Več prakse — manj teoretiziranja
V prostorih TZ Litostroj je potekala 20. junija 1984 letna skupščina Kluba samoupravljalcev pri obč. svetu ZS Ljubljana-šiška, katere se je udeležilo pri-bližno 80 delegatov, prejemnikov priznanj in gostov.
V poročilu c delu Kluba samoupravljalcev v prete-klem obdobju so bile poudarjene oblike izmenjav mnenj in izkušenj ter namen razprav in posvetov, ki so se vodili v posameznih sredinah materialne proi-zvodnje in družbenih dejavnosti v občini Lj-Šiška. Te razprave oziroma posveti in okrogle mize so bile s področja varstva pravic delavcev, uresničevanja dohodkovnih odnosov, nagrajevanja po delu in re-zultatih dela, samoupravnega planiranja, uresniče-vanja množične inventivne dejavnosti, delovanja organov samoupravne delavske kontroie, proble-matike varstva pri delu itd. Posveti so bili s strani ude-ležencev   (predsednikov   delavskih   svetov,   IO OOZS, samoupravnih delavskih kontrol, discipl;n-skih komisij, strokovnih delavcev itd) sprejeti z veli-kim zadovoljstvom in željo po nadaljnji uporabi teh uspešnih metod izmenjave izkušenj in mnenj.
Sprejet je bil tudi akcijski program dela za nadalj-nje obdobje, v katerem je poudarjeno še tesnejše povezovanje Kluba z združenim delom in krajevnimi konferencami SZDL v smislu uporabljanja gesla »iz prakse za prakso«.
Prisotni na skupščini so podali mnenje. da je delo kluba pokazalo pozitivne rezultate in kaže tako tudi nadaljevati. Obravnavane tematike so bile primerno izbrane in zato pomembne za nadaljnji razvoj sa-moupravljanja. Smo pa v situaciji, ko bi se morala kontrolna funkcija in vloga delavskih svetov in sa-moupravne delavske kontrole povečati in nenehno skrbeti nad izvajanjem zakonitosti. Družbena kon-trola namreč stagnira oziroma celo peša, saj orga-nov samoupravne delavske kontrole marsikje ni ču-titi, bodisi, ker se ni aktivirala ali pa ji nekdo to pre-prečuje. Takšno stanje je podkrepljeno z argumen-tom, da izredno malo število kaznivih dejanj v orga-
nizacijah združenega dela ugotovi samoupravna delavska kontrola. Večji delež imajo pri tem zunanji organi oziroma institucije.
Ce samoupravljalci ne bodo usposobljeni za pre-prečevanje škodljivih pojavov, ne morejo ocenjevat^ kaj je napredno in kaj pomeni nazadovanje.
V Klubu se torej ne bodo razvijala teoretična pre-davanja, ampak bCKlo posamezni udeleženci pred-stavljali lastno prakso in ustvarjalnost, pri čemer je prvenstvena praktična razprava, ki daje rezultate in tudi opozorilo, kako se katere zadeve ni treba lotiti.
Na skupščini je bil sprejet tudi dogovor, da se vsem delavskim svetom v organizacijah združenega
dela in krajevnim konferencam SZDL v občini Ljub-Ijana-šiška posreduje poziv, da v čimvečjem številu pristopijo k podpisu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kluba sarnoupravljalcev. Pozivu se pri-loži tudi obrazložitev 19. člena sam. sporazuma, ki natančno navaja, da potekajo vse finančne obvez-
nosti preko občinskega sveta ZS in nimajo organi-zacije združenega dela NOBENIH finančnih obvez-nosti. Kajti ta bojazen je bila gtavni vzrok, da ni še več OZD pristopilo v Klub sarnoupravljalcev Ljublja-na-šiška.
V sklopu poteka skupščine so bila podeljena tudi priznanja Kluba samoupravljalcev.
Upokojeni obrtniki so se zbrali
Obrtno združenje Šiška je pripravilo v Mostecu prvo srečanje ostarelih obrtnikov, s čemer so jim izkazali priznanje za njihovo pionirsko delo v stanovski organizaciji. Dobra udeležba je tudi potrdila umestnost tega srečanja.