I IUUINH SUvK0 KNAFELJ reoakoijski odbor 15. II. 1962 . 4 Jurančič Lar,o Liuoliana Tr , . . v . _ , I c- v - , 1 Vrnnii'' -Dovnik v Krizah, Selan v Kle+ 5o Fmzgar ..urfoli: , mi z-i.t > ~+— 1,«~vjnfe - v < . 1 ■ 1 tv - ■ , • 1 , „ v v v T v ‘ Koaux v Zpv -,'>V’-Puzinah. in nekate-f | bo Uaspersic uoze, dijak, bjuoijuna - t v, , , _ I _ „ t. ... , J T ■ • ' ir:ih v Lo3atcu Lozu m Loškem potoku. Ie+. 7.3 Gorše Mirko, dijak* Ljubljana „ , . • v , . • , -..i ia o i t v j - • i ' t ■ , i • |nx3 rečete je ze ^red-^raj vadelonral >• ! q“ J°f’ ***' LJubl^f • jŠinkoveo Nande i. Ljubljane^1^! ,9, Finžgar Ivan, m, z ar, pomočnik Begunje^ da bc .,-,^9lkfc in modele takoj'odi r 7lPctnlk Janez, tehnik, Ljubljana jstopil zadrugi "ELAN"o Izven Slovenije ptj; j |je bilo /^•»^omovaii tošasno le izdelavo P 80 pi0nir^ naS98a Podjetja Vendar |no.on-^ih ž v Subotici, Vr+, nravi ustno izročilo so bili nekate 1 fi od teh, predvsem dijaki, le kot so- | Raaen Pinžgarja, s0 hoteli pritegniti v podpisniki. Pravih zavestnih ustanovitelj pcrnox še nekao«5ure?:?vir> rirr*r-n*-■: jied— jacrtali so širok program proizvodnje |^c+11 ‘ športnega orodja in s tem oskrbovanja pjraznega tržiščac Program, ki naj preše- | g(a kapacitete vseh dotedanjih domačih J '1 plroizvajalcev kot so bili: Kolb-Predalič | vj StoViduj "Alpina" v Ljubljani, Oražem i, .j M Ribnici, Finžgar v Kropi, Popit v 1 Nadaljevanje sledi' PERSPEK l Iv/A GOSPODARSKEGA RAZVOJA JE V POSPEŠENEM IZVOZU /ing# Jože Osterman/ Sredi meseca januarja je bilo v Ljubljd' ni skupno posvetovanje republiških zbornic o zunanje-trgovinski izmenjavi« Na tem posvetovanju so obravnavali nekatera vprašanja s področja zunanje -trgovinske izmenjave in konkretne naloge, ki čakajo naše gospodarslfcvo na zu~ nanje-trgovinskem področju v letošnjem letu. Ker je naše podjetje v pretežni meri ve zano na izvoz in je potrebno, da si o tej orientaciji tudi za bodoči razvoj postavimo jasne smernice, posredujemo našim bralcem s tega posvetovanja osnovne misli. Te naj bi v kratkem bile; "Hitrejši napredek našega gospodarstva je bistveno odvisen od uspešne in pravilne orientacije v menjavi z zunanjim svetom. Osnovna naloga našega gospodarstva po razdobju hitrega razvoja zadnjih let je v letu 1962 in tudi v prihodnjih letih v tem, da se v pogojih novega ekonomskega sistema gospodarske organizacije čim bolj samostojno uveljavijo* kar pa bo možno le pod pogojem, da se naše celotno gospodarstvo pravilno in ustrezajoče uveljavi v mednarodni delitvi delali 1 jTežko si namreč, zamišljamo, da bi lahko (uresničili zahtevek o razvijanju eko-jnomskega sistema in celotnega sistema idelitve dohodka, če se istočasno ne iz— jboljša položaj celotnega jugoslovanskega gospodarstva v svetovni trgovini,, |če hočemo doseči to, za kar se predvsem jprizadevajo v okviru novega gospodarske^ ga sistema gospodarske organizacije in jdelovni kolektivi, moramo v vsakodnevni {politiki upoštevati te temeljne tenden-tee našega perspektivnega razvoja« 2 To pa še toliko bolj. ker uresničeva- j nje zahteva našega gospodarstva terja I mnogo večjo usposobljenost in priprav-j Ijenost gospodarskih organizacij za i tako reševanje probleraovr I Ta naloga zunanje-trgovinske izmenjavej zahteva naše akcije predvsem v treh smereh: I I a/ v prilagajanju proizvodnje po kako-j vosti, izbiri in proizvodnih stroš-! kih. I * b/ v usposabljanju celotnega mehaniz— | ma, ki naj bi bil sposoben prevzeti' odgovorno vic,jo plasiranja in usmer~| janja naše proizvodnje in c/ v pravilno usmerjanje vseh činite- ] ljev izven proizvodnje} da bodo nu-l dili vso razpoložljivo pomoč za iz—| vrševanje teh nalogo Predvsem je trri družbeno investicijskih skladih z zagotovitvijo potrebnih tehničnih in drugih zmogljivosti n V ta namen naj bi tudi družbeno invosti4-cijski skladi odigrali važrao vlogo, ker prilagajanje proizvodnje postavljenim nalogam zahteva večja materialna sredstva. Pravilno usmetjanje proizvodnje pa zahti va temeljite priprave j tako v tehnološkem, kakor tudi v pogledu obvladanja treznega položaja, ki je mnogokrat odločil-f nega pomena* Take konkretne naloge še vse prevečkrat prepuščamo slučaju, namesto, da bi se j}h lotili organiziranoa I Še vse premalo je danes v naših gospo-* darskih organizacijah študijskega reševanja izboljšav tehnoloških postopkov® Podobno je seveda tudi s študijem trgas Mislim, da bo ena važnih nalog načrtno razvijati to službo znotraj podjetij in kjer je to koristno tudi V okviru inte-re snih skupno st i0 S tem bo v'večji meri omogočeno, da bodo proizvodne orgohizacij.e neposredf-no odgovorne za plasman svoje proizvodnje na zunanje;« trgu,-. Zato mora gostovo obveljati v bodoče načelo čim sa-p mostojnejšoga nastopanja proizvodnih organizacij na ..zunanjem trgu, ki ima sicer v različnih strokah lahko različne oblike;- Od samostojni registracije do.poslovnih združenj, ki naj zastopajo'v zunanji trgovini več podjetij0- Taka sai.iOstoj.na organizacija bi imela absolutno prerlhosi pred poslovanjem preko trgovinske organizacije; v večjih pogledih^ kje:: trgovske organizacije često dajejo prednost poslom, ki pr«?dostavljaj o boljše pogoje za njihovo organizacijoo •M' Iz vsega gornjega, pa bi našim čita-teljem posredovali le zaključek našega delavskega sveta, ki je o tej problematiki v načelu je/ razpravljal, in sprejel tudi predlog o samostojnem nastopanju našega podjetja v zunanje-trgovin-r Skl izmenjavi s tem, da se začnfe s pripravami za eventueino samostojno regif stracijo za izvoz in uvos0 - ir' /. v i \ < ■ . \'iH //I1 7 h ii li \ II V a ji / i U \!ll 'i 'V(/ v.- O v: OSNOVNE ORGANlZACMk- VZKS ELMI Dne 6/2-1962 se je Vršila letna konferenca osnovne organizacije ZKS Elan,, Od zadnje konference je minilo komaj 9 mesecev. V tem času je osnovna organizacija na svojih rednih sestankih sp~&-! jela več sklepov v odnosu na pospeševaj-no razvijanje politično družbenih odnosov naši socialistični stvarnosti] kot so: - razvoj družbenega samoupravljanja - nova vloga članov ZK na osnovi III« plenuma CK ZKS - decentralizacija samoupravljanja in uvajanj a ekonomskih enot ?"