Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gi. LIR 25 i* GOSPODARSTVO Trgovina ♦ financa ♦ industr i J a_♦ ^ETO VIII. ŠT. 174 PETEK, 21. MAJA 1954 OBRT ♦ KMETIJSTVO TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 m\umm OPTIMIZEM 0 GOSPODARSKEM RAZVOJU V EVROPI jzi Trgovinska izmenjava med Jugosla-v}io in Nemčijo je za nekaj časa ob-!ČQta, ker je Jugoslavija prekoračila ^ločeni okvir (plafond), do katerega Se Po trgovinskem sporazumu lahko ‘‘dolži (17 milijonov mark). Jugoslo-“nski izvoz je zlasti zavrla huda zi-■ zaradi katere so bile važne pro-^tne žile v nekaterih predelih drža-? dolgo časa zaprte. Da bi se trgovin-}d bilanca med obema državama čim .ei uravnovesila, je Nemčija omejila ^oj v Jugoslavijo; dovoljevala je *ajno izvoz nadomestnih delov za r°je in vozila. prav te dni so se ugodno zaključila ^Bajanja med predstavniki Zahodne emčije in Jugoslavije glede likvida-Je jugoslovanskega dolga v nemškem hringu. Nemčija je sprejela jugoslo-duski predlog, naj bi se plačilo jugo-°uanskih dolgov, ki so nastali v ča-d slabih letin, odložilo do leta 1955. je zdaj zopet odprta pot Živah-^e?ši trgovinski izmenjavi med obema ržavama. Jugoslavija uvaža iz Nem-'Je industrijske izdelke, zlasti indu-tr‘jsko opremo in vozila. V* 1 današnji številki smo priobčili ^egled položaja trgovinske izmenjave ^ed V. Britanijo in Jugoslavijo. V yej opazite, da je narastel angleški *voz v Jugoslavijo. Anglija je izvoda v Jugoslavijo zlasti več vozil (av-07nobiiov in traktorjev). ^jave, ki jih je dal avstrijski vele-‘>°sianik v Beogradu dr. Walter Wo-“afc predstavniku »Jugopresa«, govora o tesnih gospodarskih stikih z Ju-s°slavijo in ugodnih pogojih za nji->0 nadaljnjo utrditev. Z napredkom JdTustrije v Jugoslaviji, je dodal dr. °dak, in dvigom življenjskega stan-,lTda širokih slojev, se bo Jugoslavi-,a lahko čedalje bolj uveljavljala kot JuPec industrijskih izdelkov. V zame-lavo zanje bo avstrijsko tržišče lah-0 sprejelo industrijske predmete iz dgoslavije, čeprav je tudi Avstrija ze-0 napredovala v povojnem go-ipvlar-.kem razvoju. Izkušnje so pokazale, da ,e blagovna zamenjava med dvema °isoko industrializiranima državama “tao znatno vsčja kot med indu^rij-k° in kmetijsko državo. ..Avstrijski poslanik je gotovo zal?.1, v tlv°, ko je naglasil, da je za poimM-?v blagovne izm'njave med Iv :r.'d kavama potrebno temeljito pozna-“nje tržišča, medtem ko so Veze poslovnih ljudi odločilnega po-1henw. v gospodarskih odnosi i med Avstrijo in Jugoslavijo so bili po iz-'Bvi veleposlanika že ustvarjene zado-'oljive okoliščine za izpolnitev zadnje-™ Pogoja — pogoja namreč o potrebi 1)0 tesnih zvezah poslovnih ljudi. Zakaj zanima prav nas v Trstu tak-razvoj gospodarskih stikov Jugo-' avije z Nemčijo, Anglijo in Avstrijo? |fer imamo občutek, da smo pri tem jdi mi prizadeti. Ni dvoma namreč, fu Nemčija, Avstrija in Anglija izpodrivajo Italijo na jugoslovanskem tr9u; saj pospešujejo izvoz prav ti-Ulh izdelkov, ki bi jih lahko v večjem °“seffu izvažala prav Italija. Pojema-trgovinske izmenjave med Italijo ln Jugoslavijo škoduje pač Trstu, ki ,e še vedno v veliki meri posrednik v IBgoslovansko-italijanski izmenjavi, 6ePrav mu hoče italijanska trgovin->ka politika iztrgati to posredovalno ‘°Qo, boječ se, da bi se gospodarsko ^dmosvojil. Tržaški gospodarski krogi se upra-l6eno vprašujejo, kaj je storila Ita-1?a, da bi pospešila blagovno izmenja-v° z Jugoslavijo? Rimska politika naproti Jugoslaviji ustvarja zaradi trpkega vprašanja napeto ozračje ob “dranu in na samem Balkanu, v kalnem se gospodarski odnosi ne mo-lei° razviti. Rim je po jugoslovanski fikciji na oktobrski diktat segel :e-0 Po gospodarskem bojkotu, da bi pri-nsuil na Beograd. Komu je pravzr-j ab škodoval ta bojkot? Kdo je r.eki Jiil koristi, če na pr. niso smele tr-fške čistilnice in strojne tovarne iz-fžuti svojih izdelkov v Jugoslavijo'-1 fir je slučajno, da so med tem boj-.°tom vskočile druge države, da bi H !a9otovile jugoslovanski trg? Ker se to orožje ni obneslo, gotovo e bo segel po njem Scelba. Toda z ° nevtralnostjo ne pridemo daleč. j:r- Wodak je v omenjenem razgovoru Udaril, da vladi obeh držav podpi-i}a sodelovanje posebnih odborov, ,x so bili ustanovljeni v Avstriji in fgoslaviji na pobudo prizadetih ponovnih ljudi. Se pred poletjem bo se-‘fnek avstrijskega odbora s pred-•ivniki jugoslovanskih zbornic; prav e dni pričakujejo prihod v Beograd f-h avstrijskih odposlanstev. Glavni fvnatelj avstrijskih pošt bo v Beo-*radu z jugoslovanskimi tovariši pro-možnost zboljšanja poštnega in fotonskega prometa med obema dr-fvarna. Druga avstrijska delegacija e bo pogajala o potentnih pravicah, Otja za sklenitev dogovora o social-em zavarovanju. »Ti stiki, ki so de-Vvia posledica pobude državnih orga-.°v, deloma pa samoupravnih teles, f izjavil dr. Wodak, kažejo pot, ki fio j0 izbrali za razvoj medsebojnemu sodelovanja.« Pospeševanje takšnih stikov med JOadetimi gospodarskimi organizaci-bo očitno dovedlo do temeljite- iirni Sa . Poznavanja tržišč — do izpolnitve figa izmed važnih pogojev za razvoj ffgovne izmenjave, ki ga je tudi o-ihil avstrijski poslanik. Z italijan-e strani je bilo v tem pogledu prav Ho storjenega. (V samem Trstu ob-n. pr. tržaška avstrijska zborni-• medtem ko je vojaška uprava na intevo iuia Vitev rimske vlade dosledno odbi-jugoslovansko pobudo za ustano-,, - tržaško-jugoslovanske trgovinske ®r»icej Italijanski tisk najrajši °mi o gospodarskem razvoju v Ju-Huum, da ne omenjamo iredenti-s( fih listov v Trstu, ki prinašajo do-mno samo neugodne vesti iz Jugo- Gospodansiki izvedenci Oragnizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje ki so se sestali nedavno v Parizu, sc prišli do zanimivih zaključkov glede današnjega razvoja v Evropi. Po njihovem mnenju ni bil strah, ki so ga izrazili v septembru glede poraznega vpliva ameriškega gospodarskega zastoja na razvoj v Evropi', povsem u-pravičen. V zadnjih šestih mesecih se je industrijska proizvodnja! v isvropi povečala- v prvih treh mesecih 1954 se je povečala za 10% v primeri z lanskim letom. Lansko leto so se dolarske rezerve v zahodnih evropskih državah povečale za 2,2 milijarde dolarjev. Naraščanje proizvodnje