina spomenik pred Križevniki.
Da se bode na sled prišlo prouzročevalcem tacih pobalinskih dejanj, katera je najostreje obsojati v interesu ljubljanskega mesta in da se prepreči ponavljanje tacih sramotnih dogodkov, bodi občinstvo, ki mu je mari za javni red, nujno pozvano, naj podpira delovanje redarstvo ni h organov in gosposki ovadi vse, kar bi utegnilo pripomoči, da se zvedo storilci, oziroma, da se onemogoči izvršitev njihove namire.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 1. julija 1886.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
sta izšli knjigi:
l*»ri% v Ameriki.
Koman.   Francoski spisal Jieni Lefebrre.   Poslovenil m * m Stat nominis umbra.   Ml. 8", 535 stranij.   Stane 60 kr., po poŠti 70 kr.
Wa\\ dragocenim korenom.
Povest  Iz  življenja  kitajskih  po^nzdnikov.   Spisal  A. J, Maksitnov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 25 kr., po pošti HO kr.
Prvo Ljubljansko
bolniško, podporno in preskrbovalno društvo.
Ker k občnemu zboru, razpisanemu na 20. junija 1. I nI prišlo dovolj članov, da bi bil sklepčen, bode "nov
občni zbor
%• laefleljo 4. Julija t. I.
dopoludne ob 11. uri  v mestnej dvorani.
To se naznanuje častitim članom s pristavkom, da je ta zbor po §. 16. društvenih pravil Bklepčen brez ozira na Število došlili članov.
Dnevni red :
1. Računsko poročilo za leto 1885.
2. Volitev pregledovalcev računov. •
3. Volitev ravnateljstva.
4. Razni predlogi članov.
(468) llavnateljstvo.
Za mesto Kamnik je izpraznjena služba nad-gozdarja in se precej odda. Prosilci morajo imeti skušnjo v smislu min. naredbe od 16. januvarja 1850, drž. zak. št. 63, morajo biti zmožni nemškega in slovenskega ali druzega slovanskega jezika in morajo biti sposobni za sestavo gozdno-gospodarskih načrtov. Plača se ustanovi po sporazumijenji in se imajo dotične zahteve v prošnji objaviti.
Ponudbe s potrebnimi spričevali naj se ulože <lo :$<>- julija 1886 pri upravništvu mesta Kamnik.
Za upravništvo. (466—1) Dr. Samec.
27. junija: Marija Blaž, gostija, 70 let, Dunajska cesta šr. 3, za naduho. — Marija Kenič, lampistova žena, 56 let, Poljanska cesta St. 27, za jetiko.
28. junija: Neža Jebafin, delavčeva žena, 51 let, k- >-lodvorske ulico St. 6, za rakom. — Matija Dolenec 0. kr. pri si a v a sin, 3 dni, Sv. Jakoba trg št. 9, za oslabljen jem.
29. julija: Srečko To man, kamnoseka sin, 17 dni, Poljske ulice St. 11, za j"tiko.
30. junija: Janez Maz-gon, duhovnik, 44 let, v Rožnih ulicah št. 6, za plev-ritičnim eksi.datom.
V deželnej bolnici:
25. julija: Jane/. Slovar, čevljar, 42 let, za vnetjem možganov. — Ana Poženel, delavka, 16 let, za jetiko, — Jakob Fabijan, delavec, 35 let, ?a jetiko.
26. junija! Matevž; llav. nikar, gostač, 78 let, za starostjo.
27 junija: Fran Janežif, dninar, 55 let, za spride-njem krvi. — Marija Mu ve, gostija, 7f<, za starostjo.
i
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
z nad 1 milijon sijajnih zdravilnih uspehov, že nad 40 let nreskuseno*) in sledili dan nove zahvale za ozdravljenje v vseh časopisih.
S tem se usojam udano naznanjati, da bode od 1. juliju naprej V?-% moja prodajalnica (C:
---a—---»j, —-a- x" «»u.uU8u U1uau
v moje.i nisi, v Kolodvorskih ulicah st. 161, ^
poleg moje urarske prodajalnloe. C )
'IVm povodom izražam vsem svojim dosedanjim p..n. kupovalcein l^-, najlepšo zahvalo za do sedaj »kazano zaupanje in prosim, da bi je tudi \Sj>j nadalje v niojej novej prodaj alnici ska».ovali.   Ukratu opozarjam na svojo
cc^) veliko  zalogo zlatih in srebrnih dragocenostij, zlatih in srebrnih žepnih ur, Pariških in ameriških i ur z budilom, pisarničnih in kuhinjskih ur z nihali.
Zagotavljajoč najreolnejšo postrežbo, proBim zn mnogobrojni obisk. j> Zuamenujem se z velospošto*'anjem
cg> (458-s)  ; C. ALMOSLECHITER v CELJI.