• družbene r''rr' ve /■" "“-v ustavo Ugotavlja se, da pri razvoju družb«, upravljanja Zk, SZDL in druge organizacije postajajo nosilci idejnih nalog v sestavu našega1 družbdnega sistema, čeprav se menjajo oblike dela vspored-i mo z razvojem naše družber Pri decentralizaciji samoupravljanja in uvajanj nja ekonomskih enot terja proces vlo-j go direktnega upravljanja od spodaj navzgor in vsporedno s tem tudi delitev dohodka pc ustvarjeni enoti proizvoda. Vse te bistvene spremembe pogajanj Zadnjih let, pa že preraščajo okvir do- , Jsedanjih ustavnih predpisov. Vzporedno j js tem se ravnokar zakljušujejo in izo- j Iblikujejo osnove za novo ustavo. [ I |V drugem delu razprave se je konferenca! (dotaknila konkretno dela in problemov v j feamem kolektivu* | ] / ' • I jl»/ Naloge Slanov in njih direktne, vlogd odnosno vpliv pri razvoju podjetja.j j2•/ Individualna akJ;i.vnost in politično I ideološko izobraževanje članov, ./ Vpliv pri pravilnem usmerjanju no- i tranjih družbenih odnosov in poglabljanja soc, zavesti slehernega del,j I človeka v ddnos.u na sistem delitve J dohodkov«, |4«/ Uveljavljanje direktnega vpliva upravljanja preko vseh družb, organov in političnih organizacij, . j?*/ Skrb za nenehni razvoj in napredek | podjetj^ter za pravilne medsebojne | odnose in odnose do družbene lastnineč ga. S prehodom na ekonomske enote je org* j dala določene predloge in pomagala pril organizacijski izvedbi. Glede na ,to, ■la je vsa stvar še na začetku razvoja, I je delikatna in bo terjala določene naj-pore, da se čim preje in čim bolje sprip-vedc v življenju, P I (Ugotovitve konfercrce so sledeče; i . . : . 4 _ I Kljub prizadevanjem članov in doseženih1 uspehih, je večkrat osebna1 zainteresiraj post komunistov premajhna. Premalo je 1 jbilo vloženega dela pri pri tolmačenju J pejasnih stvari med člani kolektiva,, Prav tako ni prišlo do konkretnega in pačrtnega vključevanja novih, predvsem I knladih članov. Nadalje se ugotavlja, daj |je bile .vloženo premalo naporov pri re-1 jševanju problemov ia neposredne bližino! jkar je prišlo do izrazas predvsem na I-bbčnem zboru sindikata, Mladinski letni j {konferenci in na nekaterih sejah DS* [ jpravilniki, ki usmerjajo vso naše delo,I jso le okvir vsemu dogajanja. Prav od ivseh organizacij in vsakega posameznikaI jv podjetju zavisi, kako se bodo dosledn (izvajali. Bodisi pravila j>odjetja tQjo I jnotranja organizacija, bodisi delitev osebnih dohodkov in drugi„ Pri tej do- | islednosti morajo prav člani ZK odigrati i Jpozitivno vlogo. 1 L . I Prgani upravljanja so v osnovi opravili] jveliko delo, vendar, so bile razprave vej- llikokrat neživijenske in niso vodno za-| 'jele jedra0 Da se odplavijo še te pcman|- |kljivosti, morajo prav člani organizacij)', jpredvsem pa ZK, ki pri tem delu sodolgu-l- |jejo( ubrati drugo pot. Pot k cilju reše| vanja konkretnih problemov in nič drugo- Konferenca ponovno ugotavlja premajhno j pomoč članstva naši mladini. To se se-| veda negativno odraža pri delu mladin-l ske organizacije same o Gospodarski efekt podjetja je vsekakorj slika vsega notranjega dogajanja. Z za^ dovoljstvom se ugotavlja, da so rezul—j tati že nekaj let sem pozitivni. Vendar je treba sprostiti še velike skri notranje rezerve in okrepiti delovno zavest zaposlenih. Odnosi do dela, do j kvalitete, so mnogokrat še zelo neodgof vorni. Vemo pa, da to škoduje podjetjuj in s tem članom kolektiva samim. V zgezi z gornjo razpravo so dokončni | zaključki konference naslednji: I ls Mladinski organizaciji nuditi vso j pomoč pri njenem delu in spremljati! njeno delo«, • j 20 Komunisti;, člani DS irt TTO se, morajo | predhodno dobro pripraviti in se se-J-znaniti s problematiko, ki se bo na| zasedanjih obravnavala in morajo ak-1-tivno sodelovati v diskusiji. 3a Člani ZK v podjetju morajo biti ak-l tivai tolinačj. pplitičhih’ in gospo- j darskih ukrepov in morajo živo pose4-gati v reševanje problemov v tovarni in izven nje. Sodelujejo naj tudi vi organizacijah izven podjetja* 4« Z ideološkc-političnc vzgojo pripravljati mladino in .ostale člane kolek4-tiva za vključevanje v ZKJ.r 5o Z vso resnostjo je treba pospešiti j reševanje stanovanjskega problema i$ to predvsem v okviru obstoječe star-! novanjske zadruge. Organom zadruge j je nuditi vso pomočo Izbere naj se I čim bolj ekonomična gradnja« 6o S stalnimi tolmačenji Pravilnika o I OD in s seznanjanjem kolektiva o obračunih OD utrditi mnenje, da so | CD odvisni od uspeha pri delu in daj (nadaljevanje na strani 15) V/ TREH SEJAH UO je v mesecu januarju imel skupno 3 j seje. Na 17» redni seji 4/1-1962 je UO| razpravljal; 1«/ Priporočilo zvezne ljudske skupšči-j ne o delitvi čistega dohodka v gos4 podarskih organizacijah. Na podlagi analize poslovanja prej-J-šnjih let, kakor tudi grobe anali-I ze poslovnega uspeha že za leto 1961, ki ga je podal direktor gospJ rač. sektorja tov. Lipnik je razvidno, da kolektiv v svojem samouprav-f 1janju in ukrepih ni šel preko priporočila Zvezne ljudske skupščine. UO je predlagal, da o teh priporočilih na eni izmed sej razpravlja tudi DS podjetja, da bi ta razprava zajelo čim širši krog apravljav-cev. 2»/ Raznos a/ Ker se je v Begunjah zaprlo gostišče "Turist", ki je nudilo opoldanski obrok našim delagcem je UO po krajšem razpravljanju sklenil predlagati DS pddjetja uvedbo opoldanskega obroka v našem obratu družbene prehrane. Splošni sektor je bil zadolžen, da zbere prijave interesentov. b/ Tov. Kosmač Mariji je bil odobren 4 urni delovni čas in to za nego otroka. c/ Obravnavala sta se dva predloga za popravek osebnih dohodkov, ki pa bosta rešena istočasno s popravki ob uvedbi novega pravilnika. 