Izhaja vsak pondeljek, sed«, in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za trt mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, aaparoča naj se takot da poteče rok naroibe ob koncu meseca. — Posamezna številk« 20 st — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 In 588. — Dopisijnaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se tačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglati po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabite po 80 stot; trgovski in obftniiki oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — —	■	.	,,	■	Oglase	sprejema Inseratni oddelek »Dete*.
V TRSTU, petek 3. decembra 1920.
DELO
GLASILO JSOCIflMSTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Nacijonalisti govore proti komunizmu kakor da je sad želje in volje posameznikov. Oni nočejo razumeti, da je komunizem orjaško zgodovinsko socijalno gibanje, proletarskih mas, ki mora prej ali slej zmagati.
Leto I. - Štev. 80.
PRED STRANKINIM KONGRESOM
HAZK0L au UDRUŽENJE
(Pii« k n.)
Bližamo s ekongresu ali občnemu zboru socijalistične stranke v Italiji. Kongres bo nedvomno zgodovinske važnosti v kolikor ima, med drugimi, tudi to nalogo, da določi definitivno ali ostane italijanski proletarijat združen, kakor dosedaj, v enotni socij alistič* ni stranki, ali se pa razdeli na dve ali na več proletarskih političnih struj. Predkongresne konference in sestanki posameznih struj ali frakcij v stranki, so se končale. Ob priliki teh predkongresnih konferenc in sestankov smo morali priznati, da imamo v stranki več nego dovolj frakcij in struj, ki se ločijo med seboj po valutaciji sedanjega zgodovinskega mo* menta in po bojnih metodah. Toliko je v stranki frakcij in struj, da ni zares nikak ču* dež ako ne more stranka izvršiti svoje zgo* dovinske dolžnosti in, ako je, kljub temu, da je izredno velika, precej Šibka.
V stranki imamo danes tri frakcije in eno počffrakcijo o kateri je dejal poslanec sodrug Graziadei, aa je pravzaprav šele neka... o* krožnici' 'Imamo frakcijo, ki je zborovala pred meseci v Reggio Emilia, ki se jo lahko imenuje brez druzega kot frakcijo reformi* stičnih socijaKstov ali socijalnih demokratov Ta struja ve prav dobro kaj hoče. Kljub temu, da se je izrekla za Tretjo internacijo* nalo: kljub temu, da se je izrekla za sprejem 21 točk moskovskega kongresa in za prole* tarsko diktaturo; kljub vsemu temu, hoče o* stati ta struja vendarle zvesta tradicijonalni taktiki socij alističnih in socijalnodemokra* tičnih strank, ki so bile združene v Drugi in* temacijonali. Ta struja je protirevolucijonar* na in odklanja vsakršno revolucijonarno taktiko. Ona hoče priti do socijalizma potom reform v državi, deželi, občini in v vseh obra« tih. Pripravljena je sodelovati v vladi z dru* gimi več ali manj sorodnimi nesocialistični* mi strankami in dela na to, da dobi večino parlamenta v svoje roke. Torej čisto navad* na socij alnodemokratična struja. Ti sodrugi so proti temu, da bi se stranka cepila. Stran* ka naj ostane, po njihovem mnenju enotna, seveda pod pogojem da ubere taktiko, ki je bila sklenjena v Reggio Emilia. Ako ne stori tega, tedaj se tudi lahko razcepi. Reformisti rabijo v resnici veliko stranko, ki ima dovolj vpliva na javno življenje, ki ima dovolj zau* panja in opore v delavskih masah, le taka stranka pošlje lahko veliko število poslancev v parlament, ki se jih lahko izrabi v prilog ali proti posameznim vladam, v prilog ali proti posameznim predlogom ali zakonskim načrtom. Ali, ako ne morejo reformisti v ve* liki stranki vršiti svojega programa in nima* jo več upanja, da bi prodrli v stranki s svojo taktiko, tedaj je pač bolje, da se od take stranke ločijo, da si ustanove svojo stranko potom katere bodo mogli in smeli vršiti v večjem ali manjšem obsegu to, kar jim nala* ga njihov program.
Seveda, kakor nobena stranka, kakor nobe* na frakcija, tako ni popolnoma čista niti frak* cija naših reformistov ali, kakor se sami na* zivljejo, centristov. Tudi ona ima več ali manj reformistične, več ali manj revolucijo* name elemente v sebi. V splošnem in v glav* nih potezah so si pa vendarl eedini.
Tej struji reformistov ali centrumašev naj* bližja je struja soci j alističnih komunistov, ki jo vodi sodrug SerratLJTa struja je zaljublje* na v enotnost stranke. Ona noče, kakor ho* čejo to čisti komunisti, odstraniti iz stranke vse one sodruge, ki prisegajo na program, koji je bil sklenjen na konferenci centruma* šev v Reggio Emilia. Pač so pripravljeni »oči* stiti« stranko onih elementov, ki so se izka* zali kot nedisciplinirani. Pripravljeni so iz* kij učiti iz stranke F. Cioottija, ker piše v meščanske liste; Turatija, ker je predložil v parlamentu brez vednosti parlamentarnega kluba nek socij alno*demokratični program za obnovo Italije. Morda tudi Modigliani, ker tako zahtevajo sklepi moskovskega kongresa, katere sklepe hočejo tolmačiti vsekakor pre* cej nenatančno. Vse drugo naj bi ostalo v stranki. Zgodilo bi se, da bi šli ven iz stranke sicer resnični in navdušeni reformisti, toda vsekakor poštenjaki o dnog do glave, ki so dali stranki in proletarskemu gibanju vse svoje najboljše moči. Nepoštenjaki, ki nima* jo poguma, da bi povedali in zagovarjali odkrito svoje mnenje, bi pa ostali v stranki. To bi bila nedvomno velika krivica vsem, ki imajo pogum in ponos odkritosrčnosti.
Ta struja se imenuje frakcija združenih komunistov. Je proti temu, da bi se komunisti cepili; je za proletarsko diktaturo, za Tretjo intemacijonalo, za sovjete itd. in sprejme tudi vseh 21 točk za vstop v III. internacijo*
. nalo. Vendar hoče, d ase stranki dovoli, da sme nekatere teh 21 točk tolmačiti po svoje in sicer z ozirorrt na razmere, ki vladajo v I* taliji. So proti oportunistični taktiki ruskih boljševikov glede narodnih in kolonij alnih vprašanj. Pri tem se strinjajo popolnoma z besedami Frosarda, ki jih je izrekel na sindi* kalnem kongresu v Orlensu: »Vršiti oportu* nistično taktiko, ki je potrebna v to, da se konsolidira revolucijo, kadar je ta izvršena, je povsem nekaj drugega od oportunizma v predrevolucijonami dobi. Saj bi bil zločin, ako se ne bi naredilo za revolucijo, kadar je izvršena, one koncesije, ki so revoluciji po* trebne.« Združeni komunisti sodijo da bi bilo prenaglo izprcmeniti stranki ime popolnoma. Stoje na stališču, da ni sttanka omadeževala, kakor mnoge druge sccijalistične in sociial* nedemokratične stranke, tekom vojne svoje* ga imena. Saj je držala ponosno kvišku pra* por socijalizma in se borila proti vojni kakor nobena drtiga socialistična stranka. Poleg tega. praviio združeni komunisti, moramo vendarle poizvedeti, do kje so neki priprav*
vatelj znanstvenega socijalizma. Spisal je več znanstvenih del. Med najboljša spada: »Po* ložaj delavskega razreda na Angleškem«. To delo je prvo delo znanstvenega socijalizma. »Komunistični manifest«, ki sta ga spisala skupno z Marxom je pa temelj znanstvene* ga komunizma. Napisal je še mnogo drugih del s katerimi je dvignil zgodovinsko mate* rijalistično naziranje na višino metode znan» stvenega proučevanja. Zasluga Marxa in En* gelsa je, da sta spravila komunizem v sklad z delavskim gibanjem s tem, da tvori edinole proletarijat ono silo, ki more preobraziti se* danji krivični družabni red v pravičnega... komunističnega.
Mnogo desetletij je preteklo odkar se bori proletarijat za svoje pravice. Njegov boj je težak in naporen. Po dolgem času pa smemo danes konštatirati z veseljem, da se je nam* reč socijalistična misel oprijela po vsem svetu najširših plasti proletarijata. To nam govori, da se bliža kapitalistični družbi konec s hi* trimi koraki in da se bliža za ves proletarijat veliki dan odrešitve. Ob stoletnici njegovega rojstva praznujemo zmago ruskega proleta* rijata proti vse*jy njegovim sovražnikom in utrditev razmer v katerih bodo zamogli ruski sovjeti udejstvovati proroške misli velikega proletarskega misleca. 'Ni čas, da bi se smeli veseliti zmase naših stremljenj in našega končnega cilja t. j. uresničenja socijalistične.
ližem. Kadar bo proletariat svoj ideal dose* gel bo šele razumel si'o Engelsovih naukov in bo smel šele tedaj sloviti imena svojih ve* likanov prosto in svobodno, kakor to že dela ruski proletarijat.
Ijeni iti z nami reformisti in centrumaši. Radi tega naj bi se stranka sicer ne imenovala več socijalistična pa tudi še ne komunistična marveč »socijalistično*komunistična stranka v Italiji, sekcija III. internacijonale«.
Trditev, da nima ta struja v-nobenem oziru prav, bi bila, po našem mnenju, precej ri* skantna. Delo, ki gre za tem, da ostanejo boj* ne vrste proletarijata združene in enotne, je v marsičem opravičeno. Zlasti danes, ko vidi lahko tudi neuko oko, da združuje svoje boj* ne vrste tudi buržuazija, ki se resno priprav*
'ja na odpor. Ali vsa vroča ljubezen do enot* nosti stranke nam ne sme zatemniti pogleda v resnično življenje in zlasti ne smemo dovo* iti, da se izcimi iz te ljubezni do enotnosti stranke konfuzija, ki bi bila proletarskemu gibanju bolj škodljiva nego koristna. Danes imamo v stranki dve duši: socijalno*demo* kratično in komunistično. Končni cilj je la* hko in je nedvomno obema dušama enak:
Socij alizem. Toda po taktiki, po boi ni meto* di sta si ti dve^med seboj jasno razlikujoči se struji, tako tuji, da si danes v stranki ovirata ena drugi delo.	(Dalje prihodnjič.)
Kdo ima prav 7
Na to vprašanje želi odgovor z menoj vred veliko sodnikov, ki 90 delovali že leta in leta v ‘socialistični stranki a nas sedaj imenujejo, nekateri novinci, reformi, iste. Po mojem, in po naziranju večine preudarnih sodni gor, je komunistični kakor socialistični stranki prepotrebna disciplina in enotnost. Ne trdim, da moramo biti vai člani te stranke kratkomalo marijonete nekaterih resničnih social patriot o v. Pa tudi ne marijonete gostobesednih in nadutih astenzijonistov, ki trdijo, da mora čakati stranka samo na revolucijo, ki pride sama ohsebi ter opustiti vse volilne in mezdne borbe prolctarijaia, ker to so, po njihovem mnenju, zgolj reforme, ki zavlačujejo revolucijo. Karl Marks je dejal v svojem manifestu: Proletarci vseh dežel združite sc! Jaz razumevam ta klic, da se proletarijat združi v eno samo falango, ki naj izvede potem revolucijo ter na temelju iste vstvari novo komunisUčno družbo. Ako se držimo tega načela, potem moramo že v drugi internacionali vstvarjene proletarske organizacije samo izpopolnjevati in krepiti; kjer pa' istih še ni, delati na to, da jih vstvarimo ter ohranimo v komunističnem duhu tretje internacionale. Pri tem delu pa moramo.imeti tudi potrebno disciplino. To se pravi, varovati moramo razkrojitev mas v razne struje,. Id izkopavajo druga drugi vgled ter odvračajo proletarijat od onega cilja za katerim bi morali vsi brez obzira na levo in desno marširati. Da razne atruje v stranki niso načelno škodljive, to priznavam, ako bi stale iste v okvirju potrebne discipline. Toda žal tega ne opažam zlasti ne v novi astenzijonistični struji. Načela morajo biti jasno izražena w praktičnim delom ter znanstveno podprta v lepi obliki nasproti onim, ki jih morda še ne razumevajo ne pa osebna gonja s frazami ter s zafrkavanjem svojih so-drugov. Sicer je to pri tako žalostni politiki kot se vodi dandanes, či-rto naravno, ker kdor pozna mesto načel le štrebarstvo, mora gledati, da uveljavi moč svoje struje pa naj se zgodi še na tako brezstiden način. Tako politiko
obsojam jaz in še marsikdo z menoj in jo ne smatram ja P-t^niŠČ2. ^ 'men b!OtCa.de !C, umestno še manj pa, da bi jej zaupal. Kratko rečeno po-^ JT Annunzia do UVaŽCVanja rapaUske po* vem, da je teorija Karla. Marksa praktičnemu komunizmu, «odbe
veliko bližja kakor pa ona, ki jo propagira v imenu a-	-	------------
stenzijonistov prijatelj Godina iz Trsta. In sicer tudi če j PET MILJONOV 7. K OBNOVO TRIDEN* Godina tisočkrat pove svojim poslušalcem, kakor i? *°!	TINSKEGA,
storil v moji nenavzačnosti v Sp. Idriji, da spadam med liberalce ne med komuniste. Godini bi na to opazko lahko povedal to, da on mere komaj osebno malo pozna.
Mojega političnega dela in prepričanja pa prav tako malo kakor poznajo njegovo delo in prepričanje sodrugi v Trstu. Poleg tega tudi ne trdim, da ni naš list »Deloc ko-
Kosec BsMteve armode
DUNAJ, 2. »Rosta« poroča:	Izid	poraza
Balahovičevih čet je sledeči: zajetih je 120 častnikov, 4540 mož; plen: 4 topovi, 40 stroj* nic, 7 oklopnih avtomobilov in velikanske množine streliva.
VARŠAVA, 2. (S.) Ostanki Balahovičevih čet so se umaknili na poljsko ozemlje, kjer so jih razorožili poljski vojaki.
PRODIRANJE RDEČE ARMADE.
DUNAJ, 1. (L. W.) Radiiobrzojavka iz Moskve poroča: V odseku Sluzk so dosegle rdeče čete novo premirno črto in so zasedle mesto Sluzk.
LENIN KONŠTATIRA POLOM FRAN* COSKEGA IMPERIJALIZMA.
DUNAJ, 1. (L. W.) Radiiobrzojavka iz Moskve sporoča sledeče: Na zborovanju Ko* munistične stranke moskovskega okraja je govoril Lenin, da so ruski delavci in kmetje odsihdob zmožni, da si opomorejo iz gospo* darske zagate. Vsi napadi francoskega impe* rijalizma so se pošteno izjalovili in ves svet je pahnjen v strašno gospodarsko nesrečo.
FRANCIJA JE NAŠLA DRUGEGA WRANGELA.
PARIZ, 1. (R.) Francoska vlada je našla v generalu Pavlovu novo orodje, da. organizira
IZ STUilfiaCE
£a družabnega reda. Toda naša trdna vera v: novo ekspediciio proti Sovjetski Rusiji. Pav socijanzem	nam	daje	pogum	za	vse	nadaljne j lov bo oborožil s francoskim denarjem novo
boje, ki	jih	bomo	bili	neustrašeno	za	uresni* j vojsko in si bo izbral Perzijo kot operacijsko
čenje našega ideala in zoper krivični kapita* bazo proti boljševikom.
'	1	’	" ’	'	ČIČERINOVA	NOTA RUMUNIJI.
DU.NAJ, 2. (L. W.) Moskva poroča: Či* čerin je poslal rumunski vladi noto, v kateri zahteva razorožitev in internaci jo Peti juro* vih oficirjev, ki so zbežali v Rumunijo, in pre* dajo njihovega trena Rusiji. Ruska vlada upa, da bo dobila v tem oziru zadovoljiv odgovor. Sedaj ima rumunska vlada lepo priložnost, da pokaže odkritosrčno svoia miroljubna in prijateljska čustva napram Rusiji.