Previdnost pri kupovanji.
%»IH< vaj v vHeli lekaniah 4 »It 14-IXit l-J;\T2M( TI M H ALTI .IOII.V\X HOVFII x orl^inulno varstveno /.ii.imko (|»<mIo1»u in podpis ixniuit«l|a Ivana Holl-a). *) Y obliki »latlnetga mdr«»vlkueKa pivu, slastna, prijetna pijača, najboljše olajSovalno in življenje ohranjuJoče iredštVO /.a bidolmjrx'-e na Bttiioi, prsih, že odci in pl učili, prebolele po hmlih boleznih, pri zastarelih lmle-nih, zlatej ži i, ženskih boloznih in skroielinih. — *) Mlitriu«' ztlravilnc «*«koltt<l«> pri blodiiM,' hujsanji. slabosti, ner-voznosti. pomanjkanji slasti do ^edij iti i\espanU{ u«neentro\anl aludui i*vli'<-«'k, pravi unicum pri prsnih, plućnih, vratnih in featiiličnih bnleznih, krči in kaSljanji, Skro-feljnih pri otrocih. — Bonboni iu mIh«Iii«>kh i'/.vteci<M (v modrem panirji), vlažova-joči, sle/, raztapljajoči pri kaSljanji, hripavosti in bolezni lvspiraeijskih organov.
Zahvala za ozdravljenje z Dunaja.
Izumitelju zdravilnih in redilnih Izdelkov iz siadnega v/.\ lečka
E V'A ST U   5 O P F - UP
na Dunaji in v Berlinu, Graben, Biaunerstrasso NTr. 8.
DUNAJ, II., Taborstrasse 79, dne 9. aprila 1886. Že 10 let boleham za naduho, združeno semtertja z bolestnim kašljem. Več let sein vse zastonj poskušala. Cele dni, da, cele tedne morala sem onemogla ostajati v postelji; nadlegoval me je kašelj, bolečine v prsih, pomanjkanje sape, nesem mogla spati niti jesti. Kupila sem si 12 steklenic Vašega originalnega Ivana Hoii-a Hladnega zdravilnega piva in V:;še Ivana Holl-a sladne zdravilne čokolade, in ko sem je porabila, čutim se boljšo, naduha pojenjuje, zopet lahko spim in jem in vidi se, da sem krepkejša. Oh, kako veselje, da imam sredstvo, s katerim si lahko pomanjšam muke. Dolžna sem Vam iskreno hvaležnost za Vašo blagodejno izumitev.
Josiplna Brauncr, lastnica kavarno na Dunaji, II., Taborstrasse 79.
Nj. Veličastvo kralj saksonski: Vaše Ivana Holl-a sladno zdravilno pivo
dobro dene kraljici-materi. (388—6) CUaviia zaloga v IJuhljani: l*etcr l^assiiik.
V Krnuji: Fran Dolenc. V Gorici: G. CriBtofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Knčevji: Ed. Hoffmann. V Krškem: U. EnijolBper^er. V Idriji: Jos. Warto, lekar. V Loži: M. Prezelj. V lluilolfovem: Dominik Rizzolli, lekar. V Zagrebu: Salvatorjevn lekarna, knezo-škofijska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Onlji: J. Kupferschmidt, A. Marek, lekarja, J. Matic. V Karlovci: Fr. pl. Šest, lekar V Mariboru: F. P. Holasek. V Ptuji: Jos. Kasimir. V Pulji: G. A. IVasseruiann, lekar. V Trstu: Fr. S. Priuz, via Aquodotro, Fnraboschi, Serravallo, Zanetti, lekarji, G. Cillia, dro^ierist. V Zadrn: Cristoi'oro Maz-zocco. V Celovci: W. Thurnnvuld, lekar.
Razširjeno po vsej zemlji. 27.000 mest, kjer se prodaja. — 400 bolnic in 10.000 zdravnikov ga zapisuje. Več sto tisoč ljudij je zopet pridobilo zdravje.
Ti
Prva, pristna, ozdravljajooa, okrepčujoča Ivana Hoff-a sladna čokolada (za maln-krvne, bledične, pri jetiki. pomanjkanji slasti do jedij in spanja) jo 64 krat v 40 letih, odknr se prodaja, odlikovana. Francoske, angleške in druge eokniade neso tako dnbre za ohranonjo iu zopetno i»ri-dohljenje zdravja, kakor Ivana HotT a sladna /.dravilna čokolada. Ne smela bi ii:.mjk;it;. pri no'>>. nei hi
64 visokih odlikovanj v 40 letih, od kar se prodaja. Priporočajo in rabijo je skoro vsi cesarski, kraljevi, kneze vski in prinčevski zdravniki.
I:dateli ii; odgovorni urednik: I van Želez ni kar.
Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne".
JU
25