24. in 30.1. se je vršila skupna seja UO in komisije za osebne postavke, delovne norme in premije. Seji so prisostvovali tudi šefi sektorjev, obratovodje in oddelkovodje posameznih obratov PK in oddelkov. Razpravljalo se je o osebf-nih postavkah posameznih delavcev. Na-i čelno je bil že predhodno sprejet j sklep, da se osebne postavke ne bodo | zvišale, razen v izrednih primerih. I Kjer se gre za spremembo delovnega me-} sta, dela, ali kjer se je pokazala nujV na potfreba za povišanje z ozirom na večje zalaganje pri delu in v slučajih^ če je delavcu že prenehala poskusna doj-ba. UO in komisija sta se teh skleppv | ,pridrževala in določila nove osebne * postavke z avtomatičnim premeščanjem y kategorijo nižje po sprejetem spisu ini kategorizaciji delovnih mest v Pravil-j niku o delitvi osebnih dohodkov, razeni nekaterih odstopanj v zgoraj omenjenihj primerih. Na osnovi sestavljenega sez-i nama delavcev in njihovih osebnih po-j stavk bo vsak delavec dobil novo od- I ločbo o osebni postavki. O LETNA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZACIJE I ZKS "ELAN". (Nadaljevanje s strani 4) >0 I jih je možno povečati le s povečano { produktivnostjo in drugimi uspehi pri J delu. 7» Z ozirom na visok porast bolovanj vj podjetju, na milijonske vsote, ki | jih plačujemo zaradi porasta bolo- I vanj ter dejstva, da ti bolni&i ze-J lo bremenijo EE pri izvrševanju pla4» na, konferenca predlaga, da se sklij* če skupaj z upravo ZD, Radovljica | posvet, da se prično ti problemi konkretneje reševati. Iz vsega tega je razvidno, da je nu^- no treba pristopiti k gradnji lastnf ambulante, ki ne bo reševala samo I I zdravstvene problematike našega po dojetja, temveč tudi ostalih bližnjihI podjetij, ki morajo sedaj iskati zdravniško pomoč v oddaljenejših am+ bulantah, 8» V podjetju naj se ustanovi podružnic ca DIT-a. 30» redno zasedanje, se je vršilo i direktho poslovalo z inozemskimi kupci! dne 8/1-1962 na katerem se je .obravnave/-'*11 dobavitelji, DS je zadolžil upravo i lo sledeče: • - i podjetja, da i:ačnc pripravljati vso po«i l/T). v . • . *; trebno dokumentacijo za registracijo« i •/ Priporočilo liudske skuppcme o de- I litvi čistega dohodka gospodarskih i b/ Organizacijske težave, ki obstojajo] organizacij« i v podjetju so narekovale, da gre pod- ’ ... ' , ' ' | joijo v ekonomske enote nrevidno. luir Prolog pravilnika o delitvi j, ,ujn, potroino, & M .najprej ro-i ga dohodka 8e bil tik pred dokonSa-i jjJo U-s„rS^.jiki problemi. BS jo l jjm sprejetjem. j, v celoti pre-j ^ ^ da.so uprava pof bral priporočilo, katerega jo Zvo&j — I»J.*«»d la-atkim ustanovila ‘je ‘zaprt)sil^, DS..podjetja 'za cbrhrno i:qmoč0' DS je i . s . i 1 * .• •*'. v. , 1 •*JL ^ Y«J ^ "“V j. Vjnuv o stavljeno delitvijo c^stoga dohod-. I ieoSaji „^.n Ker ^ „a (>< ka, ki. ga je sprejel BS m se v j jportno dolSao da to pod_; glavnem tudi dvigajo s dvigom pro- j plra„‘Sklon;«* ;6, dd a i. sklada ! . ddktlvnostl. Pn tem dvigu moremo | sioJpno ^ ^ ^ upoštevati, da ne bil kolektiv v a-• „ ™ . v, u , .v, dj-a krrfcjj vsen nastalih stroskovo lanskem letu izpod republiškega povprečja lesne industrije in da je bil radi fluktuacije delovne sile ■ ! -2L»- r^.dno sftse&mjf Jfa^yj:S3.1o 13^ nujno narediti premik naprej0 i 2»/ Razprava o Pravilniku o delitvi j'Na ten zas-danju se'- je cbra?n,avalo ter'j osebnega dohodka .. j.dc%*i2np sprejelo Frciriln:-;: o delitvi 1 _ . •’f'.osebnih doliodkovo Po‘.wžtea+aih zaso- j O omenjenem pravilniku je DS mnogo , dmJih oll-klteEih se ,0 razpravlja- obravnaval, toda ker so bile gotove j, „ a*,**,, uravil- iko so je sprejel stvari nekaterim {lanom premalo ja^re-dlo(, v ^ ne je Se,f računovodstva tov. Llpmli^ a 30 ,e toUc;: j„.4alofcM_ na ' neaern^prikazal s primeri na tabljj pojavili. Ugotovilo pa so j,, da nažio obračunavanja po novih meri- ! s0 w Clani kolekliTO T £ttsU( | ■ . | ko je bil predlog dan v razpravo, to joj 3«/ Razno •■'•=.. i skoraj 4 mesece, premalo poglobili., in | , i niso stvari dovolj jasne0 Bol-I -a/ Glede na to, ker podjetje letno ; ,mosi ^ eirJ10 Uolektira # n^eij plača eca 12 milijonov provizij ta_. da „ ,, !asu ,.0 je d„0 ^ T luvoznikora i n ker nasi lavozniki* i • j , V •. . • > . ; razpravo, pozanima za stvori in tu- premalo poznajo nase proizvode, . di 2aite7a potreben material, ki so mo-^ prnv tako uvozniki ne ptennjo , ra ,edD0 p, ^ pl,raUh ^ I zelo tealitetno zohtovmh matori^c,.{orjiho u na ia ,!s ^ ^ , alov, se je DS odločil, da bi «, K. !;ri ,,,)jon p,.avilnem d,Vj= ! nase podjetje registriralo za 10,nmi powr ,cv pr(ia-0,„ lva,lll)ikJ - -..zunanjo trgovino m toko samo J 0 dclilvi 08,bulJl .i;1: jc ,;u da se je merila plana proizvodnje in pro-j daje združilo, to je glavna garancija | kolektivu, da bodo dosedanji osebni do-L fj —, j [^J/\ f\J/\ hodki pri enaki proizvodnji in pri eno-r " . ^ . /~\ /* a / //i kem preseganju plana ostali dohodki nal r^/-\ Or\ ( razpolago v enaki višini. Obračunske j . • ' > j postavke so večje za cca 10 Znižale I j. pa so se kategorije od 18, na 17* Nor-J Vsak čas prinaša nove probleme, ki so I mativ plana proizvodnje in prodaje na I za določeno dobo prav posebno aktual—j zaposlenega je 127o000o-i” din, popravek j ni, prvotnega predloga, ki je določal j Zato jih bomo v vsaki številki čisto j 1300000a- din« Ostala merila ostanejo na kratko iznašali v rubriki "Aktualna! glavnem ista, odpade pa le merilo za |’ vjirašanja", Prepričani smo, da bomo [• znižanje režije, dokler ne bo zaključn4 nanje tydi prejemali odgovore, . račun pokazal točnega vpliva vseh iri- i . , v ■ • » -i i • v. - [ . . ,,,... , , lc Kaj je bilo z laki za smuči v mesec* strumentov, ki so bil.i uvedeni v lanskdm ,onn_.« . l ii* i jcinuQXjU« 1 letu pri novem gozdarskem sistem, , 2> ^ napreduje. Stanovanj sko-sradbeni ua te, splošni režiji. Ftt gejema- ^ ^,^Sjlca. kjer ^i aj« Pravilnika o delitvi osebnih do- , inUrosentov iz Elana vključeni isti hodkov je DS sprejel s pripombo, da se I iz „Sulma„ z & in Bolnice ^ ji, dodatno pregloaa merilo odnosno faktor^ 3> ^ je z Elaaovim sWranj}m je v zvezi z nekaterimi pripombami, ki l T Radovljici (enosobnim in dvosobni*). so bile dane tik pred zasedanjem« , r, , • • , , .1 ^ J I Zakaj je prazmo, ko pa je stanovanj^ Janc. Janez ska stiska velika? ' ' ' ' / *-*' VZAJEMNA POMOČ V NASI -TOVARNI, * :■ ! • ■. • t Vzajemna:pomoč ali samopomoč', kakor joj. 'delni vzrok. Tekom 4 let je bilo izda-l v glavnerp hazivamo obstoja v našem pod—j no posojilo cca 350 članom, toda manj—J jetju že od 10 1956« V začetku je bilo | ši pr6met je bil v 1. 