ItalM!! M le napovedalo lltsSo PAnnenzli
RIM, 2. General Caviglia je proglasil po naročilu vlade blokado reške države ih oto* kov Krka in Raba, katerega je DAnnunzio za* sedel samolastno. Dosedaj se ni še pripetilo posebnih slučajev. Kljub bojevitim besedam Gabrijela D Annunzia ne vzame nihče za resno tega vojnega položaja. Izvršitev zapore ie poverjena podadmiralu Simonettiju. Blo* kadi so podvrženi samostojna reška država in otoki, katere je DAnnunzio orotipostavno zasedel. Proti onemu, ki bi skušal kršiti blo* kado, se bo postopalo po zakonih mednarod* nega prava. Za državne in inozemske trgov* ske ladje ie določen rok treh dni. da zapu* stijo blokirana pristanišča. One ladje, ki se ne nodvržeio predpisani preiskavi, se zapleni. Ladje, ki bi začele sovražnosti proti kr. boi* nim enotam, se potoni. Ladie. ki bi skušale z'ugasnienimi svetilniki voziti nreko bloki* rane cone, st bo smitralo sovražnim in se jih notopi brez p^e^idočesja onomina. Po dnevu bodo smele voziti v blokirani coni le one la* d»e, ki Ivdo prinašale živež za civilno prebi* valstvn .£>a oddale v jugoslovanska nri* men blokade ie, da se prisili
RT M, ?. (T.) Generalni komisar Tridentin* ske Bere^re ie obvestil tridentinske občine, da je vlada dala na raznolago 5 miljonov lir v svrho nadaljevanja obnove ooustošenega Tridentn^skec-a tudi v zimski dobi. Ljudstvo
munističen list kakor je to sočasno trdil Godina ko je i Tridentinske Benečije se je vznemirjalo, da dejal, da je vse eno ako čita »Delo« ali pa »Edinost«. J t;e/ vsled rtomanikaia denarnih sredstev pre* Prav tako se mi zdi, da ni politično kakor ne matcrjcl-: Hnejo obnovitvena dela. S tem bo za nekaj no vse eno če šteje organizacija enega okra,a t.šoč 8la-;f!}sa n(inr*v1;en„ t„di brezposelnost V nave*
smo, kdaj se bo
nov ali pa samo enega komunista kar je tudi zatrjeval in ! ,______.	r> _ ----- m j j •
-	ni komunisti-'	em Benecm. (Radovedni
pri tem najbrže mislil samega sebe. »Delo« ...	,	....	,	,	,	„
čen list, njega urednik ni komunist, »Lavoratore« p-5e1	Timska	vUda tudi na cpustosem
buržoazno, reformistično, vsi vodilni sodrugi niso nič j Kras! .c ckraini čas, da se začne tudi tukaj samo on je pravi komunist. Vraga vendar, tedaj tudi ?■ obnovo! Op. vred.).
Marksov nauk nič ne velja, tedaj pustimo na cesti vse	A	,0	V	A ARMADA. S J7 BO RE*
kar je zapreženo in čakajmo revolucije. Dvomim, da se	ORGANTZIR AL A	V JUGOSLAVIJI.
Lenin strinja s tako taktiko. Pa še nekaj iz predavanja i ni>< . ^	,	.	ur	,
Godine. Delavcu privoščimo, je dejal, po težkem delu li-j	ozlrom	na	izkrcanje \\ rangelo*
ter vina ne pa črtanja brošur kakor so to zahtevali od. '	\	K.otoru	nravi rimska, agencija, da
njega socialpatrijotje. Tako torej pridemo do kotnnniz-' bodo po izjavah amerikanskega admirala, ma s popivanjem ne z izobrazbo. Lepi nauki. Privoščimo, ki mv je poverieno izkrcavanje Wrangelovih okrepčila proletarcu tudi mi a ne zanikamo mu čtiva, ki: ostankov, ti kontrorevolucijonarni Rusi in* je delavcu kakor intelšgentu duševna hrana. Teda dela-: temirani V Kotorn, marveč na ingoslovan* vec. Če bo s pridobitvijo potom svoje strokovne in go-; skem teritoriju. Vse izgleda, da se bo ta kon*
»fUiAamJro	S_____?_____ J	_	1________	a	t	a	'	. '	-
spodarske organizacije vsaj razmiroma dobro situiran, sl bo okrepčilo sam privoščil brez nas in, če bo neizobražen, morda še preveč. Ako je Godina res komunist, potem zahtevamo od njega, da ne hodi razdirat organizacijo v kraje kjer smo jih sezidali mi, ki nas nazivlje reformiste, ker nima za to delo nobene pravice. Združuj tam kjer tega nismo še storili mi in ne bomo te ovirali v delu. Pokaži, da znaš delati, potem ti bomo zaupali in sledili dili vsi; do tiej pa ti zaupati ne moremo. Od strankinega vodstva pa zahtevamo, da se o našem naziranju in taktiki Godine jasno in odkrito izrazi, ker tako ne gre več! naprej.
V Idriji, dne 30. aovembra 1920.
IVAN STRAUS
Prav danes smo pričeli z objavo člankov, ki bodo pojasnili tudi naše tozadevno stališče. Op. ur.
FRIDERIK ENGELS
gl stoletnici njegovega rojstva
Dne 28. novembra smo praznovali stoletni* co rojstva enega izmed ustvariteljev znan* stvenega socijalizma, Friderika Engelsa.
Engels se je rodil 28. novembra 1820. kot sin imovitega tovarnarja. Že v svoji zgodnji mladosti je pokazal Engels veliko nadarje* nost. Na pot revolucionarnega razrednega boja ga ni dovedla osebna revščina marveč izključno le njegova visoka naobrazba in pri* rojena mu inteligenca. Bil je učenjak na vseh poljih znanstva. Zlasti se je bavil zelo mnogo s filozofijo, matematiko in zgodovino ter je raziskoval vzroke nesoglasja v kapitalistič* nem načinu proizvajanja. Svoje znanje je pa posvetil delu za proletarijat bodisi s tem, da še je udeleževal praktično boja za pravice proletarijata. Z Marxom je postal duševni voditelj mednarodnega proletarijata in osno*
trarevol^ciionarna voiska reorganizirala s francosko vomo opremo in s francoskim de* r>ar»em v svrbo ponovnega vojskovanja proti Sovietski Rusiji.
PREISKAVA PRI U«TU »AVANTI«
V TURINU.
TURIN, 2. Preteklo noč je udrl oddelek policistov in karabinieriev v nrostore ured* ! ništvst lista »Avanti« in je tamkai vse preme* tal. ifkaioč orožie, katerega na ni bilo nikier najti. Policisti so se nato odstranili z dolgim nosom.
BARBUSSE V TURINU,
TURIN, 1. Znani francoski pisatHj Barbus* se.vavtor znamenitega romana »Ogenj« in drugih romanov, ustanovitelj skupine »Clar* te« rn Internacijonale bivših proletarskih bojevnikov, je prispel nredvčeraišniem v Turin. Slavni pisatelj je takoi ob prihodu no* setil uredništvo lista »Avanti« in »Ordine Nuovo«. Barbusse ie navdušen bojevnik ko< munistične ideie. Cilj njegovega potovanja je, da stoni v stike z osredniim odborom naše n roleta rske zveze. — Tzrabil bo morda prili* ko, da bo predaval v Milanu in Turinu. ŠTRAJK OBČINSKIH USLUŽBENCEV.
ROVINJ, 2. Rovinjski občinski usluž* benci so doživeli včeraj neprijetno presene* čenje: dobili niso mesečne plače. T»», je po* vzročilo skrajno nezadovoljnost. Kljub vsem tozadevno storjenim korakom se ni ugodilo zahtevi uslužbencev, da se jim takoj izplača mesečna plača. Uslužbenci so raditega pro* glasili stavko, ki se prične z današnjim dnem. Stavkajoči se obnašajo mimo in so odločni, da se ne vrnejo prej na delo, dokler se jim ne izplača mesečne plače.
VOLITVE V KONSTITUANTO V JUGO* SLAVIJI.
LJUBLJANA, 2. Delavni narod Bosne in Čmegore ni nič zaostal za sobojevniki drugih pokrajin.
Bosna in Črnagora sta izvolili vsaka po 4 komuniste.
Sicer je bilo izvoljenih
v Bosni: 2 demokrata, 12 radikalcev, 3 kle* rikalci, 5 pristašev Hrvaške zajednice, 12 a* grarcev in 25 muzulmanov;
v Črnigori: 1 republikanec, 4 demokrati in 1 radikalec.
Ustavodajna zbornica se sestane po poro* čilih iz Belgrada dne 12. t. m.
HORTHY DAVI TISKOVNO SVOBODO.
BUDIMPEŠTA, 2. (Ral.) Vlada je predlo* žila zbornici zakonski načrt, ki grozi časni* karjem z najstrožjimi kaznimi za razširjanje poročil, katera bi škodila Ogrski v inozem* stvij. Zakonski načrt določa v takih slučajih petletno iečo in kazen 100.000 kron; razun tega predvideva za onega, ki bi povzročil s svojim pisaniem antantno posredovanje na Ogrskem, prisilno delavnico do smrti. Ino* zemski časnikarji, kateri se bi pregrešili proti temu zakonu, bodo za vedno izgnani iz Ogr* ske. Zveza inozemskih dopisnikarjev bo na* stopila v svrho olajšanja teh ukrepov. Ako ostane ta nastop brezuspešen, bodo opustili vsi časnikarji vsako službo za tujezemstvo.
PREDARF.LSKO SE ODCEPI OD AVSTRIJE IN SI USTANOVI LASTNO DRŽAVICO.
BERN 2. Predarelsko, čigar težkoče in poiz* skusi v svrho z j edini en j a s Švico so dovolj znani, si je ustanovilo avtonomijo in je pro* glasilo odcepitev od Avstrije. Številne dunai* ske banke hočejo s to odceoitvijo pridobiti največje dobičke in ustanavljajo svoie po* družnice v Bregencu, glavnem mestu Preda* relske. Izrabile bodo priložnost, ko bo ta nova državica začela z izmenjavo kron proti no* vim lastnim bankovcem.
ZGODOVINSKI VOJAŠKI ARHIVI UNIČENI.
DUNAJ, 2. (L. W.) V veliki staroslavni vo* jašnici »Neustiftkaserne« je izbruhnil iz do* sedaj še neznanih vzrokov požar, ki je uničil veliko množino zgodovinskih vojaških arhi* vov. Pri gašenju ognja je bilo ranjenih nekaj ognjegascev.
STRAH PRED SINFAJNOVCIV LON* DONU.
LONDON, 2. (S.) Agencija Reuter poroča: Oblasti so dognale, da se nahaja v Londonu precejšnje število sinfajnovcev, ki so prišli semkaj po morju. Ker je v londonskem pri* stanišču eksplodirala bomba, je preskrbela londonska oblast varnostne ukrepe. Prosto* voljni policijski oddelki so prejeli povelje, da se pripravijo za slučaj, ako bi zahtevali sinfajnovski napadi njihov nastop.
IZ SMIETtSF »ikiju
ZGODOVINA STROKOVNEGA GIBANJA.
Izvrševalci urad strokovnega sveta v Moskvi je sklenil, da izda zgodovino strokovnega gibanja vsega sveta. PREHRANA.
»Pravda« poroča: Žetev v guberniji Tula se je jako pomnožila. 12. oktobra so bili prijavljeni sledeči pridelki: 489.788 pudov rži, 1812.267 pudov ovsa, 223.266 pu-dov ječmena, 2552.521 pudov krompirja, 314.602 pudov mesa, 4592.630 komadov jajc, 1014.800 pudov jabolk, 511.872 pudov sena in 280.031 pudov slame. Ti podatki niso še popolni, kajti žetev v nekaterih okrajih ni še dokončana. Lep sad zavestnega dela.
ZA PROLETASKE PESNIKE.
Urad za proletarsko kulturo je otvoril v Moskvi literarno šolo, katera ima namen, da nudi mladim proletarskim pesnikom vsestransko umetniško predizobrazbo na polju proletarske kulture.
ŠOLSTVO.
»Pravda« poroča, da se je v Jekaterinoslavu otvorilo novo vseučilišče. Torej tudi kubanska pokrajina ima lastno univerzo.
ITALIJAN. SOCIJALISTIČNA STRANKA
XVII. Narodni kongres
norm 29., 30., 31. dec. 1320 L 2., 3. jGMjn 1921.
Strankinim sekcijam!
Strankino vodstvo je na svojem sestanku v Florenci sklenilo, da se skliče XVII. narod* ni kongres, ki naj sc vrši v Florenci v dnevih 29., 30., 31. decembra in L, 2., 3. januarja J.921 •
Radi tega vabimo vse sekcije, ki imajo pra* vico, da se udeleže tega kongresa, in prepri* čani smo, da bodo, zbog izredne važnosti se* danjega trenutka vsi sodrugi napravili vsako žrtev, da bodo zastopani.
Glasom čl. 50. statuta imajo pravico, da se kongresa udeležijo vse ne manj kot tri me* sece v stranko vpisane sekcije, računajoč dan sklicanja kongresa (29. december) in raditega ne po septembru t. 1. vpisane sekcije.
DNEVNI RED:
1. Imenovanje* predsedništva.
2. Imenovanje komisij:	a)	overovljcnje	pooblastil;
b) razni predlogi.
3. Finančno in upravno poročilo:	a)	'strankinega
vodstva; b) Založne družbe »Avanti«!
4. Politično poročilo stranke: a) vodstvo; b) parlamentarna skupina; c) »Avanti!«.
5. Poročilo o II. kongresu Tretje internacijonale, teza za tezo (poročevalci sodrugi Bombacci, Graziadei in Serrati, ki so na kongresu v Moskvi zastopali I. S. S.)
6. Adresa stranke: odnošaji z Intemacijonalo (pozvane bodo frakcije stranke, da imenujejo poročevalce).
7. Program za socijalizarijo: a) socijalizacija (poročevalca U. Biar.chi in Bordigaj); b) agrarni program (poročevalci; Piemonte, Vittore, Angeli, Graziadei in en delavec, imenovan od Zveze poljedelskih delavcev); c) -sindikalno gibanje: tovarniški odbor, delavska kontrola (poročevalci: Giuseppe Bianchi, Gramsci in Colombino); d) nacijonalni in kolonijalni problem (poročevalci Serrati, Trevcs in Riboldi).
8. Delovanje stranke v javnih upravah: občine pokrajine,Zveza občin (poročevalci Campanozzi, Filippeti, Pa-store).
9. Modifikacije statuta (poroča vodstvo stranke).
10. Strankin tisk (poročevalec Serrati).
11. Volitev vodstva.
12. Razni predlogi
Za vodstvo: tajnik EGIDIO GENNARL
I. Udeležiti se kongresa imajo pravico vse v stranko ne po septembru t. 1. vpisane sek* cije, ki se udeležijo s tolikimi glasovi, za koli# ko bodo njihovi člani preskrbljeni z izkaznico do 10. novembra 1920. Od te pravice odpade* jo vse sekcije, ki bi do 10. decembra 1920. ne vposlale še pravilno izpolnjene izkaznice.
II. Glasom veljavnega statuta imajo pra* vico udeležbe na kongresu člani vodstva in poslanci parlamentarne skupine, imajo pa odločilen glas le takrat, ko zastopajo kako sekcijo.
III. Vsaka pravilno vpisana sekcija — ka* kršno naj bo še število njenih članov — za* more na kongresu biti zastopana po enem de* legatu.
Sekcije pa, katerih člani presegajo število 200, morejo imenovati več delegatov in sicer enega za prvih 200 članov in drugega za vsa* kih naslednjih 200 ali za vlomek od 200.
IV. Delegate volijo sekcije na posebnem zborovanju z večino glasov.
V. Vsaki sekciji je dana možnost, da izvoli svojim zastopnikom člana, ki je vpisan v dru* go sekcijo. Sekcije naj se skrbno izogibljejo spremembe določenih delegatov, in v kolikor se to izvanredno dogodi, naj sekcije to spo* ročijo tajništvu.
VI. Kongresni delegati morajo biti pravilno vpisani v sekcijo svojega bivališča.
VII. Kongresno predsedništvo imenuie, ta* koj ko je izvoljeno, komisijo za overovi j en je pooblastil, ki se takoj sestane in poroča z največjo skrbnostjo.
VIII. Ako zahteva to komisija za overov* ljenie pooblastil, mora vsak delegat dokazati svoj dejanski vpis v stranko s tem, da se iz* kaže s svojo osebno izkaznico.
IX. Pri poimenskih volitvah razpolaga vsa« ki delegat s tolikimi glasovi, kolikor je članov, katere on zastopa.
Kadar je kaka sekcija zastopana po več de» legatih, mora ona za vsakega delegata nazna* niti število glasov, kateri mu pritičejo.
Da se določi število glasov, ki pritičejo za* stopnikom manjšine, se mora število v sek* cije vpisanih članov deliti sorazmerno s šte* vilom glasov pridobljenih od raznih tendenc na tozadevnem zborovanju sekcije.
X. Volitve se vršijo poimensko vsakokrat, kadar smatra to predsedništvo za potrebno, ali kadar to zahteva najmanj 50 delegatov.
XI. Vsaka sekcija mora kot pristopno pri* stojbino že vnaprej položiti 10 L za vsakega svojih delegatov.
XII. Kakor se je delalo na prejšnjih kon* gresih, si je vodstvo pridržalo da dopusti na kongres kot povabljence omejeno število so« drugov vpisanih v poljubno sekcijo stranke, katerim bo odposlana posebna izkaznica. Prošnje za dopustitev na kongres v lastnosti povabljencev, se morajo predložiti tajniku potom tozadevnih sekcij s pripisom imena in f naslova in spremljane s tozadevnim zneskom 10 L za osebo.