1961, pa tudi zanimanje zelo veliko, saj jo bilo v lt,J stanje vlog je bilo koncem 1,1961 le J, 1957 že preko 200 članov. Vendar v le- | 69«000,— din, kar jb prbti pravilom j tih "tovarniške krj-ze" 1958 in 1959 se j vzamomne pomoči zelo malo. Vendar se i je fetanje vzajemne pomoči zelo izpreme-j ne ravnamo po pravilih vzajemne pomo—v| nxlo, ker je bila fluktuacija delovne J či, ko clan tie:more dvignili vloge ,vsai* sile.zelo velika« Izstopilo je iz član—|.ko leto, ampak mora ostati vloga ves J stva cca 149 oseb« Na novo pa se je vpit-’čas zaposlitve v podjetju« Ako bi se I salo le 20 članov. Tudi sam odbor vza- j ravnali po teh pravilih, bi bile seve-{“ jeiime pomoči ni dosti pokrenil, da bi. sle .da vloge precejšnje in bi bila aktiv— I število članstva povečalo, V preteklem J nost te organizacije dosti večja, j . letu je sindikalna podružnica že spre- | ’ |*' jela sklep, da .se bo ta organizacija po|~; ,Y-' živila, vendar'ostalo je le pri sklepu0| (.:■ |« Člani pristopijo šele tokrat, ko že po-j ...... trebujejo posojilo. : * | ova 1 j Skupni promet v letih 1958 do 1961 je ! V™*™* */ ČIM '®ČJ“ irEnW T i ' biij dohodek din 1.907,000,*- izdaja pa J VZilJEMN0 P0M°Č» I, 1,896.691.- din. Sedanje stanje članov ! 2™® 33 ™ ‘E™™*- | ‘ 1 je 75^ kar je odraz manjše zaiiiteresi-- j * ranosti od strani samih članov kolekti-| va, ali pa potreb« Izboljšanje oz, po- J.. • i* I večanje osebnih dohodkov pa je tudi tc*nn" - ; Kot smo omenili že v prejšni številki, ; Na dan 27. decembra 1961 je bilo v na- 1 Vam bomo prikazali še nekaj podatkov o j šem kolektivu 465 članov od katerih je ' volitvah v Delavske svete in sindikal- I bilo volilno upravičenih 442 članov ko^ ne podružnice ekonomskih enot, ki so ; lektiva, volilo pa je vsega skupaj 348*1 se vršile dne 27» decembra 1961. J Ako mi s-edaj razčlenimo odnose med šte-| Najprej se bomo dotaknili podatkov o 'I kolektiva napram volilno J številu članov kolektiva po spolu. | uprav"c'n“1 ln volllcl doblmo naslednji, • nrorr lodi 1, Članov kolektiva v % * • moški 246 100 ženske 219 100 i skupaj 465 100 1 i 2, Volilno upravičenih v % naprtun pod štev, 1« 237 96.33 205 93.64 442 95.05 i 3* Volilo V $ napram pod štev. 1. V $ napram pod štev. 2. 198 80.48 83.54 150 68.49 73.16 348 1 74.84 78.74 Odnos odnosno razmerje med moškimi in \ Iz gornjega prikaza je razvodno, da razi— ženskami - 52.91 J 47.09 $ po številu ! merje med denskami pade za 3.99 $ in članov kolektiva in j istočasno dvigne za isti $ med moškimi.i razmerje volilno upravičenih med moš- 1 __ . _ kimi in ženskami je 53.62 : 46.38 i, ki naj bi bili osnova za naaaljno [ Lelo LMS v podjetjitf .« Obvezno naj se napravi zapisnik ob-j čnega z jora, ki do sedaj še ni bil | napravljen. !.> Za aktivnejše delo LMS so bili za- | dolženi člani novo izvoljenega, od- i bora Tavčar Andrej; Dobida Majda iiij . Peternelj Angelca, Pregledajo naj t; . zaključke občnega zbora in naj sku-!; 1 paj z ostalimi člani odbora pripravt-ljajo program de1a. Pri tem-progra-! ne naj pomagajo tudi člani prejšnjer t'.,a odbora in predstavniki .političnih N/ ^ 1 in družbenih organizacij v podjetjui* U Hiibar Francka bo preučila delo VII* k kongresa Lit- in ga iznesla takoj pO| prvem' sestanku odbora IMS;,. Dobida Majda bo zaradi odsotnosti j tovc' Pristavec '-Nataše', ki.se je 'ne-! zgodno poškodovala prevzela, vse ad~! ffdnistr.ativne' posle. • I • Nabavi naj :ue omarica, kjer še bo hranil mladinski arhiv4 | >• Odbor LMS naj se sestani, koncem ali ■ začetkom naslednjega .tedna in naj takoj pristopi k izvajanju zgoraj nav^-, d&uih sklepov* . - •• - ! ''-V,;-. | ? £61.1 S '• • . ■ j ” ' -II -Ns\s* V v Hribar Francka \'V / ■ 1 V. troba lo^ivi čimproj, Cbeina lahko sprej.re ; 'vatut 5ele tedaj, ko ga spren j o naj o državljani na roforundumu, V zvozi s rpro jomai.j -n teh statutov čakai veliko dolo tudi SZTL* 5* januarja je bil v Ljubljani Y0 cb~ I čni zbor Republiškega cveta sindik- ter? . Slovenije, katerega predsednik tcv0 Stane Kavčič je v svojem referatu pon- j daril, da so sindikati pomemben druž,- I beno-politični činitelj7 ki prispevajo j k uresničevanju osnovnih nalog in cil~i jev celotne naše družbe. Sindikati bedo tudi v naprej skrbeli za to* da se , bo realni standard proizvajalcev dšrigalj v odvisnosti od njihove produktivnosti-1 Občinski sindikalni sveti morajo budno | spremljati družbeno odnose v kolektivih Na občnem zboru so disk.itanti rr..>nil:Lr da je treba delavce hitreje usposablja-, ti za samostojno odločanje, za aktj'uo ' sodelovanje vsega kolektiva pri sest"-'-ljanju pravilnikov, za odstrar;e\onj o pomanjkljivosti, ugotovljenih v '.-..rosni-! čevanju sistema razdelitve po IZ?, Inči I v javnih službah morajo sindikati odločene je reševati poreče probleme0 I i V razpravi je sodeloval tudi sekretar I CK ZKS tovc Miha alarinko, ki je dejal- j da moramo pri urejanju problemov imoti I j>red očmi celotno pot, ki vodi k napredku, misliti moramo na skunon interes-pri čemer naj vsak državljan prispeva čimvečji delež0 I V Novem Sadu je bilo Sa januarja posve—; tovanje o statutih kcmun; preko katoribj naj se uveljavljajo mod ljudmi novi od~j nosi, pri katerih bo imel faktor moral-! nih obveznosti vedno večjo vlogo, Sestavi jem j a občinskih statutov so je 7 Beogradu je bila 11, januarja seja prodaodstfta skupščino glavne zveze lorotijslfcih zadrug, r:a kateri so sklenil:., nrj k-ietijbke .radruge vzdržujejo] dobr ■ :tike z zasebnimi kmečkimi proiz^ va; .Ici in jih usnerjajo v naprednejšo proizvodnjo, Kooperacija naj temelji na ekonomskem računu} da bo skupna pro izvodnja rentabilna^ resni sunki, ki so se pričeli 11« januBija, no najhuje prizadeli naselja ob vzr..