XIII. Na prošnje povabljenih, ki pridejo tajništvu po 20. decembru, se ne bo oziralo.
Socializem in narodnost
(Predavanje sodr. A. Hreščaka v Sežani)
Na povabilo tukajšnje podružnice »Ljud* nih, živi od njih dela, a vzlic tem dejstvom skega odra« je imel v nedeljo 21. t. m. sodrug nimajo najmanjše besede v upravi,
A 1	1	1 TI i Y	_ J	v«	i	/a	viVnAlinli	rr-ryr\	11	In	L""	/'v r» a tv»	H /iil< n	2	A« n n m
Alojzij Hreščak predavanje o »Socijalizmu in narodnosti«.
V boljše razumevanje je posegel v razmere pred 150 leti, ki jih je razrušila francoska re* volucija ter s tem pripomogla liberalizmu do zmage. Gospodarski sistem pred prevratom je bil feudalističen: »prvi« in »drugi« stan, plemstvo in duhovščina sta bila vse, sta imela zemljo in državo v svoji pesti, »tretji« stan, kmetje in meščanstvo, je bil brezpraven. »Četrtega« stanu še ni bilo, zakaj stroj še ni bil prevzel vsega dela obrtnikom, ki so živeli organizirani v cehih, sicer precej, vezani po raznih določbah, a vendar dovolj v blago* stanju.
Kakor hitro je s prevratom prodrl nauk: Svoboda za vse! so se začele kazati tudi zle posledice tega nauka. Kmet res ni bil več tla* čan, zemlja se je razdelila, gospodarji so se smeli svobodno seliti, ali neomajeno kupi* čenje bogastva je imelo ta nasledek, da so nekateri kaj hitro izgubili, kar so imeli. Kme* tije so lezle v dolg; če je kdo vsled bolezni postal nesposoben za delo, če je bil slab go« spodar ali če je imel številno družino, je iz* gubil, kar je imel. Dobil pa ni tega oni, ki je bil marljivejši, umnejši, poštenejši, temveč tisti, ki je imel manj vesti in si je brezvestno
Tako ne more dalje. Najti se mora ravno* težje med bremeni in pravicami, zasigurati je treba malemu človeku obstanek, poskrbeti, da ne bo neprestano pred vprašanjem: Kje vzamemo jutri kruha zase in za rodbino? To je nujna naloga, če se hočemo izogniti zruše* n ju vsakega reda.
Toliko komunizma, toliko boljševizma je potreba, da bo naš mali človek zavarovan v svojem obstanku. Ne razkošja, ne brezmej* nega uživanja, ampak sigurna, vama ekzi* stenca! Trenotek bi bil nevaren, ko bi se množice vprašale: Delamo, trpimo in ne mo* remo živeti! Zakaj je tak red? Zakaj žive drugi brezskrbno, dasi nič ne delajo?
Če se hoče mali človek rešiti, se mora or* ganizir^ti. Liberalizem nas je popolnoma raz* cepil. Ne v zakonodaji, ne v življenju ni ni* kake zavesti skupnosti. In vendar je mogoče z mnogimi malimi sredstvi ustvariti moč in pomoč samemu sebi. Organizacija je torej* potrebna, politična in gospodarska. Toda kako se organizirati?
Če vprašamo narodnjaka, nam takoj od« govori: na narodni podlagi! To se pravi, vse skraja v organizacijo, v eno samo: uradnika, trgovca, verižnika, veleposestnika, kmeta, de* lavca itd. Jeli to potrebno? Oni, ki ima sam
nakupičil denarja. Postava bi lahko zabranila j vsega dovolj, ne rabi organizaeije. Ne zabimo oboje: kupičenje premoženja čez potrebe, i namreč, da je na dnu vsakega političnega in kakor tudi popolno zapravljanje. Toda geslo gospodarskega dela vedno gospodarsko vpra*
• 1 • 1	 _	_	J	_	•_ a________  1___-	  ^	1--on i A	o	n	*>	s	n	tro	/t	L"	ri	/i	n	t	Irm	t	n	/i
je bilo: svoboda in temu geslu je človeštvo žrtvovalo lastnino in kri. Razlaščeni so mo* rali za kruhom v mesta, v obrtna ozemlja. Cehov ni bilo več, požrla jih je »svoboda«, stroj se je izpopolnil in razširil, dvignile so se fabrike. Kjer je delalo prej tisoč rok, je zdaj vse opravil en sam stroj. Stroj je delal naglo in ni rabil mnogo delavcev. Obrtniki se niso mogli meriti s strojem, zato so se mu udali. Sli so v tvomico, stroj jim je odjedel boljši kruh. Čim več delavcev, tem manjši zaslužki. Pri stroju ni vedno težkih opravil; taka lahko opravljajo ženske otroci. Delavčeva rodbina gre v fabriko, sama odjeda očetu zaslužek. Človek postane suženj stroja, zato pa gnjev proti njemu! Pokvarijo ga, razbijejo, razstre* lijo. Gospodar kliče »državo« na pomoč in ta kaznuje, včasi celo s smrtno kaznijo zlo* čin nad mrtvim strojem . Delavci si ne vedo pomagati, skušajo se združevati, organizirati. Kadar je največ naročil, stavkajo. »Država« varuje red, brani »svobodo«, ne trpi organi* zacij.
Kdo je pravzaprav »država«? Tisti »svo* bodni«. ki jim ni ireba delati, ki imajo ka* pital in s tem moč v rokah. Tudi tu mora biti >svoboda«! Tudi »državo« naj dobe v svobodni tekmi oni, ki so najsposobnejši! In dobe jo, ki so gospodarsko močnejši. Denar dela volitve, dela zbornico, »svobodni« par* lament!
Široki sloji pa med tem propadajo telesno in duševno. 16 urno delo jim sreblje moči, nezadostna hrana in nezdrava stanovanja jih predajajo boleznim. Stroji hite, nagroma* dijo izdelkov, ki jim ni kupcev: nastane kri* za, gospodarska oseka, frabrikantje mečejo delavce na cesto. Na eni strani razkošje, bo* gastvo, na drugi beda, na eni strani ljudje brez kruha, brez strehe, brez obleke, ki so vse bogastvo ustvarili, na drugi strani sijaj, brez* krbnost uživanje — brez vsakršnega delal To izziva, hudi upor, ljudstvo se dviga, ruši, se hoče maščevati. Toda »država« je močna, zahteva red in kri teče, punti se krvavo za* duše.
Kapital pa pozna le eno: profit! Industrie jalizirano ozemlje ne more samo porabiti svo* jih izdelkov, treba je trga. »Država« hoče ko* Ioni j, hoče zemelj, ki naj kupujejo izdelke. Kolonije dobi z vojaštvom, zato je treba ar* made. Kje jo dobiti? Z zakonom o brambni dolžnosti. Taka armada je najcenejša. Kdo mora pod orožje? Delavec in kmet. Oni, ki ukazujejo, že vedo, kako se izogniti nevarno* sti. Imperializem je <u t svojim zakonitim de* tetom in kri daja zanju delovno ljudstvo. Narodi si planejo nasproti v strašni borbi, ki uničuje življenja, srečo in ogromne dobrine, narejene v dolgih letih truda in znoja celih rodov, celih ozemlj.
Takemu gospodarskemu sistemu je edini nasprotnik socializem. Socializem je nasprot* nik one »svobode«, ki je v resnici najbrez* vestnejše izkoriščanje. Socijalizem hoče ko* risti posameznika, ali vedno v soglasju s skupnimi koristmi. In ker je naš mali človek, delavec, kmet, nižji uradnik najbolj sam sebi prepuščen, ker je njegov položaj najkočlji* vejši, ker ni nikogar, ki bi se zavzel zanj, je najvažnejša naloga v državi pomogati ravno zapuščenim slojem. Ti sloji nimajo politične moči, zatopa je danes državna politika taka, da se ravno tem slojem nakladajo najtežja bremena, da vsa država sloni na njih rame*
šanje, vprašanje vsakdanjega kruha, obstoja. Zato pravi socijalist: organizirati je treba' šibkega, da ga ojačimo, da se bo branil pred močnimi. To je razredno stališče. Mi s očija* listi vemo, da najbolj koristimo narodu, če pomagamo njegovim najširjim, najštevilnej* šim in pomoči najbolj potrebnim plastem. Vemo tudi, da je v drugih narodih ravno ta* kih plasti, da so ravno tako izkoriščani, zato smo s srcem z njimi. Tu pa začenja ono pro* slulo narodno izdajstvo sociialistov! Toda če vem, da ni delavec, kmet drugega jezika, ki me tlači, temveč daje »gornjih desettisoč«, ki me hočejo politično in gospodarsko zasuž* njiti, čemu potem sovražiti človeka, ki je ro* jen pod dri’go zvezdo? Čemu potem oboro* ževanje? Morda zato, da bo delavec ubijal delavca, ker govori drugačen jezik in da se bo
Intelektualci m komunizem
Kmetje in delavci 90 večinbma stariši slo* venskih intelektualcev. In vendar, kako glo* bok je prepad med slovenskimi intelektualci in med delavnim ljudstvom. To sta dva sve* tova, ki sta si popolnoma tuja. Slovenski in* telektualec je zgubil stike z onimi krogi iz katerih je izšel. In ne samo to! V kmetu in delavcu vidi človeka druge vrste. Vsled tega tudi nima smisla za veselje in trpljenje de* lavnega ljudstva, slovenski intelektualec živi svoje prazno življenje po kavarnah in bez* nicah in marsikateri izmed njih si še do* mišljuje, kako velika je kulturna razlika med njim in delavcem.
V času pred polomom Avstrije in veči* noma tudi še danes stoji slovenski inteligent pod uplivom prazne nacionalistične fraze. Dnevno imamo priliko to opazovati. Lahko in komodno je frazariti o narodu, ker ne za* hteva nobenega dna in je treba samo ponav* Ijati kot papiga stara obrabljena gesla in se udeleževati narodnih veselic. Ni itreba štu* dirati socijalnih problemov in si beliti glave. Ta čas je prijetneje posedati po kavarnah in gostilnah; ni treba hoditi med kmete in delavce, ker njih roke so žuliave; lepše in prijetneje je hoditi na sprehode, izlete in se zabavati v družbi bledoličnih gospodičen.
Razumljivo je vse to. Razredna šola vzgaja take intelektualce, vzgaja jih v »gospode«. In potem je dala tudi možnost, da je mogel intelektualec bolje živeti kot delavec ali kmet. Uradniška mesta so dala poleg tega še gotovo moč, dala so gosposki pravico, biti neprijazen napram delavcu in kmetu.
Svetovna vojna pa je segla tudi v vrste intelektualcev. Gospodarsko stanje se je po« slabšalo, pomanjkanje se ie oglasilo tudi tu.
Morala nove druibe
V teku dolgega zgodovinskega razvoja so nastale vse uredbe v človeški družbi; ena uredba se je vrstila za drugo. Poedinci niso stvori raznih uredb. Poedinec je bil slab in brez moči nasproti slepemu besu prirodnih sil in divjih zveri; zato so ljudje ustvarjali uredbe za medsebojno vzajemno pomoč, obrambo itd. Poedinec sploh ne more obsta* jati in se razvijati, ako ne živi v zajednici z ljudmi in ni v tesnem stiku z družbo. Tako tudi človeški jezik, govor ni nič drugega ka* kor sredstvo prometa in družabnega spora* zumevanja. Tudi človeški govor, ki je šesta* jal iz nekoliko sirovih živalskih glasov pra* človeka, se je do dandanes razvijal in se še dalje razvija; jezik divjakov v Avstraliji šteje še danes komaj kakih dve, tri sto be* sedi, dočim jeziki kulturnih narodov štejejo kakih 30 do 50 tisoč besedi.
Ravno tako je tudi morala proizvod dru* žabne kulture; v družabnih nagonih in na* gnjenjih človekovih korenin ni njegova mo* rala. Pod moralo razumevamo vse obzire, ki jih mora imeti človek napram sočloveku in napram skupnosti. Delavski filozof Dietzgen pravi: »Poedini človek je nepopoln in ome* jen. Za svoje izpolnjevanje potrebuje dru* žbo, on mora živeti in pustiti tudi drugemu živeti. Obzire, ki izhajajo iz teh vzajemnih potreb, imenujemo z eno besedo moralo.«
Morala je v najtesnejši zvezi z vladajočim načinom proizvajanja in z načinom zamene proizvodov. Tako je n. pr. v fevdalni dobi. za časa gospodovanja plemstva, ko je bil dolžan, da tlačani in služi plemiču, najkre* postneiši kmet, ki je bil vdan, podložen ali kakor so takrnt govorili — veren. Ali kakor hitro ie fevdalizem padel in je kapitalizem strl st^re oblike podrejenosti in vpeljal novo
okoristil imperialist z njuno krvjo? Vpraša^ rijat ’ker v to siliio gospodarske
mo mi	cAoua lotn roconn
»Gospodje« morajo često hoditi v oguljenih, podreieno^t, ?e nrenehala vloga vdanosti in oblekah in v raztrganih čevljih. Nezadovolj* nost vstaja in javlja se najbolj v onih vrstah, v katerih stoji večina intelektualcev — med uradništvom.
Uradništvo ie orodje kapitalistične države.
Y dobro plesnem in slepo udanem urad* ništvu ima kapitalistični razred svojo naj* boljšo in najtrdnejšo oporo. Zato je bilo treba vzgajati rradništvo v razrednih šolah in ga postaviti nad ljudstvo. Uradništvo ie bilo najposlušne^ši sluga Avstrije in zaščit* nik nmškega imperij alizma. AH dolga leta svetovne vojne so nabirala tudi v teh vrstah revolucijonarnega duha. Zato ne opažamo samo pri nas, ampak opažamo predvsem drugod, da se uradništvo približuje proleta*
nje militarizma je za sociialista rešeno samo po sebi. Noče sovraštva, hoče ljubezni in da* ja roko izkoriščanim, sotrpinom preko vseh meja.
Vzlic temu raravnemu, človečanskemu stališču, stališču, ki ga bo prihodnost potrdila kot civilizatomo, kot edino pravo, imamo klevetnikov od vseh strani. Strašne grehe	‘gospodarsko	"stante"'bo
grehice imamo socijalist i na vesti, ne enega; polagoma t„di 8premeni!o njegovo mentali*
raz*
mere. Proces proletarizacije intelektualcev se je pričel z razpadanjem kapitalističnega načina proizvajanja. Intelektualci so doslej zvesto služili kapitalističnemu razredu, k*”-mu je da! ta razred gospodarsko barvo, ki je stala nad nro^etarsko. Svetovna voina ;e to spremenila. Intelektualec pada na nivo
samega poštenega lasu ni na nas. Posebno;
vernosti. Kapitalistična morala je na prvem mestu predri^alp spoštovanie privatne last* ninp:	»Vp dotika? se tujega?« Poštenje bi
morajo H*? forei temeli buržuazne morale. No. v Vr,:,r^r ie bi’a morala izraz vladajočih gosnodar^Ve^a stania. Mia ie to rmr-om mo* ra^a vladafoce^a razreda, morjd? irkorišče* valce^ je stala vp^o v nafost^eišem na* sr>rn+?n 7 TT>n-iir> l7koriščanih. Rek^i smo žet gro^t. baroni in dr»H«i so smatrali za k^epmt* ne one kmete ki so pokorno in vemo tla-čanili: no. V-^dar so se začeli dvigati kmečki 7*rx>ri fmmtO, na «o kmerie smatrali ra nai* one l’?’di, ki so bili na;boli ne* rn so v!nda’ori gospodi zadajati na’* brdse udarce. — A' !r»ko stoti z mor-^o bvrt 7\\-*'rnpr'‘*. kapitalističnega raTTpdg^ Današn5? j-rVo-iSčevalci irn'”'o pred očmi ?°mo en cilr iztiskavanie profita in nakopičenie boga* s+vj». Tn terp cilin streme in drve z grozni* čavo brezol^rnos^o. nrav malo se meneč za to. da irko>rjščani. da delavci stavHaio na kocko svo’e zdrav ie in svoje riv?ten»e. r><» rr»eneč se za to. ^a irko^Srani životarijo od tovorne živine? Vsekakor, irkori*
.	_	šceva’no	buržoazno	ie moralen oni delavec,
teto, ki ga bo približala delavnemu ljudstvu, j Vi mimo in nokomo nrenaša neznosni pri*
glavno glasilo naših nasprotnikov »Edinost« Kq ;ajd ‘ irtP,ektua|ec duševn0 vez s proTe* jih ve dosti. Toliko, da pravzaprav živi od1	-	-
tarijatom, najde dovolj polja, da se bo mo* gel uveljavi'ati. Vendar proletarijat ne po* trebuje »^osnodov« in »voditeljev«, on po* trebuje delavcev.
Kakor se nroletarijat zaveda, da brez inte* lektualcev ne bo mogel urediti svoje delavsko* kmetske sovjetske renublike in socijalistič* nega gosno^orstva,
bodo inteVVtualci pristopali , na niegovo stran v širokih masah šele z napredovanjem proletarizacve. Sedaj bodo pa vedno le po* samezniki. ki bodo prišH k nam. Zato ie
jt/i	r	*o	f ^ P ^
teh grehov. Da socijalistična stranka ni brez grehov, je naravno že radi njene velikosti.