>:'iju Biokuva- Beguncem je pomagala vsa Jugoslavija Prizadete i.raje je obi'k'>l tudi tov- Tito-, Zdaj se življenjo že normalizirat _z~T:2ni ;j- et ljudsko sk>apščine LSS je 13,1, na soji razpravljal o osnutku re srolucijj o po?.ij.iJd. gospodarskega razvoj-*. v KI.j za 1-, 195?., o republiškem proračunu za tekoča leto in o nekaterimi osnutkih pv jdpisov s področja gospodarstva . i-r" sk-pni noji odborov 3 republiških ; gospodarskih zbornic so razpravljali o: zunanje trgovinski problematiki in o j ‘izvoznih nalogah v ljtu 1S52C Tov« -oris Ili gvatc-falski vojaki v neko ( naselje- odstranili britansko za4 stavo ter razobesili gvatemalsko,] Na nepalskega krc!ja Mahendro so[ napravili atentat z bombo na nje-j gov avtomobil Kralj je ostal no-f poškodovan* Vrč ljudi o katorih I sodijo, da so atentat pripravili | 'lic ....._i__________• MAKA RSk'1 Bo J, "Vsi smo z Vami, vsi Vam bomo pomagali pri obr.ovi Vaših. krajev - Vaših domov! ‘I Take in podobnebosodo zadnji čas izre^ kaj o državljani naše domovine prebival-1 . c or. prizadetih potrebnih krajev« Vsem je znano, da nas je takoj v vstopi^ v Novo lete prizadela velika materialna1 škoda v Makartiki. Tam je ostalo več ti-i soč ljudi ogroženih in broa strehe. Vsote tora pa so takoj nudili pomoč vsi, ki sO| porezani v or/-ral raci je sindikatov, Rde-J čega križa j n dr ugi-1., Kaša sindikalna še portugalske uprave v Goi je prif* organizacija se je odločila, da proži : pomoč v denarju, Z zbiranjem pomoči pa j se je pristopilo v posameznih podružni-i cah ekonomskih enot, na osnovi prostovoljnih prispevkov. Ekonomska enota lesnega obrata je zbra— 32.790,- din Ekonomska enota kovinskega in sedlar- skega obrata 8,100,- din Ekonomska enota Uprava s pomožni) dejavnostjo 25,600,- din S -k u p a j 66,490,- din SKROMNA JE NAŠA POMOČ, VENDAR OD SRCA. Z ŽELJO POMAGATI PRIZADETIM KRAJEM IN PREBIVALCEM, SMO USPEŠNO ZAKLJUČILI AKCIJO. 'MlllllMUt ER.SONALNE VESTI STANJE DELOVNE SILE V JANUARJU 1962; Začetkom meseca je bilo zaposlenih: 1,/ v rednem delovnem razmerju 247 moških in 215 žensk - skupno 462, 2,/ v začasnem delovnem razmerju 1 moški in 2 ženski - skupno 3, 3»/ 2 vajenca. Koncem meseca je bilo zaposlenih: 1,/ v rednem delovnem razmerju 246 moških in 213 žensk - skupno 459, 2,/ v začasnem delovnem razmerju 1 mošk in 2 ženski - skupno 3, |3»/ 2 vajenca. [GIBANJE DELOVNE SILE V JANUARJU: i IV redno delovno razmerje so bili spreje-J jti sledeči delavci: k VSEM NOVO SPREJETIM DELAVCEM ŽELIMO . MNOGO USPEHA IN ZADOVOLJSTVA. PRI DELU! " 1 Podjetje so zapustili: Frelih Ludvik - mizar VK, ki je bil na delovnem mestu kontrolorja v proizvodnji, je odšel po sporazumu, na lastno željo, Biček Marjeta - delavka NK, ki je bila zaposlena na delovnem mestu strojnega brušenja v lesnem obratu, je samovoljnol zapustila delo, Bizjak Franc - sedlar KV, ki je bil za-j poslen na delovnem mestu sedlarska ročnja dela v sedlarskem obratu, je samovoljno) zapustil delo, zaradi odhoda v inozem- I stvo, Kralj Anton - sedlar KV, ki je bil zaposlen na delovnem mestu sedlarska ročna | dela v sedlarskem obratu, je samovoljno! zapustil delo, zaradi odhoda v inozem- | stvo, ' I ' I Pavlič Ana - delavka NK, ki je bila za-| poslena na ročnih mizarskih delih v lesi-nem obratu, je odšla v odpovednem roku j na lastno željo domov k svpjim staršemfl Borštnar Ferdo - mizar KV,ki je bil za-] poslen na delovnem mestu mojstra v ročnii delavnici telovadnega orodja lesnega obj-rata, je odšel v odpovednem roku na lasft-no željo, zaradi upokojitve. TOV. BORŠTNAR FERDOTCJ, Ki’ ODHAJA PO 15 LETNEM SLUŽBOVANJU V NAŠEM PODJETJU V ZASLUŽENI POBOJ KLIČEMO: DRAGI FERDOl’ ŠE NA MNOGA ZDRAVA IN SREČNA LETA V JESENI TVOJEGA ŽIVLJENJA! POROČILA SE JE ŠPES TEREZIJA. ČESTITAMO IN JI ŽELIMO OBILO SREČE NA NOVI ŽIVLJENSM POTI, lali Florjan - trgovski pomočnik, je bil) jsprejet na delovno mesto skladiščnika v iskladišču gotovih izdelkov, jTonejc Jože - ključavničar, je bil sprei-|jet na delovno mesto ključavničarska de-! jla v kovinskem obratu, flribar Janez - mizar, je bil sprejet na i jdelovno mesto ročna mizarska dela v les-j pem obratu, I V LETIH 1958 do 1960 1960 druga podjetja. Težko smo tudi mi ci zamašili luknje, ki so nastajale v naših vrstah. Tudi v tem letu smo vložili preko 200*000,- din za nakup gasilske opreme, im . ' -:r~1 /Nadalj evanj e/ 1958 1" Že v začetku leta smo napravili več pregledov požarno-varnostnih naprav in| nadaljevali s po_u %v V-f**--- \h 3: po - 'tir ■ -S9\ u Vim/ N. Težka odločitev Vrag te vzemi pa ravno pobarval ^em j d)! U kaj ; paj - < 1 - / \ // * i’ / A \ / / ..v'' K'V f. ; .. - ' -f/ . fi ZlL_rv\ . __NNX v. /7 a ^ j,v' £ viiiiimmpc \ J'\' I' •i- . ' : ^ <" r ■/■ / / / /\/1 f 'V. %4T . «L ’Cy T 1 olr-i rahja z' jafipol laki. PEIPOMBAi j tet poslužujtji poleg Elana v Sloveniji I še sledeča podjetja: II, Stol - Kamnik |Herbol lakov se zaradi izrednih kvali- j 2, Tov.pohištva - Nova Gorica I 3. Saturnus - Ljubljana \ Z.B ANALIZA NESREČ V LETU 1961 1» Povprečn? število zaposlenih v letu 1961 del,in usluž, vajenci moški zenske skupaj 211 229 2 440 2 skupaj t '231 £11 2« Število nezgod v letu 1961 442 na delu * 39 izven dela 5 skupaj 44 3« Stesilo izgubljenih di,j zaradi nezgod v letu 1961, tu 1961 je bila cca 950,- din x 5*448 delav, ur izgubljenih zaradi nezgod V = 5,175.560,- Odstotek nezgod napram povprečno število zaposlenih je bil 9,9 = 10$. Zaradi bolovanj (brez upoštevanja nezgod in porodniških dcpustov) je bolo-val vsak zaposleni povprečno 121 ur ali 15,1 dni o Vrednost ene opravljene delovne ure je bila cca 950s- din 53,43.0 dolov, ur izgubljenih zaradi bolovanj * = 50,739,500,- na delu 599 izven dela 82 skupaj 681 I V letu 1961 smo torej izgubili: j'a/ zaradi bolovanj 50,739,500,- j b/ zaradi nezgod. 5,275,500,- 4, Število obolenj (brez upoštevanja nezgod), ! ( Število Število izgub, obolenj dni '379 6,675 dni 5, Izdana sredstva za HTV v letu 1961 Za tehn, zaščito stroj,in naprav ' 765,000,- Za osebno zašč,sredstva (obleke,očala) 2,883,865,- Za higiensko zaščito 1,050,240,- Ostalo (kava, zdravn,pre- gledi itd,) 220,000,- Skupaj j 4,919,105,- Zaradi nezgod pri dalu je boloval vsaki zaposleni povprečno 12 ur ali 1,5 dni. Vrednost ene opravljene delovne ure v leJ- skupaji , 55,915,000,- Obratne nezgode v mesecu januarju 1962 1 o Andrej ka' Maj da 9 zaposlena na skladi-1, šču lesa, je dne 15/1-1962 pomagala pri nakladanju frizov v SložajeV Pril prehodu je z nogo zadela ob primrznje-no letev ter pri tem padla na levo ■; roko in si j6 poškodovala. Vzroki Nevaren-način dela (poledene-i la pot) ." * Izgubljeni 30delovni dnevi, j I 2, Erman Alojz, KV ključavničar, zapo- j slen v kovinskem obratu, je dne 17/ ' 1-1962 rezkal karabinarje na rezkal-i nem stroju. Pri vpenjanju polizdelka* v šablono mu je vrteli rezkar zagra-' • bil kazalec leve roke ter UiU ga po- i škodoval, Vzrokt Nevaren način dela pri posa~> | v meznilai„ Izgubljeni 40 delavni dnevi. C=^ 'ai 7, % "DARILO SKROMNO ZA TRUD TVOJ DOLGOIETN3 V IZGRADNJI SOCIALIZMA - ER PETLETNIH - LIK NOVEGA SI BIL ČLOVEKA!" , V . ‘ ; J .■ V "ELANU" so večinoma zaposleni mlajši delavci. Prav malo je starejših, pred pokojnino. Med temi redkimi ,je naš Ferdo. Kdo ne pozna visokoraslega Bprštnarja, ki že dolga leta s kolesom (neločljivim tovarišem) dnevno meri kilometre iz Le do tovarne in nazaj, 'ob vsakem vremenu v vseh letnih časih. Težko bi si ga bilo predstavljati brez čepice. Aktovko in dežni plašč pa mu obvezno visita na krmilu "konjička". V "ELAN" je. prišel leta 1947. Celih 14 let je nenehno vlagal napore za dvig podjetja, kvalitete in kvantitete izdel kov. Res, da je v začetku nekaj časa delal tudi na smučeh, vendar beseda Ferdo za nas pomeni poj6m obrata telo- vadnega orodja. Prav pri tem delu, ki je precizno in v večini ročno, se zahteva sposobnosti in znanja. In to Ferdo ima. Prav zato je bil že po šestih mesecih službe postavljen za mojstra, kjer je bil do upokojitve. Z njigj smo izgubili strokovnjaka. Pa ne samo to, sodeloval je na vseh področjih organizacijskega dela. Je dolgoletni član ZK in večkrat izvoljen.v organe upravljanja. Leta 1948 je bil predsednik sindikalne podružnice« ■ \ L' i • : •' : »• Tudi v domačem kraju je vsestransko aktiven, član ZB, RK in odlikovan gasilec Želimu- mu, da bi še dolgo ostal pri močeh ter v miru in zadovoljstvu užival pokojnino, sad svojega dolgoletnega truda. t i ' ' ' ; ■. • Sam pa pravi, da želi vsem članom kolektiva še dadaljnih uspehov pri delu. Obljublja, da se bo večkrat oglasil v podjetju in še pnkrat vse lepo pozdravlja. r-?:i • •}; Z^dnjoga dne, ko se je tov. Ferdo pošlo-*-vil od svojih najožjih sodelavcev, se je v obratu Telovadnega orodja organizi4 rala manjša poslovilna slovesnost, ... I S kratkimi besedami so se od dplgoletne-f ga sodelavca pbslovilis Vrečko Maks - kot mojster Tel. orodja Finžgar Miha - obratovodja LO Janc Janez - predsednik DS Čebulj Boris - sekre^al- ZK Sitar Rok - predsednik sindikata Knafelj Slavko - urednik Naše smučine. Ob tej slovesnosti so mu izročili tudi skromna darila. Za tem pa je slavljenec povabil vse na kozarček. 5.K. 17 EKSKURZIJA V AVSTRIJO, ŠVICO IN ITALIJO Presenetil nas je izreden promet v samem centru« Le s težavo se je naš avtobus prebijal proti svojemu cilju. Na ne katerih križišeih smo čakali tudi do 10 minut za prost prehod. Nastanili smo se v enem cenejših hotelov. Tretji dan našega potovanja smo imeli v programu ogled Gozdarskega inštituta v Ztirichu, Nekoliko vzvišeno od samega centra mesta se nahaja univerzitetno mesto. Tu so koncentrirane vse stavbe visokih šol v Ztlrichu. Urejeno je tako, da imajo za vse stavbe skupno parno gretje* V sklopu Medicinske fakultete je tudi velika bolnica. Kot sestavni del gozdarske fakultete se tudi gozdar-t ski inštitut nahaja v univerzitetnem delu mesta« Inštitut {jam je zelo lepo urejen. Ima bogate in lepo urejeno zbirke iz vseh panog gozdarstva. Kot posebnost bi omenil, da imajo Švicarji lovstvo ločeno od gozdarstva. V zbirki so imeli zato le v gozdarstvu koristne in škodljive gozdne živali. Inštitut se ponaša tudi z bogato založeno strokovni knjižnico. Popoldan istega dne smo imeli v progra4 mu še ogled gozdov v okolici mesta WinJ terthur. Že ob odhodu iz Ztlricha se nanji je pridružil prof. Dr. Leibundgut, ki I je znan gozdarski strokovnjak. Mesto J Winterthur leži kakih 30 km severno odi Zllricha-. Pokazali so nam lepo urejene ! gozdove, ki se urejajo na grupno ^rebi-t ralni način, (Femelschlag)* Ta način j gojenja prebivalnih gozdov je zadnja | novost, katere avtorji so Švicarji sami* Pokazali so nam gozdove, kjer so ta na-f čin pričeli prvo uvajati. Vidni so bili še prvi rezultati. Ker je ta način go-j jenja gozdov pri nas nov in ga še nis-l mo pričeli uvajati je m«dnami vzbudil| veliko zanimanje« Razvila se je vneta l diskusija. Pri obhodu gozdov so nam 18 Mulej Stanko J ,• } pokazali tudi kale ih 20 komadov 45 - 50! ra visokih smrek in jelk, katerih vsaka! ie imela cca 30 nP lesa. To so bili iz+-redni primeri, kakršnih se pri nas no j vidi. Ko smo se proti večeru vračali I proti Zilrichu smo si ogledali tudi og-j romno Zttrichško letališče. Na letali- | šču smo odSli na povabilo prof. Dr. Leibundgut-a, ki nas je spremljal v$e | popoldne, To letališče je res ogromno,! kjer vsakih 15 minut pristane ali od- | leti po en veliki mednarodni avion* I iiračilo se je že* kc' smo se zopet’ vr*- j nili v Zilrich* Naslednjega dne dopoldne smo imeli na '\ razporedu ogled gozdov v okolici Zti-richa. Takrat smo si ogledali zelo razparcelirane privatne gozdove0 Gozd»J ne parcele, so bile prvotno tudi za narj še pojme zelo majhne, saj je povprečje! znašalo cca 2 ara. Pred približno 10. j leti so se lotili arondacije teh par- | cel. Revirni gozdar nam je razložil, koko je to potekaloe Priprave in izvršitev arondacije je trajalo pribli- I žno 2 leti. V ten času so morali reši-j ti številne probleme, ki so nastali. I Največ problemov so povzročali lastni-j ki sami, ker jih je bilo zelo težko v | vsem zadovoljiti* Delo pri arondaciji J pa je olajšalo dejstvo, da so istočas~i no z gozdom arondirali tudi kmetijske • površine. S tem je bila dana možnost [ večje prilagodljivosti željam lastni- I kov. S posebnim zakonom so onemogočili) nadaljno deljenje že arondiranih zem- I ljišč. Izvajanja domačih gozdarjev so j bila za nas zelo zanimiva„ Podobne prq-bleme velike razparceliranosti privat-J nih gozdov imamo tudi pri nas,) Podobnijh problemov se bodo morali lotiti tudi ' I naši gozdarji« v I Se bežen pogled na mesto Ziirich ‘in že | nas je avtobus popeljal proti jugu* I (se nadaljuje) VIOIC VLASTA 'Jaš obrat družbene prehrane posluje po sklepu Delavskega sveta z dne 19/8-1960 Odprt je bil ob slovesnosti praznovanja 15. obletnice obstoja podjetja in 10. letnice delavskega samoupravljanja 27/ 10-1960. Glavni cilj samoupravnih organov, da se uvede topel obrok je bil, da s temi obroki podjetje skuša prikazati skrb za zdravje delavcev in doseči večjo delovno storilnost. Da .je obrat tako lepo in vzorno urejen je.podjetje prispevalo za obratni inventar 1,435.015.