Ničesar ni popolnega na svetu. Toda to je stranka dela in preobra zevanj a družbe in dr* žave z ogromnimi cilii, s takimi cilji, ki bodo v korist pretežni večini naroda. In kaj je »Edinost«? Glasilo vseh in nikogar. V imenu naroda je pripravljena zagovarjati vsako še tako umazano dejanje, je pripravljena vsa* kemu dati kotiček, če ie še tako umazanih rok. Tudi organizirati hoče ljudstvo, a le tam, kjer je že socijalistična organizacija. To pa le iz kljubovalnosti in nikdar iz poštenega, ne*1 ~ posrednega namena, koristiti ljudstvu.
Mi imamo svoj program, je zaklical preda* vatelj, mi vemo kaj hočemo! Socializem	jANK0	JANKOVIČ:
nauk, ki obsoja vsako krivico, ki se bon proti vsem krivicam, tudi proti narodnim kri* vicam! Čemu se torej zaganiati v nas? Če se hočete boriti proti nam s poštenim orožjem,
TX>jdite med ljudstvo in mu pomagajte nese* bično požrtvovalno! Mi bomo vse svoje sile dali za to, da udejstvimo svoie načrte, svoje misli, neomajno nrenričani, da vršimo dobro, nujno delo. Nadaljujte svojo nizko gonjo proti nam, hujskajte, kier morate, šli bomo svoio pot in sodil nas bo edini pravični, ne* podkupljivi sodnik — čas!	,
Ko je sodrug Hreščak končal, so navzoči da vidim cas, ki v večnost mimo dirja;
odobravali. Oodbomik podružnice je nato V|jn ^om sodnik, ki trdo kazen terja kratkih besedah omenil politične preganjance	1
tis V in nečloveško odiranje.
.Ta.cno in samopoeebi umliivo ie. da mora no*zavc^r>i klavec prebirati moralo, ki fomeHt na nokorgčmi in trplieniu. Kot ne* ob^oHna nor.ledica •nrivatno*kar»jtalističnef»3 £fosnodarstva so nad Ta na delavski razred gotovo vsa bremena družabnega živlien?a. AH ta bremena niso večna. Za tlačane ie bilo tako se tudi zaveda, da vedno krpr>ostno ono. kar se ie n>o<?lo kot
kosumentu s podraževanjem žn^jenskih po* trebščin ali z zvišanjem carin in indirektnih davkov. Z eno besedo: Delavec se mora bo* jevati na gospodarskem in političnem polju. A v svojem boju proti bremenom in okovom, proti izkoriščevalcem in tlačiteljem, za boljše življenje in večje pravice, delavci dosežejo in so dosegli uspehe edino z druženimi moč* mi, združujoči se v organizacijah. Vsled svoje organizacije je postajal delavski razred vedno večja sila; da so danes delavci brez organiza* cije, nihče ne bi niti čul, niti se meni! za nji* hov glas. Organizacija zmanjšuje nemoč po* edinca, jači duha skupnosti, budi v delavcih zavest da spoznavajo, da so najvažnejšijak* tor v družbi, organizacijj a tsrnjTn mi* sleče, ponosne in hrabre ljudi.
Šele. ko so delavci pričeli zbirati svoie sile v organizacijah, so pričeli tudi soodločati o svoii usodi, so si izvojevali ugled, pravice in boljše življenje. No. organizacija pa ne more obstojati in uspešno razvijati svoje delovanje, ako se sleherni poedinec zavestno ne podreja volji enote. Najlepši znaki proletarske borbe* ne morale so tedaj solidarnost (vzajemnost), podrejevanje lastne volje splošnim interesom, prostovoljna disciplina in zavest o razrednih interesih.
Proletarska morala je postala deloma že iavna družabna morala. Zmirom je mnnt im* d i. ki se postavljalo v obrambo kapitalistič* riega izkoriščanja. V naše bojne vrste priha* jaio najboljši ljudje iz buržuaznih vts*-. In delavec, ki noče stopiti v naše bojne vr^te, ali hote škoduje delavskemu boju s štraiko* lomstvom ali na kak drug način, doprinaša ne samo dokaz, da nima časti in sramu, nego tudi, da se je razprl s človeško družbo: take* ga izdajalca, delavci s pravico ne ljubijo, am* pak f?a opravičeno prezirajo.
Kakor je gori omenjeno, sc bore delavci novi, veliki družabni ideal. Niibove boi* ne vrline so vrline, ki temelie na razTedmfc inferesib. S svoio borbo nočejo delavci vsiKti n?Vake nadoblasti, nasnrotno. oni bočeio. da odnravito sol ob vsakršno pTevlast človeka nad človekom, razreda nad razredom, naroda narodom. S svoio borbo b.očero tmiči+i ^•s^V+no vo?no Človeka proti Človeka. Hudi r>rotj ljudem, hočejo ustvariti vzajemnost, t-etvo, ravnonravnost celega človeškega rodu. Za^erfadeli ?e proletarska boina mo= -flla naivziSeneiša morala.	{»P.«)
MLADfNSK! VESTNIK
Svet je mladine
Sonet Drez posvetim.
Le ploskajte vi, reveži teptani, ki v mojih prsih grejete vampirja!
Lepo razvrščeni na dva špalirja zapojte slavo mu pohlevno udani.
A jaz pa mračen ves bom stal ob strani,
vojaškega režima, ki ga še noče biti konec ^ pozval udeležence, naj pomagajo po svojih močeh nesrečnikom. Večina se jih ie odzva* la z živim razumevanjem, da se je zbrala svo* tiča L 85.
Žal, da ni bilo predavanie pravočasno in dovolj razglašeno. Bo pa udeležba toliko lep* ša pri prvem predavanju, ki bo v kratkem.
za ta trenotek tak grdo izdani...
Kdo tolažila dušam naj prinese zdaj, ko zakrile tajne so zavese nebeško luč vam za vse večne dni? —
A kaj vam mar? Saj vi ste hlapci rojeni in kakor slepci ste, ki so obsojeni,
Pod sodjaiizmom bo doi>ii vsak vse najbolj« —	j><>	da	solnca	ne	objamejo	z	očmi. . .
proizvajal. Na ta na5in bo dana vsakemu prilika, da živi	J
kakor »e človeku spodobi. Ali m je treba radi tega bati, da se poruši dom, da bo odvzeta človeku vera in kdove kaj?
:gni3BK-hlMgi
ostro om*’c »Tporabbati v boju nroti tlači* tebem. Z bo;em se ie moral imrett ddavJr? ra^rprj, Jfpr ie zani nas+alo vprašanie: biti ali ne biti, pronasti v Hrezdnu bede ali na se raz* viiati nar»r«»rn ki»i+vri. Tako je nastala nova morala, ki ?i je cilj in ideal: odprava privat* nega lastništva in modernega suženistva in z niima zvezane potlačenosti in trpljenja.
AH delavci ne tekaio za starimi in novimi moralnimi filozofi, ki zamišljajo razne mo* ralnc predpise. Delavci teže za tem, da pred vsem nonraviio odnosa je, da dosežeio bo! »še živlienske pogoje, ki edino omogočtijeio viš’o stonnio nravnosti, boliše običaie in mo* raln.e nazore. — Krenosti in čednosti se ne moreio razviiati. dokler gonita beda in obup možke v niiančevanje. a ženske v prostitu* ciio in dokler pomanikanie in glad tirata v tatvino in druge zločine. Vrline se ne morejo rnzviiari v mizemih stanovanjih, kier žive roožki in ženske, staro in mlado, bolno in zdravo, nametano drugo na drugem, kakor ribe v sodu: vrline se ne morejo razvijati pri otroku, ki ga fabrika odtrga od šole in živ* Ijenia — pri otroku, ki mu ie ulica oče in mati. ker oba niesova roditelja tlačanita v tvomici, v kapitalističnm jarmu.
Pustite male k meni t
Kristus ni zastonj izrekel teh besed. On ie polagal največ upanja na mlade elemente, ker si je bil svest, da svet ostaja na mladih ljudeh. Stremel je za tem, da zainteresira mladino za svojo idejo ljubezni, bratstva in enakosti, ki je svoj čas odgovarjala duhu časa, ki je bila up in opora izkoriščanih, po* nižanih m tlačenih. (Kristova ideja je izgu* 3ila svoj prvotni čar, kakor hitro so jo prizna in jo sprejeli ljudje vladajočega razreda, proti katerim je ideja pravzaprav naper* jena).
Tud! naša ideja, Ideja revcducijonamega komunizma je odvisna od mladega elementa, ki more takoj poj miti duh časa, da si opre* deli smer m kar je najglavnejše, on se najide* alnejše bojuje za svoje ideje, trpi za njih in umira. — Od starih ljudi, ki so z eno nogo v grobu, se ne more vsega tega pričakovati. Oni Ze delajo račune svojega živlienia, se* stavljaio bilanco in zapirajo knjigo življenja. Novi duh ne more njih tako *animati, ne more jih tako ogreti, da bi se zanj žrtvovali in trneli. To je posel mladega naraščaja, t. j. ljudi, pred katerimi je knjiga življenja od* prt i, pred katerimi stoji še cela bodočnost življenja.
Lenin polaga ^avnotako največ upanja v mladi element, ker je prepričan, da je to no* silec novega druStva.
Mladini preostaja, ali hoče hoditi po sto* oinjah svojih prednikov in starih ljudi, afi da ubere nova pota. Prvo ie z ene strani tudi nemogoče, ker življenje človeške družbe na* preduie, ono se razvija in ker je mladi ele* ment bolj nagnien razumevanju naprednih idej, kakor stari ljudje, ki so preživeli svojo dobo.
Ravno zato apelirajo sodobne komunistič* ne organizacije na ta svoi zakoniti in edini Gslon — na proletarsko mladino. Ta apel re* voluctionarnih organizacij na proletarsko mladino ne temelji enostavno samo na mla* deniški prirodni revolucionarnosti _ in idea* I Hzmu. ta anel ima tudi čisto materiialne raz*
Razredno zavedno delavstvo je osvobodi* I loge. Mladina je ona, ki bo naiokrutnejše
tel j. ki mu je pripadla zgodovinska naloga, da svetu da naibolišo moralo; to nalogo bo delavstvo iznopolnilo s svoio strokovno, od* nosno industriialno in politično organizacijo. Delavec se mora boriti proti silam, ki izvira* jO iz današnie družbe, on se mora boriti nroti podališaniu delovnega časa, proti znižanju mezde, proti brezpravnosti v iavnem življe* nju, proti bremenom, ki mu jih nalagajo kot
čutila posledice razmajanega kapitalističnega družabnega reda, ako ne gre v socijalno re* voluciio. Ako iz tresk kapitalizma — kakor pravi Lenin — ne ustvari mladina nove druž* be komunizma. To veliko delo pada na rame* na proletarske mladine čisto po zgodovin* skem razvoiu.	'
Svet je mladine! Mladi delavci in delavke, ^pridi+e v našo organizacijo!
Spomini petrograjskih palač
Katarina II., carica, ki je imela sfce prav tako Široko, kakršna ie ruska narava sploh, ni nikakor varčevala, kadar ji je šh» za »voie ljubimce ali uspešne voditelje stično organizacijo. Zaupniki naj porazdele izkaznice r vojnah. Če p« je bil človek, kot Patjomkin, vse v eni osebi, tedaj je debela carica razsipala z obema rokama. Za njega je nameravala ustanoviti kraljevstvo, a krona, katero nosi sedaj hoheu*ollernski Ferdinand, dasiravno odstavljen, ni dobro prisojala čelu Patjomkinovcmu. Da se potolaži je dobil od matjuške Jekaterine naenkrat zemljišča, ki bi pomenilo v srednji Evropi celo kraljev-stvo in z njim tudi »duše«, da bi obdelovale to zemljišče. V Petrogradu pa mu je dala zgraditi carica od najboljšega ruskega arhitekta Stavrova palačo, ki ni bila desti manjša od carske, a prav gotovo bolj udobna m prijazna. V bližini odličnega samostana Smolnika, kjer se zavije reka Neva, je 'rastla za kneza Patjomkina hiia, obdana od vrta za katero bi ga zavidalo marsikateri) evropsko velemesto. Knez, ki je postal znan po Evropi vsled čina, katerega najbrž sploh ni storil, ni bil veC tako mlad, ko sc je pričela zgradba. Šlo mu je pa k«, perzijskim kraljem, ki ne smejo po starem običaju stanovati v palači svojih očetov. Svoj sijajni sedež hočejo kolikor mogoče hitro zavesti. Stavrov je moral raditega hiteti. Velikanska stavba, ki je v svojih glavnih delih enonadstropna ter predstavlja na zunaj impozanvno maso, je bila na hitro zgrajena is siabo pečenih opek tu prebarvana s belo barvo. Nasprotno p« *o bile v notra-
njosti dvorane, kakršne ima komaj kakšen kraljevski grad. Notri se nahaja okrogla dvorana, dolga galerija, ki spominja na srednjeveške katedrale, ter oranžerija, ki je bila dosU velika, da se je pozneje sestal v njej parlament. Knez je imel le par let v lasti svojo Tavriško palačo, v kateri je uprizarjal veliko mičnih veselic kmečkega značaja, ki je bil znak tedanjega ruskega dvora. Nato je umrl, in sicer tekom prvih tumultov francoske revolucije, ki so prestrašile staro Evropo. Njegova prazna palača je zopet postala last carice, ki je u-stanovila v njej z velikansko ironijo pobožen institut za gospodične ter sirotišnico.
Idilična pokrajina okrog Patjomkinove palače se je tekom 19. stoletja napolnila z vojašnicami, skladišči itd. Slabo znan del predmestja je požrl celo del krasnega rrta. Pobožne gospodične pa tudi niso držale palače v dobrem stanju Omet je pričel odpadati in tramovi strehe so pričeli gniti. Ta, polovična podrtija, ki je ležala sredi slabotf!: snega predmestja, se je zdela zadnjemu carju dost? dobra, da jo je ponudil prvi dumi svoje države za zborovanje. Izpraznil se je dobrodelni zavod, zamazale pokvarjene štukature, položile po tleh rdeče preproge ter postavila v ie vedno krasne dvorane vedno krasne dvorane vednozelena drevesa ter sedeži za poslance. Na steno, nad predsedmškim stolom, pa se je obesila srednje velika sKka carja vseh Rusov. Hiia ruskega parlamenta je bilo go+ova. Ne ve se kaj je pomenilo, da se je kmalu nato podrl strop v dvorani, k aa srečo se je to zgodil r- po noči, ko ni bilo nikogar v dvorani. Strop se je na hitro zopet popravil, očistila se )e carjeva podoba ter dali postancem novi in bolj elegantni stoli.
Deset let in še več se je zbirala ruska Duma v tej dvorani; videti je bilo v njej prizore in slišati obtožbe, kakršnih ni slišal še noben parlament izza leta 1793. Ko pa je bila nekega dne napolnjena mera ter je divjal po predmestju upor, se je sklenilo v tej dvorani, da se odstavi car. Oljnata slika vladarja pa se je vrgla med staro šaro. Na udobne stole so sedli ljudje v zamazanih škornjih in debelih bluzah. Bili so delavci in vojaki. V Jekaterinski dvorani je pozdravil predsednik Dume, Rodzianko, ta velikan s tilnikom kot bik, dolge vrage Preobraženskega polka kot zastopnik ljudske suvereni-tete. Povsod naokrog, na rdečih preprogah in po vrtu pa se je nagromadil plen, katerega je prinesla vstaška masa iz arzenalov in palač stare vlade na ta proetor. V nekem mičnem paviljonu iste palače so sedeli pozneje ministri stare vlade kot jetniki. Hiša kneza Patjomkina je kmalu postala hiša zborovanja, dočim se je stara Duma izselila v osvojene palače in prostore prejšnjih gospodarjev.
V	Marijini palači je v dnevih preobrata zboroval revolucijski komitej. Tukaj je imela tudi vlada Nikolaja
I. svoje zadnje «eje in tukaj je sprejela predsednika Dume, ki je v spremstvu vstaških vojakov sporočil mi-■nistrom, da hočejo v Tavriški palači odstaviti carja. Eno uro pozneje so prestrašeni dostojanstveniki že zapustili palačo, katere edina znamenitost )e neka moderna slika. Sredi mesta, nasproti velikanski Izakovi katedrali, na dolgo razklenjenem trgu, je dal Nikolaj I. zgraditi palačo za svojo hčer v onem slogu birokratske fantazije, ki so ga prej imenovali italijansko renesanco. Stopnice eo bile složne, dvorane visoke, a kljub temu vlada v palači mučna eooličnoet. Le pogled na Inkov
trg je izredno lep. Nihče ga ni mogel bolj občudovati, kakor odslovljeni ministri, generali in drugi dostojanstveniki, ki so se bili zbirali v državni svet. Tako je prišla ta palača v posest te znamenite organizacije, ko je hči carja mogla več rabiti. Ko je prišla ta organizacija vsled nepojasnjenega vzroka zopet do veljave ter se je iz nje napravil senat ljudskega zastopetva, tedaj se je pričelo v tej palači novo življenje. Tam so se vse lepe postave, ki so bile sprejete v Tavriški palači, neusmiljeno maaakrirale in sedaj v ket postavljeni možaki so si včasih dovolili veselje praviti aktivnim ministrom stvari, ki so jim bile bolj neprjetne kot slovesne obtožnice v državni Dumi. Ekscelence državnega sveta so namreč vedele za posameznosti, ki morejo biti znane človeku le v slučaja, če je vse svo^e življenje preživel v dvorskem šepetu in intrigah državnih uradov. Javnoet pa je prišla ob takih govorih na svoje stroške. Na večini sej so se člani državnega »veta zadovoljevali s tem, da so občudovali ali veliko sliko Ilije Rjepina, ki p odstavlja sejo državnega sveta iz leta 1901. in na kateri je videti vse zlate zapooe in ovratnike gospodov, veli-kar.ske pleše in obraze. Par značilnih glav je tudi ovekovečenih na tej sliki, predvsem ona odurnega grofa Witteja.