-din. Razna dela so.se krila z redne režije. Veliko pa so k temu pripomogli člani kolektiva z udeležbo s prostovoljnim delom. Saj je bilo narejenih preko 1.000 prostovoljnih ur. Te ure so bile izvršene pri pripra- vi terena, betoniranju, vodovodni in elektro instalacijskih delih itd. Drobnega inventarja je bilo nabavljenega do konca pretečenega leta za 350,950.- din Brez dvoma, da srno z ustanovitvijo obrata dosegli zaželjeni uspeh. Lahko bi rekli, da z dobrim poslovanjem in skrbno pripravljenimi obroki preskrbuje s toplo hrano 76 °fo zaposlenih. V pretečenem 1961 letu je obrat izdal cca 81,360 obrokov. Na dnevno povprečje odpade 260 obrokov. Povprečna cena obroka bi znašala 81,20 din, K temu delavci prispevajo 50,- din, razlika 31,20 pa je za v prehranjevanje delavcev prispevalo pod* jetje. Realizacija storitev - kuhinja je znašala 4,308,455.- din Od tega odpade inkaso od 81,360 obrokov 4,068,000,- din razlika za izdane mrzle malice 240,455.- din Podjetje je za kritje vseh stroškov obrata prispevalo 1 2,538,700,- din. Prispevek podjetja pa se nanaša izključi no samo na tople obroke, dočim se pri prodaji trgovskega blaga - pijač, tobačnih izdelkov in drugo ustvarja dohodek z maržo in danimi rabati. Poslovanje te prodaje je povoljno. Pri koriščenju toplih obrokov pa bi bilo zaželjeno več razumevanja. Delitev pod takimi pogoji ne more biti zadovoljiva, če se dnevni obroki pri dob-J-ri malici zviša na 40 več, pri slabši pa za 60 manj, ali pa bo v bodoče prodajo blokov reorganizirati. Pred kfcatkim se je uvedla še priprava kosil. Teh se poslužuje 18 zaposlenih. S sedanjo zmogljivostjo, obrat lahko nudi kosila v slučaju nadurnega dela ii raznih sestankov, seveda po predčasni prijavi. Pri kosilih podjetje ne bo prispevalo, postavljena je okvirna ekonomska cena 150,- din, V kolikor se bo-* do pokazale večje potrebe bi vsekakor morali misliti na povečanje obratnih prostorov. V' Lipnik račune nam vodi < previdno, v prehodu k ekonomski enoti, (Robi) : Imate stanovanje z razmeroma zelo veliko kuhinjo (spodnji tloris), nimate pa dnevna sobo. Zanima vas, kako. bi opremili, da vam bo kar r.£ jlnlje služil^ namenu dnevnega prostora in kuhinjo (prostor' kjer izključno spmo kuhate}« Torej v vašem primeru gre za bivalno kuhinjo. B ■A________ 'Zl T LEGENDA I 1. Vhod v kuhinjo 2. Tobijev dodatni grelnik e Električni ali plinski štedilnik 4. Odlagalna in pomivalna miza 'preko 2 in 3 se namesti napa, nad 4 pa viseča omarica za jedilno posodo. 5eHladilnik 6. Pripravljalna ploskev - pult 7» Miza z ultropasom 8. Klop A. - pomeni jedilni kot, B. - pa kuhinjski del. Pult št. 6 naj.. bo prekrit z ultra-pa-som, pomivalna mizg, 4 pa naj bo v celoti izdelana iz debele nerjaveče pločevine - plošča. Tloris bivalne kuhinje M 1 j 100 , HOKEJ { Na mednarodnih skakalnih tekmah v Za* "iDržavno prvenstvo v Hokeju ria ledu I*delJe zmagal -naš. Božo;- Jemc, drugi je 1 ■■■>' i. • i bil Avstrijec Makser sledita Zajc in Pe- j Jesenice t i Partizan i jMedveščak j lJesenice I Jesenice I Jesenice I Jesenice {Ljubljana i [Ljubljana i Ljubljana Cr,Zyezda Celje Medveščak Ljubljana Celje Medveščak Celje Medveščak 12 • 5 12 19 13 22 30 7 5 I Finale državnega prvenstva }Cr»Zvezda t Jesenice 1 [Cr»Zvezda { Ljubljana 2 j Partizan I Partizan ; Jesenice t Ljubljana 0 5 0 1: 1 1 1 2 0 3 3 7 3 6 2 1 Ostale, domače in mednarodne iskrna j Ljubljana s Kranjska gorq, 12 t 1 ;Ljubljana : Kranjska gora 2 j 6 j Jesenice t KAC iz Celovca 4 i' 3 I Jesenice : .Mie-sbq.ch(Nemč»>11 j 5 . !SMUČANJE l , . • , r • . . ; , . ‘] čar, J V Planici so bile skakalne tekme z ude— kležbo dveh Sovjetskih skakalcev. J Naš Božo Jemc je tudi tokrat potrdil I uspeh iz Obersdorfa, ter zasedel'prvo j mesto, drugi*je bil Rus Čakadze, tretji I Šlibar in četrti Pečax9 ! Skakalne tekme za pokal ‘'Kbngsberg1* v J Bischofshofenu«- ] Pri mladincih je zanesljivo zmagal Ju« I gosloval Ludvik Zajc« Ravno tako je tudi I ekipa osvojila prvo mesto, kakor lani« I V konkurenci članov je Jemc ponovno po«, j trdil, da je v odlični.formi, saj je za-I sedel 3o mesto« Kot ekipa je Jugoslavija J tretja:za Zah« Nemčijo in Avstrijo« j Na, velikih mednarodnih .tekmah v velesla-I- lomu v Franci.ii je'na. veliko presenečen j nje zmagal Američan Worner* Najuspešnejšji I tekmovalec lanske sezone Perillat je bili’ j šestij Duvillard in Bozon Sta bila dis-kkvalificirana# 'i . i ; : i :- ■, r ••• ... •. . , v , IMedriarodni smučarski teki v Bohimu ■ | ' . '>k> I JV teku na 15 km je bil zmagovalec Hle- | Prvi letošn.ji alpskih smučark v Grtindel-J [banja, drugi Lakota, tretji in četrto J waldna V slalomu je zmagala*Avstrijka j jmešto sta zasedla Avstrijca« V štafeti i Marie John pred olimpijsko zmagovalko «.$ 7,5 km je zmagala štafeta. Slove— j Heidi Biebl« V veleslalomu je zmaga pri-j iriije I^v postavi Paučič, Seljak, Hleba- | padala Američanki Marjersovi, druga je 1 |nja in Lakota* Drugo mesto so zasedli i bila Avstrijka Haasova jAvstripci, ■■ ' |Tek po "Stezah partizanske Jelovice11 jRadi slabega vremena so bile tekme y , Iskokih, sankanju in slalom odpovedane« jVir.