Na Nil.olaja L, rojenega fanatika absolutizma, spominja Zimska palača, največje kmenito poveličevanje carstva. Fasade so delo Italijana Rastrellija, ki je gradil za veliko Jekaterino. Stara palača pa je okrog leta 1830. zagorela ie Nikolaj L jo je dal z velikansko naglico zopet zgraditi, ker ni mogel pretrpeti misli, da bi stanoval v drugi hiši kot v največji in n*jvišji v krogu številnih vladnih poslopij, ki *e zbirajo v detičai okolici
Notranjost Zimske palače je dal Nikolaj !. popraviti v enakem slogu. Velikanske dvorane .so mrzle in neprijetne, delo epigo»o>v brez vsake fantazije, Id *o razumeli slog le kot posplošeno dolgočasnost.
Le ena izmed veKkih palač Petrograda sega nazaj v dobo ustanovitelja tega mesta, carja Petra. Ta palača je admiralitetno poslopje. Peter Veliki jo je dal zgraditi iz lesa, ker se mu je mudilo, da dogotovi to poslopje za svojo mlado mornarico. Pozneje pa ao to palačo f€w-gradili v kamnu najboljši ruski arhitekti, in adaj predstavlja velikansko stavbo, ki je široka 430 metrov ter stoji ob reki Nevi. Na vrho palače je zapaziti precej ča-den zlat stolpič, ki spominja na ljubezen Petra Velikega do Holandcev. Rumeno pobarvana hiša je doživelo obe prvi revoluciji, ki sta bali poizkušeni v Petrogradu. Leta 1505. ie porabila vlada admiralitetno poslopje kot zadnji branik svoje meči. Povsod so bile poetavljeae »trojne pu?ke, ki so branile doetop do važnejših tčk.
V	sedanji revoluciji je vihrala na tem poslopju zadnja zastava Romanovcev. a tudi ta se je morala umakni« rdeči zastavi revolucije. Tako je padel zadnji bramk absolutizma.
Odkv sr ;e sovjetska vlada preielila v Moskvo, j« iz Pc iaa izghtilo tisto živihao življenje, in je bilo lastr ‘ jmu me«*n v prejšnjih časih. V Petrogradskib palačah zborujejo le še lokalni sovjeti Zavezniška Mo-kada je največ kriva za mrtvilo, ki vlada danes \ prestolnici stare Rueije. Mesto je Mio t vedni nevarnosti pred napadi od strani protirevoluciionaricv in zunarjili sovražnikov, zato se v njem ni moglo razviti novo li' ljenje po revoluciji.
OKROŽNICA
Podpisani odbor okrožja za propagando komunističnih organizacij Vipavske in Soške doline, Brd in Gori-ike okclicc, poživlja zaupnike, da vsak v svojem kraju, kjer je najmanj 10 sodriigov ustanovi pravilno komoni-zar . ins sodri?gom, ki jih skliče na sestanek, da se izvoli cdbor petih članov, med temi tajnika in poročevalca za list »Delo-«. Tajnik sklicuje in vodi odborove se;e tsr dopisuje s strankinim glasilom.
V : : Jogi se pošilja »Imenik« članov, ki naj se izpolni po označenih stolpcih. Izvirni imenik ostane v tajnikovih rokah, prepis poslati je okrožnemu odboru. Izvirnik je točno popolnjevati po pristopih in izstopili.
Ko-mucistične organizacije naj bodo kolikor mogoče obsfc&Sjda bodo predstavljale bodoče komunistične občine. Takoj pa' se -moraja. brigati za vse javne zadeve svoje občine. Pri konstituiranju organizacije ima se določiti obseg občine po razmerah kraja tako, da se določi ccdsi organizacije in navedejo na prvi strani imenika vse vasi in sela ki pripadajo v skupino.
Prva in gla.rsa naloga odbora je propaganda za stranko in širjenje komunističnih naukov. V to s vrh o je najjcemtnejU posel ureditev kolportaže za list »Delo«, Dolžnost vsakega organiziranega člana je, da je naročen na en iz tis časopisa.
En iztis časopisa mora biti naročen na ime krajevne skupine organizacije ter mora ostati poleg imenika in zap>rika sej v arhivu v varstvu vsakokratnega tajnika. Le izjemoma je Ust naročiti po pošti na ime posameznih članov. Praviloma naj tajnik naroči vse liste na svoj naslov in njegova naloga je, da list porazdeli med člane. Ob enem je delati na to, da je list naročen in pristopen v vsakem javnem lokalu, kamor zahajajo sodmgi.
Ves znesek prejet za izdane izkaznice je takoj odposlati po ustanovitvi skupine z imenikom vred okrožnemu odboru, poznejše prispevke pa je odštevati koncem leta, ter vsakokrat kadar skupina pošlje delegat* aa strankina zborovanja.
Odbor mora takoj v prvi seji po občnem zboru imenovati zaupnika po posameznih vaseh in selih skupine. Naloga zaupnikov je pridobivanje somišljenikov in naročnikov lista »Delo«. Morajo pazljivo slediti vsem dogodkom v kraju, obnašanju sodragov, in sporočiti vsak važnejši dogodek tajnikn.
Važnejša vprašanja naj rešuje odber le soglasno z zaupniki tako, da jih skliče od slučaja do slučaja na sestanek. Zbor vseh članov naj se sklicuje po potrebi in v zadevah, pri: katerih je udeležena cela skupina. Vsako leto naj odbor poekrfci za prireditev javnega shoda v občini, na katerega je povabiti poročevalca okrožnega odbora v s vrh o splošnega političnega pouka. Skrbi naj za pouk članov potom knferenc, na katerih naj poroča sposoben domači član. To je posebno ptrebno zato, da se izvežbajo domači govorniki. Za težja in načelna vprašanja naj se po mogočnosti vabijo poročevalci okrožnega odbra, oziroma Strokovne zveze, Delavske zbornice v Gorici, ali Delavskih zadrug v Trstu. Delavci se morajo zavedati, da je napredek in razvoj komunistične organizacije odvisen v prvi vrsti od njih umstvenega razvoja po lastnem trudu in napora. Polna odvisnost od •intdektualcev t. j. ljudi, ki imajo višjo šolsko izobrazbo, le zavira rast notranje moči stranke. Delavci lahko vedo, da je prišel prvi razmah komunistične stranke od samoukov iz vrst ročnih delavcev in le od onih intelektualcev, ki so vse svoje znanje posvetili stranki in so i-meli v stranki svoj obstanek .
Dolžnost odbora je, da dela in pazi na to, da se vsi delavci organizirajo strokovno. Pri tem naj se tajnik skupine obrača naravnost na strokovnega tajnika Franca Kosiča pri Delavski zbornici v Gorici, Via Carducci št 23. Kjer je dovoljno število delavcev ene stroke,. ustanoviti je dotično strokovno društvo, sicer je pa po navodilu strokovnega tajnika priglasiti delavce redkejših poklicev, da sc organizirajo po okrajn ali okrožju.
Poleg vsake politične organizacije je ustanoviti izobraževalno organizacijo, kot oddelek delavskega Višjega kulturnega sveta v Trstu. Radi ustanovitve se je obrniti na tajnika sveta.
V vsacemu večjemu okraju, mora odbor delati na ustanovitev poljedelskih gospodarskih zadrug. O tem obračati se je naravnost na sodr_ ing. Karla Gustinčiča, Delavske zadruge (Cooperative Operaie) v Trstu.
Za vsako izkaznico ima plačati član takoj po podpisu pristopa po L 4.— v roke tajnika, ki gredo vodstvu pokrajinske organizacije y Trstu in osrednje v Rimu. Za propagando in pokritje stroškov okrožne organizacije plačava ti m ra vsak član po L 1.— na mesec. Dotični znesek naj pobirajo'zaupniki tar odštevajo od meseca do meseca tajniku. Kdor ostane trii mesece dolžan in ne plača na poziv zastankov tajniku ali ne izpolnjuje svojih dolžnosti, se izbriše iz organizacije. Iz nabranih meseč-nin vzdržuje okrožni odbor vse stroške propagande, po močnosti nastavi krožnega tajnika, ter nakaže in zalaga stroške delegatov za okrožne sestanke, pokrajinskega zborovanja v Beneški Juliji in strankarskega zborovanja ▼ Italiji Skupno zalaganje stroškov okrožne organizacije je potrebno, da se porazdeli breme v enakem razmerju na vse člane skupne organizacije.
Dne 31. decembra 1920. in sledeče se bo vršil v Florenci prevažen strankarski zbor. Vsaka skupina ima dolžnost poslati enega delegata, kjer število skupine preseže 200 članov, izvoliti je z avsacih daljših 100 po enega. Tajnik naj naznani okrožnemu odboru točni na-preseze 200 članov, izvoliti je za vsacih daljših 100 po biti izvoljen na občnem zboru članov, kjer je po resnem pretresa vanju tudi določiti smer, po kateri naj delegat zastopa skupino. Tajnik izroči delegatu kratko pooblastilo.
Ta okrožnica, ki naj služi odborom kot pravilnik, ima namen ustvariti organizacijam trdno podlago. Kakor mora imeti vsak živ organizem ogrodje in vezivo ter sokove, ki se prevajajo in odvajajo po žilah, tako je tudi politični organizaciji potrebna oblika in stvarni red. Delo pa je ustvarilo človeški um z vsem svojim hrepenenjem po boljšem in višjem. Vztrajno delo vsacega člana organizacije, dž komunističnemu gibanju vsebino in dušo.
Toraj na delo za organizacije, na delo za strokovno m umstveno izobrazbo. Čitajte in razpravljajte, čutite, da je od znam ja in skladnosti članov odvisna komunistična organizacija!
OkroZtti odbor
ksnuiiistKn« organizacij«
za Brda, Soško in Vipavsko dolino in gorifiko okolico
Mi geslfflk
raznih
Narodni kongres
Sekcijam ponovno naznanjamo, da je strankin kongres določen na dneve 29, 30. in 31. decembra 1920. in 1., 2. in 3. junija 1921. leta. Sekcije, ki bi ne sprejele še obrazcev za pristopne izjave na kongres, naj slednje takoj zahtevajo. Vse sekcije morajo skrbeti, da po* sijejo pristopnice, poslužujoč se vabilom pri* ložene izkanice, katero naj se primemo in jasno spolni v svrho izogiba zmešnjav in znatnega povečanja dela.
Funkcija posameznih Zvez ni mogla biti slabša od one glede razdeljevanja izkaznic. Danes večji del Zvez ni v stanu, da nam da — in nam tudi ne da — seznam sekcij in ste* vila v posamezne od njih vpisanih sodrugov. Ako pa nam kaka Zveza pošlje sezname, so oni v polnem nasprotstvu z našimi zapiski .ržanimi z veliko skrbjo, ki postane sedaj orezkoristna.
Upravni tajnik: Luigi Voghera.
SODRUG!
Kri po«
Spominjal mm ofe vsaki priliki,,DELA«, svo-_ lepe glasila! Nabiraj novih naročnikov 1» odjemalca* ! — povsod »OBLO" mod Mavca In lunotoll
Dem zbornica - Trst
Danzadnevom se odpušča delavce iz številnih zavodov radi pomanjkanja dela. ljestvu poostrujejo industrijsko krizo gospodarji, ki si hočejo zopet pridobiti pravice, katerim so se morali odpovedati po zasedbi tovarn in s sprejemom rimske pogodbe. Tudi število brezposelnih poljedelskih delavcev je ogromno, a poleg tega se hoče baš sedaj podražiti kruh.
Socijalistična parlamentarna skupina je predložila pred nekaj dnevi parlamentu interpelacijo glede industrijske krize in brezposelnosti. Toda da bo ta parlamentarna akcija imela uspeh:
1. Morajo vse Delavski zbornici pripadajoče organizacije javiti natančne podatke o morebitnem odpuščanju delavcev iz raznih industrijskih podjetij. Omeniti se mora tudi vzroke odpuščenja in natančno pojasniti morebitne slučaje represalij, ki se izvršile.
2. Zamuditi ne smejo nobene prilike, da brez odlašanja pospešijo v krajevnih in osrednjih organizacijah potrebne korake v svrho ublaženja posledic brezposelnosti s sredstvi, katere narekujejo posamezne okolščine.
Vse naše organizacije so dolžne, da javijo gori-navedene podatke tajništvu Delavske zbornice. Je to neobhodno potrebno, kajti zbornica zamore le na podlagi zanesljivih podatkov začeti uspešno borbo proti brezposelnosti in brezobzirnim gospodarjem, kateri povzročajo in pospešujejo isto. Tajništvo Delavske zbornice.
Prediožiiev obrtnih dovoljenj v potrdilo,—
Tukajšnji civilni komisarijat za Trs; in okolico ugotavlja, da precejšnje število obrtnikov še ni zadovoljilo odloku od 15. marca 1919., št. Il-19aa/l. ki se tiče štetja, obrtnih in trgovskih podjetij v Trstu in okolici, in vabi vse tiste, ki do danes še niso prediožili v potrdilo svojih obrtnih dovoljenj, ki jim jih je izdala bivša vlada, naj sio-rijo to do 31. decembra 1920, in opozarja, da bodo po tem roku razveljavljena vsa dovoljenja, ki niso bila zopet potrjena ali predložena v zo-peino potrditev ter da se bodo njihovi obrati zaprli brez odlašanja.
Cenzura pisemske pošte za Ogrsko odpravljena. Cenzura pisemske pošte, namenjene za Ogrsko, je odpravljena. Cenzura pri generalnemu civilnemu komisarju cenzurira še nadalje pisma za Jugoslavijo (Slovenija, Hrvaška in Slavonija, Srbija in Čmagora.-Plačevanje davkov. Davčna uprava v Trstu naznanja, da se morajo 11. decembra 1920. plačati v tukajšnjem davčnem nradu (Evangelski trg 2/1.) ti le davki. 1.) četrto četrtletje davka na hišne najemnine, oziroma 5°/o najemninskih pristojbin; 2.) drugi poluletni obrok dohodninskega davka m obroki na dohodnino kakor tudi dru^i poluletni davek na večje plače. Ob tej priložnosti se opozarja vnovič, da se davkoplačevalcem, ki so dosedaj plačevali direktne davke za leta 1919 in 1920 v lirah po menjalnem ključu 40°/o, ne bodo štete zastale obresti na dodatek 60%, od 1. 7. 1910. delje, če se tozadevna razlika plača tekom meseca decembra t. 1.
Zvišanje pristojbin za pošiljanje poštnih zavojev V inozemstvo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu naznanja: S 1. decembrom se zviša sedanji povišek 50°/o za vse pristojbine za poštne zavoje, n menjene v inozemstvo, na 200%, tako da bodo pristojbine, naveoene v tarifi, potrojene.
Zvišanje invalidske pokojnine. Mestki magistrat sporoča: S kraljevim odlokom od 7. junija 1920, št. 738 so bili dovoljeni invalidom novi poviški pokojnine z ozirom na obseg pohabljenosti. Da izvedo prizadeti invalidi za nove ukrepe, se sporoča naslednje: A.) Od 1. juli;a 1920, se dovoli pohabljenim vojakom in vojnim invalidom kot dodatek k pokoj inam in obnovilnim nakazi lom. ki jim gredo: 1.) Povišek 1800 L na leto v sledečih slučajih: a) v slučaju izgube obeh rok ali desetih ali devetih prstov na njih, vštevši palce; b) v sluč ju popolne oslepelosti, ali omejitve pravilne vid' e ostrosti; c) v slučaju motenja razuma ali pohabljenja centralnega živčnega si-itema, ki bi imelo za posledico silne izpremembe v organskem in druž bnem žiVjenju; d) v slaču;u turerku oze ali drugih bokzi i, tako težkih, da imajo za posledico popolno nez.moŽno:t za fizično delo. 2.) Getova svota denarja, v slučaju, da cbstojao še druge bolezni, razen one, ki daja pravico do prispevkov I. kategorije, po z o. od 20. majnika 1917, št. 876., in sicer: za kako drugo bolezen, ki se more pripisovati I. kategoriji 2000 L; za kako drugo bolezen, ki se n ore pripisovati drugi kategorijj 1200 L; za bolezen, ki se more pripisovati III. kategoriji 1000 L; za bolezen, ki se more pripisovati IV. kategoriji 800 L; za bolezen, ki se more pripisovali V. kategoriji 600 L; za bolezen, ki se more pripisovati VI. kategoriji 500 L; za bolezen, ki se more pripisovati VII. kategoriji 400 L in za bolezen, ki se more pripisovati Vili. kategoriji 300 L. V svrho dosege poviška 1800 L ali bolniške doklade se bodo morali invalidi, ki smatrajo, da imajo do tega pravico, podvreči zdravniškemu pregledu in 1 odo morali v ta namen predložili prošnjo najbližji oh-rožniski postaji ter pokazati ali odlok, s katerim se jim nakazuje pokojnina, pokojninsko knjižico ali kako drugo izkaziio, iz katerega je razvidno, da je njihova bolezen vpisana v I. kategorijo.