šil se‘ je samo tradicionalni tek šta-|fet» Prva je bilaj štafeta Slovenije v ■jpostavil Cveto in Janez Paučič ter Hle- i !banja« I Ženske smučarske takme v?:Badgasteinu za I^Zlati pokal11. , [ Na sporedu so bile vse tri discipline, I smuk, slalom in veleslalom* V smuku je •bila prva Erika Netzer pred Heneberger in Haasovo, Naše tekmovalke so ee uvrsti | lej Ankeletova ra 48 mestu Fanedlova na I 52 in Rutarjeva na 60 mesto* V velesla-j lomu je bila prva Trandl Hecker (A) prec^ — , I Marianne John (A)» Od‘naših . je bila naj- jse je zaključila S skoki v Bischofshofnu^0^9, RuJf Jeva ,55, Fanedlova 65 in An-| jv končani: razvrstitvi je zmagal Finec 1 kel®tova 68 * V smuku > bila PJalmo-j [Kirjanen pred Eggerjem in Fincem Silvenoi-Va jinenom. Naši skakalci so se plasirali odj 30 - 50 mesta* I Turne i a "'Štiri skakalnice11 (A), I Velika mednarodna tekma v Kitzbuhlu I Prvi dan' tekmovanja v tako imenovanem j "Haltoenkamraeenncu" je bil na, programu I smuk. Na veliko presenečenje je zmagal J Švicar Willi Farrer, drugi je bil Loit-I ner in tretji Nenning, Od naših se je J najbolje plasiral Šumi 41, Lakota 59 in t-Jamnik 76,/.. ;'.. I Drugi dan je bil na sporedu slalom, Tu-jdi to pot'ni manjkalo presenečenj. Prvi I je bil Ferries (£DA) drugi Perillat J (Fr) teetji Stiegler (A) četrti Bonlien ! (Fr) in peti' Nenning (A), V kombinacij J ji je zmagal Avstrijec Nenning, OBVESTILO Pravilnih rešitev rebusa iz 4, -Številke je bilo izredno malo. Zato žrebanja to pot ne bo. Pač pa bodo vsi tisti, ki so poslali pravilne rešitve prišli v poštev pri naslednjem žrebanju s tem, da bodo imeli dvojni glas in s tem dvojne možnosti biti izžrebani* • ................I Na pobudo. Ing, Vrtačnika so v naši; tovarni ustanovili smučarski klub. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen 10 članski upravni odbor pod pre.dsed-, ■stvom tov, Oto Mencingerja. Smučarski ilub naj bi se udejstvoval v vseh panogah zimskega športa in to v alpskih in klasičnih. kombinacijah, seveda v kolikor bi dopuščale finančne možnosti, ki pa za ta šport niso majhne, Ppleg predsednika so • bili izvoljeni vodje za vsa-lto panogo* V opozorilo našim bralcem bi navedel, da je ta smučarski klub.namenjen samo za člane kolektiva tovarne, Mišljenje vseh navzočih je namreč bilo, da imamo v tovarni dovolj dobrih smuša*f jev - športnikov, ki bi lahko častno reprezentirali Elan, Da pa ne bi na tem občnem zboru ostali' samo pri besedah^- se je še v naslednjih-dneh pričelo z delom. Pri tem je najbolj oviralo pomanjkanje snega..v bližni oko-; lici, katerega pa še do danes nii Dalj-I Ši izleti v hribe, kakor so Kranjska gora in Črni vrh so pa vezani na večje j finančne izdatke, I)o sedaj je napravil j klub že tri treninge in to dva na črni j vrh in enega v Kranjsko goro, Ti. treni-j ngi so bili pod strokovnim vodstvom tov, Cvenkelj Franca, Za trehing je iz-j bral ta dva kraja Oto, ker so tu žični-j ce. Kajti v kratkem času'lahko edino lej1 ob žičnici dosežeš zaželjene rezultate,! Ta klub pa do sedaj ‘še nima predvide-1 nih finančnih sredstev za treninge, j Zelo pohvalno je to, da so. se , jih ude-f le žila tudi dekleta,- Septav v-manjšem! številu. •J.!. Ravnjo obratno od alpincev, 'pa tekači i in skakači še kar počivajo. Glavni vzrok je to, da prvi'še nimajo zado’- ! voljive opreme, 'drugih je pa v tovarni -zelo malo*’' “ ' Ji' | I - Kakor vsako leto se bo tudi; letos tekmovalo in sicer to pot v Bohinju - Re-j publiško prvenstvo gozdarjev in lesno-* industrijcev v ;alpskih in klasičnih dij-sciplinah. Tega tetenovanja se bqdo udel-ležili tudi nasi smučarji, Seveda, jstoj, napredek in.svobodo! smučini. Predvsem in prav gotovo iz te-L _ ■„•••. . me« Z apo sle vanj e delavcev itd., za kar P*'*?**™ ^eseren je v svojih izpovedih jim bomo prav hvaležni. Prav tako nam K?0vedal sedanjost posebno z besedami bo dopisoval naš zastopnik tov. Stroj • 1 1Ve na"* VS1 naro .......... iz Zagreba, (le preroške besede prihajajo danes še do Treba je, da naši delavci vidijo v ^^sebnega^pomena, ko je potrebno sožitje nem časopisu svoje delo -kot sebe v zr- ^ davSe lz°gnem0 katas7j calu" (po Levstiku)o'V ožjem pomenu be-f10?1* kl bl ^lcUa ze ustvarjene dobnr -j v , . . ne in napore ljudi za ustvaritev novega 1 sede, glas našega lista naj prihaja iz ■ v, , . ,v,, , , , . svobodnega človeka ter humanizma in res— prav vseh, se tako odmaknjenih del.mest* .¥ e L. , . 3 . . ... n ničnega socializma v svetul ;v katerih m kdaj in nikjer glasu, | > e Kavčič Ivan BALADA O LEPI DRAGI V Dragi smo lepo se zbrali, da bi na zob ga djali in Ferda odhod bi praznovali« Je hišica vsa prenovljena črnina dobra kot nobena ! Motor brni po lepi Dragi ljudje na njem kot sami vragi. Pred kočo je motorizacije kot zbor bi bil organizacije. Avtomobili tu, motorji tam, > vozniki že ne vedo kam? V koči živo je le kaj, petje, pitje, direndaj« V kotu nekdo deklamira vse gre po vrst' kot se gepira. Pri godbi znanec igra bas, nekdo drži dekle čez pas, tretji pri mizi debatira, četrti svinjsko kost obira. Vse pleše, skače, se objema! Mladi, stari ni izjema! Le kdo bi mislil na skrbi saj življenje dolgo ni. Čez polnoč ura že korčtka, se spomniš kaj doma te čaka? Joj, saj to za misliti ni več, veselje, pijača, vse je preč. Plačat’ prosim! Čas odhoda, kako nek ko pa sem neroda. Kje bunda je, kje so očala, saj žena drago jih plačala. Pod oknom skrinj^a se blešči, pritisk na gumb, a vžiga ni. Le brž porini ga od koče, da vžgal mi bo, če bo mogoče. C *, I j '■ Za rogd mašira skrinj*ca iz Drage, mož pa ob njej, (na licu srage). Po mostu pa poglej ga vraga skrinjica vžge, ko vsak že scaga. Doma pa žena v skrbeh, saj ura bije že pol treh,, Ropot na dvoru . se začuje, |sedaj pa pride - vse najhuje. NAGRADNA KRIŽANKA 10 22 29 7/A Navpičnon 1 2.» pregled, 3. mesto na Štajerskem, 4» j j japonski otok znan. po velikih bojih v | | II. svetovni vojni, 5o Reka v 1'omurju, j I 6* tuje žensko ime, 7c borbena stanica,| i 8. ribje jajčece, 13, Bazen za ribe, 15 i | osebni zaimek, 160 upad, 17. kratica za j I televizijo, 19. čut, 20. Reka v Jugosla-i | viji, 22. visoke igralne karte, 23. tujq, | pritrdilnica, 26. pošta, telegraf. I Vodoravno: 't I ’ ' 1 1 i I 1,' sodobno prevozno sredstvo, 10o Mesto1 j v SZ, -lic pestra zaloga, 12,kem.znak za j \ radio, 14„ pozitivno nabita elektrona, I | 15» koristna poljska cvetlica, 160 znrnn-f ! ka dvokrilnih avionoV, 17. osebni zai- \ j meky 1C0 Poljsko mesto - fonetično, 20,j l kazalni zaimek, 21» športni čoln, 23, ! J mlečni izdelek, 24c nadležne žuželke, | i 25. pristopi v članstvo (množina U=V), I j 27« oziralni zaimek, 28« otok v srednjem l Jadranu, 29. medmet. I ! i I Pravilne rešitve bomo izžrebali in na- I I gradi,li. j Živalcem vsem ne vem imena, I saj to je končno brez pomena, | ko žena iz spanja jih budi j samo, da name huda niA t (skrinjica motor) i ‘ : I: Robj. -if