Ce bi se pesamezniki vsled zdravstvenih razmer | morali pregledati na domu ali ne bi mogli iti k zdravniški komisiji bodo morali priložiti prošnji tozadevno zdravniško, izpričevalo. — B.) Od 1. julija 1920. dalle, se zviša dopolnilni' povišek, ki so ga deležni vojaki, vpisani v I. pokojninsko kategorijo, na 200 L za prvega sina, na 175 L za drugega sina in na 150 L za vsakega drugih sinov.
Proti prodaji belega kruha po hišah in na ulici. Generalni civilni komisar je uvidel, da se prodajanje belega kruha po hišah in na ulici čimbolj izrablja in da se taki prodajalci in prodajalke večkrat pregrešijo proti obstoječim zakonom glede prodajnih cen. Vočigled tem nedostatkom je določil sledeče: Kogar se zaloti pri prodajanju belega kruha na ulici ali pa po hišah, ta bo takoj aretiran in odveden k politični oblasti prve stopnje, katera bo postopala proti krivcu v smislu gori-navedene določbe. Proti kazni, katero se bo naložilo krivcu, ne bo imel morebitni rekurz nika-kega uspeha in raditega se iste ne bo na noben-način odpravilo ali preložilo.
Vsakdanje verižništvo v Trstu, Trgovina z
aprovizacijskimi živili zavzema vedno širši obseg. Verižniški prodajalci in prodajalke prodajajo pod roko sladkor, belo moko in posebno „bige“ po nezaslišanih cenah. Civilni komisar je poveril
  različnim patrulam nalogo, da nastopijo najstrožje
V kra-j PrP,.. .im Cementom. Zalovljenih je bilo par velikih m malih verižnikov in kar naenkrat je jenjalo to prekoristno delovanje. Pred par dnevi se je odločilo poveljstvo občinskih redarjev, da naredi konec temu prepovedanemu trgovanju. V sredo zjutraj je odposlalo močno' patrulo, ob-ttojeco iz občinskih redarjev in karabinjerjev, katera je izvršila številne preiskave v sumljivih trgovinah. Zaplenila je 30 kvintalov žita, 12 kv. bele moke in precej sladkorja. To se je odposlalo na občino in se bo razdelilo med ustanove javne dobrodelnosti.
priredi v ne-v Starčevi dvorani
Kumarjev koncert v Skednju. Dne 11. decembra priredi pianist g. Srečko Kumar koncert v dvorani .Gospodarskega društva* v Škednju. Sodelujeta tudi g.čna Avrelija Sancin in g. Karel Sancm, član ljubljanskega kvarteta „Zika“. — Spored bo zelo bogat in bo vseboval pesmi slovenskih skladateljev: A. Lajovica, O. Deva in Iv. Grbca. Poleg pesmi se bodo proizvajale skladbe za klavir in za gosli, in sicer sledečih mojstrov: L. v. Beethovna, Fr. Chopina in Viteslava Nova-fa-. — Koncert se ponovi tudi v Gorici, Tolminu, Idriji m Postojni. Kdaj, se objavi pravočasno.
Godbeno društvo na Proseku deljo 5. decembra ob 16 uri na Proseku koncert z zanimivim programom.
Žrtev alkohola. V sredo so našli v morju pred svetilnikom truplo 29-letnega mladeniča, katero so uslužbenci pomorske rešilne postaje spravili na obrežje s tenderjem št. 66. Poklican je bil pristaniški zdravnik, ki je dognal, da je nastopila smrt vsled utopljenja šele pred par urami. V žepih nesrečneža se je našlo le 13 lir. Mrliča so spravili v mrtvašnico mestne bolnice, kjer se je spoznalo v utopljencu težaka Valentina Kolenca, bivajočega v ulici C mmerciale 14. Navedeni je bil uslužbenec pri tržaškemu L!oydu. Kasneje se je zvedelo, da je Ko ene prejšnji večer preveč popival po mestu. V pijanem st.mu se je vračal ob obrežju na dom in je padel v morje, ne da bi bil kdo zapazil to nesrečo
jz dežela
je bil objavljcr „Delu“. In na?
PC
MnsKIni gel ot!
Kakor smo že objavili v „Delu , je Zveza stavb, delavcev v Italiji ugodila naši želji steni, da članom Zveze slovenske in hrvaške narodnosti da vsak mesec eno številko „Dela“ brezplačno Uredništvo „Dela“ dh na razpolago Zvezi eno stran lista tiste številke, katero se bo našim članom razdelilo. V tej številki se bo objavljalo vse vesti in objave naše Zveze — kakor tudi vse vesti o gibanju stavbinskih delavcev, bodisi na strokovnem, kakor na zadružnem polju. Ta številka „Dela“ bo glasilo stavbinskih delavcev v Julijski Benečiji.
Prva številka „Dela“ za stavbinske delavce bo izšla v petek 17. t. m. in se bo poslala vsem podružnicam stavbinskih delavcev, ki imajo člane slovenske in hrvaške narodnosti.
Dolžnost vseh teh podružnic je, da nam takoj sporoče, koliko-iztisov lista potrebujejo za svoje člane — kakor tudi, da nam vedno poročajo o vseh važnih dogodkih, v svojih krajih, ki se tičejo stavbinskih delavcev.
Podružnice morajo‘skrbeti, da bodo vsi naro čeni izstisi takoj razbijem med člane, da ne bodo listi ostajali po podružnicah. Nočemo, da bi bili člani brez lista, — kakor tudi nočemo, da listi ostali nečitani.
Vse podružnice morajo sporočiti število iztisov ki ga potrebujejo, najkasneje do 15. t. m.
Vsa naročila, kakor tudi vsi dopisi, ki se tičejo stavbinske številke „Dela“, je poslati na s. Josipa Pete j? na, Trst, Corso Garibaldi 31, I.
Sodrugi zanimajte se za to svoje glasilo, dopisujte in skrbite, da ga bodo vsi člani čitali in širili.
Zma Stavbinskih dsiavcev v
bi
'iji, deželi* tajništva v Trsta
Shod cesiorjsu v Gorici.
Shod cestarjev iz Furlan je in Krasi se vrši nedeljo, 5. decembra ob 12. v prostorih Delavske zbornice^ v Gorici in ne ob 8., kakor smo pomoti ma priobčili v listu.
Vlili kulturni svet
Barkovlje. V soboto 4. L m. ob 20-ih bo predaval v prostorih »Ljudskega odra-* gostilna „Sche:mer“ sodrug Regent o „sedanji politični situaciji”. Nihče naj ne manjka 1
Opatija. V nedeljo 5. t. m. se viši shod društveni dvorani. Govoril bo sodrug M. Lovko iz Trssa.
»Ljudski oder“ Sv. Jakob vabi vse člane na važni sestanek, ki se vrši v nedeljo, točno ob 10*30. Obe um se naznanja vsem onim, ki se /animajo za godbo na pihala, da se pričnejo v najkrajšem času vaje. Kot strokovnjak godbe in pesja bo podučeval sodrug Deščak Humbert. Podučeval bo tudi mandolinistično skupino. Vendar se je posrečilo posrečilo odboru po dolgem trudu, da je pridobil osebo, ki bo zastavila vse svoje moči za skupno delovanje in kulturni napredek naše mladine Pridite vsi!
Odbor.
»Ljudski oder" v Solkanu poziva vše člane društva, kateri še niso dobili društvenih izkaznic, da pridejo po iste v društvene prostore sodruga Markiča, šolska ulica v Žabjem kraju. Tem-potom poživlja alagajnik vse one ki imajo za poravnati mesečnino, da prej ko mogoče to store, saj to je njih dolžnost 1
»Ljudski oder" v Sežani bo imel o nedeljo 5. t. m. ob 14. in pol predavanje Al. Hreščaka v Šmucovi dvorani o -Zadružništvu11.
Ilijo valuta no tržaškem trsa
Trst, 2. decembra 1920
Neprepečatene krone avstr.jsko-nemške krone češko-slovaške krone
dinarji.................
leji . . - ......
marke
dolarji.................
francoski franki . . • švicarski franki . . . angleški funti’ papirnati ngleški funti, zlati . .
•	•	•	. 6-		8-50
	•	•	. 5*50 —	6*—
	•	•	. 32-		33 —
				78 —
•	•	«	. 39*		40*—
•	•	•	. 39.		40 —
•	•	•	. 27*10 —	27*20
•	•	•	1 1 3 T~< •	164*50
•	•	•	. 420*		422*—
•	•	•	. 95 — —	95*50
•	•	•	. 110-— ~	112*—
ČEZSOČA.
Ni dolgo časa od tega, ko prvi dopis iz naše vasi v našem gospodiči, katere je dopis malo požgačkal, .. poskočili, — hoteli so protestirati ter poslati po pravek. Ker so si pa zamislili da bi le utegnilo priti iz slabega na slabše, so to misel opustili! Oblekli so se v slonovo kožo! Ta je menda za vse udarce in zbodljaje neobčutljiva! Molčali smo; a ko vidimo, da so pri nas razmere postaie zopet neznosne, smo se vendar odločili, čeravno težko, poslati v širni svet vest, v kako lepih razmerah mi tukaj živimo. Poglejmo torej malce naše šlorafsko življenje! Nam se godi pač .,,kot Bogu na Francoskem" pravi Nemec.
Torej glejmo v prvi vrsti našo nad vse izpopolnjeno aprovizacijo; naši gospodje in z nji mi vred lovski gospod tajnik, si naprosijo aprovizacijo vsaka dva meseca enkrat. In ko pride vse hkratu, ne more revno ljudstvo vsega plačati! Zadnjič so imeli v Bovcu sladkor po 6 40 L kg, to je bil aprovizacijski, potem nato sledeči teden so razdeljevali prosti sladkor po L 13-20 kg. Ta sladkor so vzeli oni ljudje, ki so hoteli. Potem so dali tam prvi teden koruzno moko, drugi ieden belo! Zakaj pri nas ne tako! Pri nas so razdeljevali vse skupaj in so seveda dobri in slabi sladkor zmešali; pomešali so tudi ceno in prišla je zmes, ki je veljala 9 lir kg! Ljudstvo nima denarja in ni moglo kupiti. Zakaj se delilo kot v Bovcu, vprašamo našo gospodo Kdor nebi bil hotel vzeti dragega sladkorja, bi bi istega pustil.
In če se enih stvari ne more jazdeliti naenkrat, naj se pusti za drugič! Zakaj bi kupoval naš sladkor lovski gospod tajnik in delal dobičke Mi zahtevamo red v ta naš kaos! Gospodje, ure dite in napnite vaše trhle možgane, da bodo stanu priti iz te zmešnjave!
Sedaj pride druga točka. Občina je revnim drvarjem pustila posekati stavbeni les; sklenila je z istimi pogodbo, da pusti po končanem se kanju in ko i odo drva na mestu tekom 14 dni zmeriti in jih bo tudi izplačala. Les je tu, 14 dni Jv5 že’ preteklo; zakaj noče občina istih zmeriti ? Če istega nima, zakaj hoče pa sklepati pogodbe? Seveda, kjer mora gozd prodati za poldrugi sto tisoč kron mesto za pol milijona, tam zna držati! A ko se gre za izplačati uboge delavce Občinarje, tega ne more storiti naša z dolgovi blagoslovljena občina.
Še eno reč imamo povedati, ki nam leži na srcu, in ta je ta-le: Vsak od nas Občinarjev, ki plačujemo v občino, ima pravico v našem gozdu poseicati na leto po 4 kv. m drv. A to merco vidi samo naša slavna občina pri nas za naše ljudi. Gospodu tajniku v Bovcu jih odmeri celih 12 kv. m ali »šest klaftrov“ po naše! In gospodu kaplanu tudi še večjo mero kot^ nam. Odkod imajo oni večjo pravico kot mi? Če rabimo gospoda tajnika, ga moramo plačati; isto velja tudi za gospoda duhovna! Še za poslednji zakrament je treba plačati. In vse je treba plačati 1 Sodrugi, kakor je bilo sklenjeno, ne sme nobeno poleno čez most! Mi ne damo dotičnima gospodoma več kot drugim Občinarjem! To je naš sklep in to naj izve cel svet. Kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden nil
Zdravo sodrugi! — Več socijev, CERKNO.
Kakor povsod je tudi pri nas gospoda zelo naobražena. Obnaša se prav podobno fašistom; razlikuje se samo v toliko da z orožjem v roki še ne napada. Napada pa ob vsaki priliki po gostilnah m kjer koli naše sodruge z boljševiki in podobnimi besedami. Pojmuje pa ne niti sama kaj je boljševizem. Ako bi ga, bi bila najbrž drugačnega mnenja kod je danes. Očita jim. da so komunisti prodali narod Italiji; psuje jih kod izdajalce i. t. d. Vprašamo jih,- kedo je stavil in glasoval v italijanski zbornici za predlog naj se dovoli v zasedenem ozemlju ljudsko glasovanje? Vprašamo jih kdo je barantal po Parizu, Londonu, S. Remu i. t. d. in končno določil meje Jugoslavije in Italije v Santa Margareta Ligure v Italiji. Kdo je pri šampancu v vilah sklepal mirovne pogodbe in delil sužnje izkoriščevalcem ene ali druge države. Ali boljševiki? Zdi se nam, da so bili Vam in Vašemu mišljenju podobni elementi najbližji. Kar Vas je bogaboječih se zahvalite vaši iz Rima diktirani politiki, saj ste vendar lahko zadovoljni, da imate priliko živeti v državi papeža. Kaka sreča! Kar pa Vas je bolj naprednih, se zahvalite pa Vašim bratom onkraj, ki so po Vaših izjavah Vas prodali ne pa boljševiki. Nas pa pustite pri miru, ker je V6e zastonj, mi gremo po naši začrtani poti naprej ne oziraje se na to kaj Vi sanjate. Za nas je vse enako, mi ne poznamo nobenih mej, naša meja je celi svet. Reševati in črtati meje na podlagi narodnosti je lepa beseda za take ljudi kod ste Vi in Vam podobni. Za nas velja samo to, da rešitev proletarjata je mogoča samo potom mednarodne združitve vsega proletarjata v komunistični federativni sovjetski svetovni republiki.
Za enkrat naj bo dovolj, ako Vam je prav ? Če pa Vam ni še dovolj jasna naša pot, Vam lahko še kaj pojasnimo.
BOVEC.
Podpisano tajništvo naznanja tem potom vsem našim sodrugom, ki so odborniki ali zaupniki: Redne seje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer znanem prostoru; glavne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu, k tem ima dolžnost priti vsak odbornik in zaupnik, da izve. kaj dela organizacija, kakšen obračun se vrši in tako na-irej. Ce se sodrugi- zanimajo za seje, se istih ah ko udeleži tudi če niso odborniki. Nasprotnikom je vstop prepovedan.
Kakor je vsem našim sodrugom znano, so uboge vdove in sirote pogorele na Žagi. Kaj se pravi dandanes pogoreti in ne biti nič zavaro an ve vsak mehko čuteči sočlovek. Sodrugi, ki " o i povedo v ta namen eni četrtinki vina, naj
■apravi iz njega živo barikado, ki bo branila, ko doraste, buržuazijo proti delavstvu, ako ravno je mnogokrat isti naraščaj sam sin izkoriščanega roletarijata.
Dobro si zna naša buržuazija postiljati da lahše i slajše spi. Seveda ima ona vsa sredstva na .izpolago. Z denarjem in drugimi pripomočki si pomaga, da spravlja v svoje kremplje in pod svoj črni plašč že mladega šolarja, ki ga potem izkorišča vse življenje.
Res, da se ti mladi fantje ne zavedajo svojega položaja ; zraven tega se jim nudi še razne slaščice ki jih tudi vlačijo y družbo Izkoriščevalcev, ter prodajajo sami s tem nezavednim potom prostovoljno svojo proletarsko kri.
Vsem temu odgovarja fakt 5-letne vojne v kateri je tekla v potokih samo proletarska kri.
Ker pa naša črna buržuazija le ni hotela mirovati in je hotela spravljati mladino še nadaljt v svojo temo, so dali delavci v Spodnji Idriji par sudrugom nalogo, da morajo obnoviti našo mladinako organizacijo, kjer se bo naša mladina izobraževala v komunističnem duhu. To bo resnično v prid njej sami in vsem bodočim potomcem.
Ti sodrugi so nabrali lepo število članov, ter sklicali na dan 21. XI. 20. ustanovni občni zbor mladinske organizacije.	Izvoljen je	bil	odbor,	ki
zna res misliti, da bo	dobro vodil	to	mlado	or-
ganizacijo naprej, da bo napredovala in bo skušal pridobiti še tiste mlade fante, ki so že zapeljani pod plašč izkoriščevalcev.
Tovariši mladeniči, oglejmo si delo buržuažije sedaj in med vojno. Skušali, slišali in videli ste, da je samo suženj proletarijat zmrzoval, stradal in moral prestajati vse	neprijetno	po	fronfoh, a
naši učitelji, ki so nas	vgojevali v	tem duhu,	so
se pa greli doma pri polni kozici na gorki peči. Sedaj pa, ko je ta strašni zločin za nami, pa ne vem do kam bodo prišli. Navedel sem Vam mladeniči le en slučaj.
Zato pa kličem vas mladeniče, ki še niste v naši mladinski organizaciji, da pristopite v naše vrste, ker iz njih gre prava pot, po kameri bo mogoče priti iz krempljev buržuažije v lepšo bodočnost.
IDRIJA.
Dne 15. in 16. t. m. so bile v našem pred* mestju dve veliki nesreči ne zna se kako po* vzročeni.
Pri posestnici M. Liker je začel goreti v 12. uri ponoči hlev v katerem je bilo par ikon j, več prašičev in menda 15 glav goveje živine. Ker je bil hlev star in z slamo krit in ni bilo več mesecev dežja, je bilo tudi poman* kanje volje. Zato je bilo gašenje zelo otežko* čeno. Zgorelo je 14 glav goveje živine poln hlev krme in vnela se je tudi hiša, ki je stala
bližini. Le kozolec je ostal. Tako je po v* zročil požar velikansko škodo. Takoj 16. t. m. ob 5. uri zjutraj pa je nastal požar dobre pol ure od prvega pogorišča na Kovačevem rov* tu pri posestnici Petrič. Zgorela je hiša po* sestnici, rudarju Štefanu Simoniču pa popol* nama vsa hišna in kuhinjska oprava ter tudi družini Frana Likar in Antona Kacin sta pre* cej prizadeti. Zgorelo in poškodovalo se jima je veliko oprave, obleke in orodja. Najbolj žalostno pa je, da tukajšnje Gasiino društvo nima nobene priprave v redu, nima gasilnega doma, nima cevi, brizgalnic in vse orodje i* majo pokvarjeno ter sem in tja po mestu raztrešeno. Gasilci pa te malomarnosti niso sami krivi, ampak idrijska občinska uprava, d ni na prošnjo tega društva ničesar ukre* nila za napravo novih cevi.
Seveda kaj mar gospodi javna varnost; škoda denarja za take stvari. Denar je treba za kanone, bombe, mitraljeze itd.
Ako bi bili v občini namesto podpisa voj* nega posojila za pol miljona kron, napravili gasilno orodje, bi bilo najbrž bolje.
Gospoda le tako naprej.
IDRIJA.
Federacija rudarjev je sklenila, da se pobira jo Čakalnicah za pogorelce Št. Simonič, D. Kacin n E. Likar. Naj vsak daruje po možnosti svojim tovarišem rudarjem. Določeni so bili sodrugi, da so pobirali omenjeni denar in nabralo se je : skupni znesek 1642*40 L kateri se je na seji dne 21. t. m. razdelil na sledeči način: Štefan Simonič 650 L, Fran Likar 650 in Anton Kacin 342*40. Ker je naprava novega pohištva tako draga, se sklenilo na seji, da se še enkrat to je 3. XI. 20. )obira za pogorelce.
Federacija je dvema izposlovala rudniško stanovanje, ker so bili tako rečeno na cesti z družinami.
Prizadeti se vsem darovalcem in pobiralcem rud. federacije najsrčneje zahvaljujejo.
75*
da ujejo to svoto pri podpisanem tajništvu, ali naj pošljejo denar istemu po znanih jim zaupnikih. Vsak dar se s hvaležnostjo sprejme, ker je res za reveže I Sodrugi, pokažite vaše dobro in pravo sotijalistično srce! Pokažite, da ste res sorijalisti in da niste taki samo pri kupici vina. 'Jaša parola mora biti: „pomagaj svojemu trpečemu sobratu kjer moreš!'' Več o tem se bo sklenilo dri prvi glavni seji. Sklep iste objavimo pravočasno. Vsem sodrugom naše najsrčnejše pozdrave, z rdečim zdravo.
Tajništvo polit, organizacije.
SPODNJA IDRIJA.
Vsaka stranka, delavski nasprotna, ima svoj naraščaj, da mu udahne svoj buržuazni duh da
Za Tiskovni sklad „Dela“
Nabral sodr. Rudolf Kosmina med veselimi gosti na dan poroke Dominika otrekeija iz Gorjanskega in Karoline Gabrovec iz Praprota: Perič Josip L 15,
Štrekelj Dominik, Gabrovec Ludvik,
Gergič Leopold po 10 L, Kosmina Rudolf, kurat Oblak, Štreke j Emil, Vodopivec Angelj po 5 L, Pipan Ludvik,
Strekeli Ivan po 3 L, Zidarič Alojz,
Štrekelj Ludvik po 2 L; Skupaj . . .
Nabral sodr. Henrik Legiša v Prečniku pri Šempolaju: Legiša Henrik L 5,
Sardoč Jožef, Rebula Jožef, Mokole.ja-nez po 2 L, Knez Alojzij, Kralj Franc,
Sardoč Alojzij, Svetlič Stanislav, Lupine Alojzij, Sardoč Jožef, Šemec Jožef, Pernarčič Ivan, Lupine Janez, Svetlič Avgust, Šemec Franc po 1 L ; skupaj Ivan Lučič za glasilo v hrvatskem jeziku „Radnička straža"..................
Nabral sodr. Peter Simonetti pri veseli družbi v Podgori...................
Delavci in delavke predilnice v Ajdovščini vsak(a) po 10 L; skupaj . . .
22 — 10 — 14 —
4245'—
Prej
Skupaj
izkazanih
Skupaj
L
L
4366 — 397935
. L 8345*35
Imena vrlih darovalcev in darovalk iz Ajdovščine priobčimo v celoti prihodnjič. — Darovalce iz Ajdovščine stavljamo v zgled vsem našim so-drugom in organizacijam!
DAROVI.
— Za zaprtega sodruga A. C. nabrala vesela družba ob priliki poroke sodr. Jerneja Štoke na Kontovelju L 20.
H?
Je-li Slovak res vzvišeno bitje?
PIŠE: NASTJA. — (NADALJEVANJE)
I
Zadnji moj dopis ic površno orisal na«l To ljudstvo nadkriljuje v svoji plemenito« raeno in krivo vzgoje vladarjev in državni« J sti duha in dobrote srca vse diplomate in dr.
IzAiT	en	r\ri nilK V7(1ni H H11H £1 I '/iJVtlitp Irof iik	^	«~.XZ_-U	1_.1	•
Ako bi bili vladarji in državniki drugače! »Dobri sosed moj! Ako imaš premalo zem« , vzgojeni, ter samostojni možje, ako bi imeli Je> imam je jaz dovolj; pridi k meni, obde« vzgojo srca in vzgojo duha, bi danes člo« ovala jo bodeva skupno, ter skupno uživala veštvo ne ječalo pod težo gorja in obupa in I zemeljske sadove.
vojna pošast bi ne bila uničila toliko upapol«! »Pa obrambne meje?« bi vzkliknil diplo* nih bitij, katera so morala prerano pod gru«lmaL
do. Danes bi ne bilo toliko pohabljencev! I v — Meja ne potrebujemo, ter jih tudi no« Kdor ni sam pohabljen, ne more poj miti I ^emo* bi reklo ljudstvo. Vaše umetne meje tega strašnega gorja! Tak pohabljenec jcUe menjajo po vsaki vojni. Mi pa vojne — najnesrečnejše bitje. Zaveda se, da je žrtev) cl°jveskega gorja nočemo nikdar več! — tuje zlobe. Zaveda se, da je bil orodje v ro«|	? strategija, pa hribovje.« bi začudeno
kah brezvestnih špekulantov, kateri so se i« | vPJAsal tak okosteneli državnik, grali z njegovim imetjem, njegovo srečo in , ll ..ov,e !e on®Sa, kateri prebiva na njem, njegovim zdravjem in življenjem. Oropali j	z	^a	no	^som,	živino,	in	kur«
so mu vse — ostalo mu je le golo življenje In to —življenje? Zagrenjeno mu je do gro«|
 	 i	r ■ • : 1	    I	uior
javo.
»Pa morje! Morje čegavo bode?« ba! Mrtvec je med živimi! Nihče qe razume |bode nikogar, ali pa vseh! Morje, njegovega gorja; medtem, ko on, nežno ču«l,	,	,	,	Jezera so last prirode. Priroda jih	da
teče bitje, prenaša gorje celega sveta, se za ko‘ jjobra	mati vsem na razpolago,
njegovo trpljenje nihče ne zmeni. Pomilujejo!	.	’ P»°viti sme vsakdor, komur	se
ga pač, ali to je še huje za njegovo skelečo I ^^1,^ vsak zemljan ima pravico se po. rano, ker ni zaslužil pomilovanja, pač pa I ra^like dr zavelin Smej"e njCn dobrot brez
^ubeznL , v ,	,	.	.	,	Izbulili	bodejo	oči,	ter preplašeno vzklikali
Odšel je od doma čvrst, krepak m mlad. ti sterove§ki modriiani.
A vrnil se je — moj Bog — sirota. Da, siro* >,Pa narodnost? Kateri jezik bode imel ta, popolna sirota! Njegov so ga z navduše« nrednost? ^atera govorica bode nsdkriljeva* njem sprejeli, ko se je vrnil iz vojmh poljan, h, druqe govorice?K hlteH bodo povprašcVRti strt m zmucen na duši m telesu. Želel si je vprek	■
smrti, katera bi ga bila rešila te pekoče bo« ,0h da,'jezik govorica, ta vam dela še naj« tesri. Ah m je bilo! Vzeti si življenje? Tega večje preglavice. Le pomirite se gospoda, da ne sme! Bil bi zopet zločin. Biti zločinec sa« vam nojasnimo-
mega sebe, ne, tega ne sme! Biti hoče junak! “jczik> oziromft gavorica, je last duše vsa«
Živeti hoče za svojce, konstiti jim hoče. - 1regft posameznika, ravnotako kot: vid, sluh,
Kako to, še sam ne ve! Ah zaveda se, da je dn voni- jn okl5S
član velike človeške družbe! Zaveda se, dasi ’ Najvažnejši vseh čutov za vidom je govo« ima pohabljene ude da duša njegova je ve« \-ica_ Govorica je hst duše, ker z govorico lika, je vzvišena nad zlobo onih, ki sp krivi geje postane človek nonolno bitje.
njegove nesreče. Pohabljenec je, ali le tele« Tudi živali imajo 5tero čutov, ali ker jim; nav. dni i ožjasli, vend r se lahko lofi. Pride pri sno. Njegova duša, ta plemenita bozanstve« primanjkuje dar govorice, niso nonolno raz«!bolnikih, ki to bili uda:jeni ra gavo in kažejo na duša, ga bodri, osrcuje. In v njej najde on Uita bitia> med tem ko ie čdovek nlemnito j n ivadno znake prelili č: epi je. Ti bo:n 3 i so tolažbe m utehe. ^	?n popolnoma razvito	bitie. Le potom	govo«J	med uapadotn pri dvfcii zavedi i i re; trp jo hude
Le njej, duši svoji,	zaupa vse a ona ga nik« M r,e č'ovek r-nopolnjuje ter hiti proti	svoje«	bolečine. Vzrok tej	božja* ti je.	Pritisk	karti ali
dar ni varala! JNi ga zapustila v naj večjem mu določenemu cilju.	....
obupu. Bodrila ga je, ter mu kazala njegove Ločiti nas ne sme razlika govorice: nač na kreppsti. Odkrila mu je vse zaklade, katere he govorica sredstvo za zbližanje med narodi.
nrc.ni za nje£a, da se jih lahko poslužuje, ka?j potom govorice se razumemo in spo^r0^ _______________________________    ....	_
dancoli se mu poljubi. Kako nizko pod njem I mo duševne vrline drugih: njih napredek, k-!e ih je degna! naslon bolezri. l/.nie 1 teh je stoje oni, ki so krivi njegove nesreče.	zmožnosti, razvitek duše vsakega posamez« i do' il
On ima čutečo, plemenito dušo, mehko in	nika.	j	med
blago srce. Odpušča	svojim rabljem, ali svet Zločin, neodpustljiv	zločin, napravi oni, ki,	in petnajstim letom	9\ Ce re	kožjast	pojavi
jim ne more, jim ne sme odpustiti! Človeštvo| oskruni dar govorice svo’C{*a sočloveka, ali | poznejšiii letih, je treba misliti na oiganičre bo
Zdravnik F. J. KERN
Božjast
Bošjast (epilepsija) je kronična bolezen,ki povzroča začasno nezavest in krčevito stresanje. Vsakemu odraslemu so znaki božjasti znani, ker Je bolnikov, trpečih na božjasti, precejšnje število,
Pravega vzroka ne vemo. Verjetno je, da se božjast drži gotovih družin, ki so podvržene rajnim živčnim neredom, nervoznosti, pač pa se božjast da zaslediti v drugih sorodnikih, starih starših, tetah, stricih itd. Vendar zdravniki kakor Osler niso popolnoma prepričani, da je božjast podedovana slabost živčevja.
Ločimo tri vrste božjasti:	mala	božjast	ali
petit mai, velika božjast ali grand tnal in Jack-conska božjast.
Pri mali božjasti bolnik postane samo hipno nezavesten Postane naenkrat bled, obraz postane top in brezizrazen, čez par sekund se pa zdrami in nadaljuje s pogovorom, kjer je pričel Če je pri mizi, mu pade žlica ali nož iz :ok. Krčev ne dobi, ali pa prav lahke.
Pri veliki božjasti pa bolnik navadno pred napadom čuti slabost v želodcu, ali mu brenči po ušesih, \ idi bliske pred očmi ali ima druge občutke, ki ga opomnijo, da ga bo napadla božjast. Nekateri imajo čas, dr se vležejo v posteljo ali na t a, in s tem preprečijo, da se ne poškodujejo. Ko bolnika prime božjas , zakrič>, postane nezavesten, pade na tla. N t) .ga primejo krč: v vratu, v rokah, nogah in v dragih delih t le a. Obrača oči in navadno sc mu pokažejo sline pri ust-h. Tonični krč trpi nekaj sekund, ko je bolnik popolnoma trd, nato začne drge at', prime ga kronični k č, ki trah par mitur. Bsedi barva na obr.vu se spremeni v modro, rbraz je zaripljen. Ljudje, ki prvič vidijo tak napad, mislijo, da bo vsak čas po brir.ikti, tbt a v nekaj minutah se on pom ri in trdno zasp:. Ko še zbudi, je nekoliko tudeV sicer pa ne ve o napadu al o kakih posebnih bolečinah ničesar.
Nckatcr; t rijemrje božjast samo podnevi, druge ponoči. Nekateri re vedo n esece, da jih meče božjast, če j h prime v spanju.
J"cksonska božjast (imerovena po zdravniku, ki ja je prvič nat rčr.o opisal) je pr. cej slična
■ Ina mestni šoli pripravlja otroke w\l(VI| za vstop v srednjo šolo. Pride tudi na dom. Naslov pove upravništvo .Dela*.
Pozor!
W:
Kdor si želi nabaviti dobroznanega
Vina Iz koperskesa □□□□□□ okraia □□□□□□
naj se obrne na KMETIJSKO VRTNARSKO ZADRUGO, PODRUŽNICA KOPER, tik postaje, Telefon štv. 309. —■	■	 P*
Rii delavska propetta zadruga
v Dobravljah na Goriškem
Ima o zadružni kleti vet ML najboljfeia naravnega
VINA
po zmotani umaanilk orna.
Daje od 56 lit. naprej.
Ujjsira in ortnorsKo SospoHn zadruga v Trstu
Registrovana zadrugo z (malin poroštvom
Nad 1500 udrulnikov
Podružnic« v triaUd okolici, v (strl In na Krasu
m MM in Farno
r. r. z. o. z.
Delavske zadruge
'rjene krvi na možgrne, k;.r ie da dostikrat odstraniti s pomočjo operacije.
o ja t sr ravadoM prvič pojavi v m'ad:h letni. Os*er omenja k?7 božjestn h bolnikov, pri
otuM natečaj
za več mest prodajalca za svoje lastne raz-prcdajnlnice v mestu in na deželi. — Ponudbe, upr. mijene s sledečimi dokumenti:
1) rojstni list,
2) šolska spričevala,
3) spričevala vajenštva,
4) s ričevala prejšnjih mest
naj se pošljejo na vodstvo, v ul. S. Francesco 21 Oni, ki r -flekti ajo na ta mesta, bodo podvr- I
Sedež zadruge In slavno skladišče v Trsta, ulica RaKInerla štev.
TELEFON ŠTEV. 36-75
> prvi napad r.-.ccl prvim in petim letom 22;. ženi zdravniški' preiskavi. 1’erijoda' poskušn e bo | peiim i \ desetim 1 ;o:n 104; med desetim trajala k večjemu en mesec. Tekom sega časa bo itnajslim letom 9.\ le re božjast pojavi vi lahko naoovedan nrinn^r	1
ne sme več dovoliti medsebojnega klanja, sodržavljana. Orona ga duševnega daru frii Pred svetovno sodbo s takimi zločinci! Svet čuta, ravnotako kakor bi oslepili ali oglušili naj jih sodi! Sodijo nai jih vsi pohabljenci, bližnjega ali sočloveka svojega, katerih je na miljone! Sodijo naj jih sirote, Povdariala
katerih je tudi na miljone! Kaj pa z onimi, sedež misli — da vsaka naša misel, vsaka ki spijo spanje pravičnega, katere je vojna naša črka, ki jo mislimo, je že delanje in pošast zagrebla v cvetju let?	možganska struna jo uporabi. Rekla sem
Mesto njih so njih vdove, sirote, osiroteli tudi, da možgani so le nekak telefon, ali te« očetje in matere! Vsi ti hočejo zadoščeni a Megraf. katerega se naša duša poslužuje ravno za storjene jim krivice. Zadoščenie bode tako kot uradnik telefona sH telegrafa, da po« njih maščevanje za vse grozovitosti,'kotere šlie naprej potom žice misli.ali želje onega, je vojni zmaj napravil tekom Stih let. Zmaju kateri je naročil besedilo potom telefonske, treba streti glavo, ter ga napraviti neškodlji« 3,1 telegrafske žice. vega. Da se to doseže, bodo pripomogli vsi Povdarjala sem tudi, da so vsi naši čuti v in največ pohabljene sirote, žive priče vojnih službi naše duše. Le ona razpolaga z našimi grozot.	možgani, s peterimi čutili in z vsemi našimi
Petletna vojna ni še izpametovala držav« čuti. kakor se jej poljubi, nike in njihovo zgrešeno politiko. Ni jih izu« Do sedaj se je smatralo jezik ali govorico ;čila zgodovina, da krivične države zginejo iz !e za neko sredstvo za sporazum med eno o« površja, ter da ostane le kletev onih, katerih sebo in drugo osebo. To pa je jako krivo in žrtve so bili. Naučili se niso ničesar! Kako zgrešeno. Tudi mutec razume mutca potom bi se in kje?	znamenj, ali to je jako mučno in naporno.
Pri zeleni mizi. v obliki podkve? Tam so le ter velja le za nekaj izrazov, nikdar pa ni gole fraze, nakupičeni papirii. Tam naj se govorica mutca tako razvita, da bi nam mo« uče spoznavati narode in njih duše?	gel siromak pojasniti vsako tudi najmanjšo
Ali kaj duše? Kaj brigaio duše narodov misel, take modre može, O človeški duši niso nik« Le opazujte rojenega govornika, kadar go« 'dar mislili — potrebovali ie niso!	vori. kako mu iskri oko, kako se mu meniajo
Naučili so se le tajne diplomacije. Tajna Krte,°.braz.a-	P^arja kaj znamenite«
diplomacija pa nima ničesar opraviti s Člove« P’ kal vaznega, ah govon do src segajoče, ško dušo	v	Le	ooazuite	njegove oči, kako se spremi«
■Smehljajočega obraza si diplomati različ« P^0. načinu govora. Le ooazujte in videli nih držav podajajo roko. Smehljaje raznrav«\ho**e da tu ne govori le jezik: nac pa ie ta ljaio, o strategičnih mejah, med tem ko bi v oblasti duše, katera se poslužuje jezika le pairaie - vsak diplomat pograbil vse, ter vlkf>t orod,a za svo,-e namene. .TeZik je duši
lezni mož^nn (sifilis, otrdele, žile, starost itd ).
Ve jet rn je, ra kroničen alkoholizem starifev včasih vplira n: po otnce, da so podvrženi sem v članku — Možgani — božjast’,
srcu kute načrt, da nograbi prihodnjič ko se mu posreči: kos zemlje, nekaj hribov, mor« sko obrežie, seveda z morjem, rudokope itd. Ako bi kdo vprašal te smehljajoče se diplo« mate:
Pa ljudje, ki žive na tem ozemliu. na tem obrežiu. na teh planinah, na teh hribih, kai poreko, ko 5im kradete niih last, njih imetje, niih reke, njih vode, njih morje in njih last« nino?
»Ha, ljudje?
ono. kar je umetniku mrtev glascvir, ali pa gosli.
Torai umetnik je oni, ki mrtvo struno o« živlia da nas ista riviha visoko ter se igra z našim srcem in našimi čuti. tako da smo v rsonolni oblasti umetnika, nikakor na: glaso« vir»a, nc«!i jn drugih godbenih instrumentov.
.Tasno ie torai, da kdor ždi m ponižuje je« ;-?v govorico svojega sočlovek-’, žali in po« pi5uie «(vn.pno or.,krata -rij sočloveku o-rinoma niegovo dušo. 'Fo na ie ne samo neohkaoo
ie? Kai nas pa brigajo ljudje?* pač na tudi nečloveško! Nanačno ie tudi, ako Ako niso zadovoljni naj gredo drugam!« Ali misli, da bi bdo bolje, da bi bil na svetu
za Boga oni soroiem tam! To je niihov dom. njih roistni krai* Ona zemlja, katero ste si med seboj razdelil’ ona zemlia ie niih last. Si *e ne morejo naložiti na ramena, pa iti s trebuhom za kruhom' To zemljo Hubiio — na njej so živeli njih dedie in pradedje. Na niei so se mučili, io zalivali z znomm in s solzami. Zdaj naj io puste? ,Nai gredo?
' Ti učeni diplomati, ti zgomizneio z rameni na tvoj ugovor. Se ti zaničljivo nasmehnejo na tvoje opazke.
—Kaj nas briga njih dom in njih čustva! Strategija zahteva, da si med seboj delimo tako, kakor je bolje za nas. Ljudstvo mora molčati, ter ne sme ugovarjati ničesar. —
Te modriiane bi rada neljala med ljudstvo, med čuteče ljudstvo, da bi mogli gledati pri« zm e kakor sem uh videla jaz z lastnimi očmi. Sključeni s+arčki. možje in ženice so plakali. Drugi so kleli ali gledali nemo pred se. Ah zakaj ne sme nero naslikati, kar je duša vi« dela v duši tega izmučenega, strtega ljudstva, s katerim se dela kakor z nemo živino in se ga ne vpraša, kako in kje hoče živeti, da bode srečen.
Zanemarja, zlorabi se plemenitost ljudstva, ter se ga onesreča. In vendar kako bi bili la« hko vsi srečni na tej zemeljski krogli, da na -njih ne žive diplomatje ter ne trgajo to u« bogo zemeljsko kroglo. Prostora na njej bi bilo za vre ljudi in vsi bi imeli vsega zadosti.
Ljudstvo vseh narodov je dobro, je blago, ifna blago plemenito dušo, usmiljeno in do« bro srce.
le en sam iezik. To ie nemogoče, kakor <e nemogoče, da so vsi l’”dje ene in iste misli. Boino nisana ie priroda, ter ni enolična. — Sploh ni enolično nič na svetu, kar tudi ne rme biti, ker bilo bi *aVo nusto in prazno. Ak-> so p3 različni Budje in ti liudie imajo radične midi. ter misli vsak drugače, mora nač b’ti tud? iezik ali govorms mriična, ker govorica ie le izraz razuma ali duše.
Krivo ie nač. da nekateri hvalilo svo?o go« vorico kot nadeošo in najbol? blagoglasno-to ?e le nomanikanie razuma dotičnih, kateri s tem hval?san;em zlostavliaio svojo lastno govorico s poniževaniem drugih govoric.
Govorica še ni nonolna pri nobenem naro« dti. ker nimamo še izraza za vsako na?manio misel. Tudi misli še niso oooolne. ker Človek še ni nonolen, ter ie Šele v prvotnem razvitku svoje nonolnosri in svoie vzvišenosti.
Naiveču zločin naredijo oni. Vi hočejo ubi« tj dnSo človeka ali pa io potuičiti. ter mu vsiliti drugo dušo — tn?o dušo. s katero ne more ?n ne sme misliti. Nad onimi, ki so po« tom sile orooal? d’-šam govorice, se ie to grozno maščevalo, ker taka bitia so bila nii« bova nropast, njihova sramota. Tzginili so iz mmeliskega novršja z oropanimi dušami v večno pozabljivost. O njih in njih govorici ni ne duha ne sluha!
Kajenje med ženstvom se vedno bolj Siri, posebno med ženskami takozvanih »boljših« slojev. Na vseučilišču v Cincinati bijejo dijakinje boj zato, da dobe, kakor dijaki, kadilne sobe. Emancipacija ženske je torej pričeta pri eni izmed najslabSih možlrifa razvad.
Božjas*, ki se p .avi v mladosti, se redkokdaj ozdravi popolnoma.’ Malokaferi bolnik umre ladi bož asd, razen če se ponesreči, da pri padcu d bi udarec na gl-vo, ali : e vtopi, če slučaj o pade v vo;IO.
Kakor sem cmrnil zgoraj, ram vzrok te bo-1 z i ni natančno znan. Sajous ia nekateri drugi zdravniki so mnenja, da izvira iz nepravilno d.-lujocih ž.ež v božjasinih bolnikih: dolži se pred »«m suprarenalr.a in pituitrirua žleza. Nekateri, zdravniki poročajo o dobrih us reli :h z vživanjeni, teh žlez, katere dobivamo cj;j zaklanih živali in 32 po neje posuš jo, da se dajo v majhnih množinah v obliki k:psi:l in trb’etov. V enem s!uča u sem imel s temi zdravili d ber uspeh.
Staro priinano zdravilo za'polajšrnje božja ti je reve brc m n v cb iki rSod,um a i Potašsiu Brorr.ideS". 1:1 kontrolirajo napade a.i vsaj z-r anj-šajo njili število. Seveda so ta zdrav.la le bolj za poiajšavo i.i jih mora bolnik j mati leta in let«, p i čamer nei ateri postanejo rcicoliko topi in trpe na ra rih kožnih izpuščajih.
Jako uspešno zdravilo je Cuminal, ki smo go dobi.ai pred vojno iz Nemčije. Zadnje čase ra izdelujejo tudi v Ameriki. Dar giamov na d n zadostuje in vč. siii bolje vpliva kot bromid. Mar sikateremn zdravniku to zdravilo 11 znano. Priporoča ga znani zdravnik za živce Dr. Dercum iz Philade phije, ki je z-ravtl predsednika Wdsona
Vsa druga zdravila, katerih je na tisoče adver-tiziranih, so narejena iz bromidov.
Cseba, ki jr božj stna, bi re ne smela poročiti a i vsaj ne im.ti otr .k, da se bole,.e i ne i razširi na petomče.
Božjasten človek je duševno lahko bister in: pride do všjih mest v človeški družbi. Saj sta! bila celo CezT in Napoleon epileptična, pa sla dobila kontrolo na.l ljudstvom. Bolnik ri mora1 poiskali trko delo da se ne poškoduje pri padcu; j če fluti, k taj ga bo napadlo, naj si poišče primerno ležišče.
lahko napovedan odpust brez nikakega predna ■ znanila, z ene ali z druge strani.
Natančnejša pojasn la se lahko dobi pti Vodstvu zadrug.
Trst, dne 28. nnvembra 1920.
Upravni svet
Opozarja svoje zadružnike, da ima v svojem glavnem skladišču kakor tudi v podružniških skladiščih na Opčinah, v Boljuncu, v Piavjah, pri sv. Antonu, v Škofijah, v Ospu-Gabrovici, v Klancu sledeče blago na razpolago:
Vse kmetiško orodje, železno in leseno; kositreno in leseno posodo, kakor vrče za mleko, čutarice, brente, škafe, kadi, škropilnike. Bogata zaloga vsakovrstnih semen. Trtne škropilnice. Krmila kakor otrobi, laneno seme, oljnate tropine (panelle). Zaloga žvepla, vitrijola, umetnih gnojil. Dobava zadružnikom vse kmetiške potrebščine.
Opozarja tudi sl. občinstvo na svoje ra- odajalnice sadja, zelenjave, kr ja, sploh poljskih pridelkov lastnih zadružnikov na vseh glavnih tržaških trgih ter v razpro-dajališčih v ulici Marco Polo št 3 in v ulici Risorta št 6, ki jih toplo priporoča.
OPOMBA:
Po zadružnih pravilih more zadrugi pristopiti vsak kmetovalec(-ka), ki vplača delež 20 Lir ter jamči z osemkratnim zneskom svojega deleža. — Kmetje, združite se!
mm
gg Mm ur h zluloniae ter aelmulta TR»
ALOJZU POVH =
soda! izvedence
Trst, Piazza G. Gariiinlsli 3 (ex Bcrrlera)
| Delavci I
naročajte in Sirite Jelo" 7o ]e vaš list, list Izitc-ntčonili in hrezpravnili!!
Bdrnse za Trst. Istro in Furlanijo
vknjižena družba z omejenim jamstvom
XVI!. zadružno leta —od 1. januarja do 31. decemfira 1928 — XVH zadružno leto.
MESEČNO POROČILO
RAZPRODANO BLAGO:
Sežiganje mrličev. V sežiganju mrličev ima Nemčija rekord. Tako je bilo na Francoskem v prošlem letu sežganih 595 trupel (v Parizu 534), na Angleškem 2030, v Sviči 2050, a v Nemčiji 15.905! “L‘Humanite“ z žalostjo priznava, da se sežiganje mrličev na Francoskem ne more' udomačiti med ljudstvom. Zaman je če mu pridigu-jejo o slabih posledicah nakopičevanja trupel na pokopališčih in o higijenskih, etskih iu estetskih prednostih krematiziranja (sežiganja).
Kaj sanjajo slepi otroci? Odelek londonske „Pslchologicae Society“ je posvetil posebno pozornost študiju sanj slepih ra gluhih otrok. Cesta opazovanja so zopet dokazala, da mnogi slepi otroci — kakor trdijo sami — v sanjah vidijo in da zato prištevajo mnogokrat svoje sanje za najlepše trenotke svojega življenja. Podobno tr i-jo gluhi otroci, da v sanjah slišijo ter da se morejo udeleževati tedaj tudi govorov in zabav Medtem ko je glavni predmet slepih otrok ogenj in njegove grozote, se pa gluhi otroci boje v sanjak divjih živali. Slepi otroci se ločijo od gluhih v tem, da prvi majokdaj sanjajo o „robinzonadah“ in junaštvu, med tem ko igrajo pri gluhih otrokih veliko ulogo bojevite scene in junaški čini.
Radijografična postaja v Eillovem stolpu. Ta brezžična postaja je začela s 1. novembrom zopet delovati. Paslala je v svet metereologični radjogram in je začela s tem svoj vsakdanji posel.
Izdaja za sod), zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trsta.
	¥ lEslsib skladiščih	f jani nzpnhjaiiitak		im
januar . .	. . Lir. 3,085.666-64			
februar . .	. . „ 3,389.435.—			
marc . .	. . . 5,290.594.45			
april . *. ,	. . , 4,409.744.64			
maj ....	. . . 4,025.323.35	Lir	1,030.110.95	Lir 21,230.875.03
junij . . .	. . . 4,714.381.71	9	1,318.814.17	. 6,033.195.88
julij ....		•	1,527.602.80	. 6,721.577.27
avgust . . .	. . „ 4,877.709.70	99	1,156.702.59	, 6,034.412.29
september*. .	• . . . 4,911.398-34	n	1,138 173.88	„ 6,049.572.22
oktober . .	• • . „ 6,425.509-21	9	1,535.896-35	, 7,961.405-56
	Ur 46,323.737-51	Ur	7,707.300-74	Ur 54,031.038-25
STANJE ČLANOV:
Vpisanih zadružnikov 31. oktobra 1920 .......
.	31.	decembra	1919	. . . . ,
35.292
24.007
Prirastek v 10 mesecih 11.285
HRANIINIČNI ODDELEK:
Stanje ulog 31. okt 1920 .	.	31.	decembra 1919
..........................Ur	7,719.311-89
..............................  4.968.497.27
Prirastek v 8 mesecih Lir 2,750 814 62
Od 1. januvarja 1920 do 31. okt. 1920 so bile izplačane dividende za poslovno leto 1918-1919 Ur 107.808 07.
Od 1. januarja do 31. okt. 1920 šobile izplačane podpore bolnim in za umrle zadružnike Ur 82.894-34.
INKASO V SKLADIŠČU OBLEK:
(M zneski so im vključeni v tabelah razprodanega kfujii)
Oddelek proizvajanja Lir 1,788.663-58 manifakturni	,	1,213.955 04
•	obuvala	„	719.691-26
.	klobukov	.	185.859-53
Ur 3,908.169-41
TRST, dne 31. oktobra 1920.
Vodstvo.