v Evropi je ohranilo cene surovinam na prejšnji višini, čeprav je ameriška proizvodnja zaostala. Izvoz iz Evrope v ZDA je popustil, hkrati s popuščanjem proizvodnje v ZDA. Dolarski dohodki v Evropi^so ostal; na prejšnji višini zaradi velikih izdatkov ameriške vlade v tujini. Lansko leto so tl znašali v Zahodni Evropi 2.25 milijarde dolarjev- Toda razvoj ni bil ugoden v vseh evropskih državah. Francija se mora še vedno boriti s težavami glede splošnega povečanja proizvodlnje. (Po naj- novejših podatkih industrijska proizvodnja v Franciji zopet napreduje Prip. ur.) Evropska plačilna zveza ima težave. Vprašanje je, do kdaj bo Nemčija ostala tako velika upnica. 1-talija ima težave s plačilno bilanco in z vprašanjem brezposelnosti. Tudi v Turčiji nastopajo težave v zvezi z gospodarskim razvojem. Vse kaže, da se bo proizvodnja v Evropi še razvijala in da se bo v ZDA izboljšala. Vprašanje nabave dolarjev ne bo kritično v tem ali prihodnjem letu. Izvedenci zaupajo v podatke, ki jih je navedel predstavnik Amerike glede gospodarskega razvoja v ZDA Ugodne napovedi glede razvoja v Evropi bi se pokvarile, ako bi se sedanja faza gospodarskega prijagojeva-nja (reajustement) v ZDA preveč zavlekla. V tem primeru bi nastopila negotovost glede cen surovinam, ki so bile zadnjega polletja stalne. Kljub napredku, ki so ga dose^lf evropske države, se morajo Italija Grčija in Turčija še boriti s težavami. Pozornost zasluži zlasti vprašanje gospodarskega razvoja Južne Italije ki je važno za ves zahodni svet. Ti je dana priložnost za mednarodne investicije, pravijo gospodarski izvedenci OEEC. zveze zanet Po Butlerjevem obisku v Bonnu - Korak bliže menljivosti valut in sprostitvi trgovine za- ( JOHN KINGSLEY) Po sestanku ministrskega sveta Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC) v Parizu, se je britanski finančni minister Butler odpeljal v Bonn na nadaljnje razgovore z nemško vlado. Kot v Parizu, tako je šlo tudi v Bonnu za podaljšanje obstanka Evropske plačilne zveze še za eno leto in za napredek na poti k svobodnejšemu sistemu trgovine in plačilu; na dnevnem redu je bila tudi zamenljivost valut, V Bonnu so ugotovili popolno enotnost britanskega in nemškega gledišča. Tako je bilo po Butler j evih besedah mogoče »ustvariti temelj za skupno korist in razumevanje, na katerem bodo lahko gradili za bodočnost«. Med kratkimi bonskimi razgovori ni prišlo do odločilnih sklepov; pač pa bodo nadaljnji razgovori v okviru Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC), sedaj, ko je zagotovljeno skupno uritansko-nemško gledišče, mnogo bolj uspešni. Zato je bilo za britanske obiskovalce v Bonnu še posebno razveseljivo, da so našli popolno razumevanje glede sta lišča o zamenljivosti valut, ki so ga zavzele države Britanske skupnosti. Po tem gledišču ni zamenljivost valut končni cilj, ampak je ta koristna le, v kolikor lahko pripomore k povečanju svetovne trgovine. Sprostitev valut in sprostitev trgovine morata korakati z roko v roki. Britansko in nemško sodelovanje za dosego tega namena pa bo lahko koristilo vsej zahodni Evropi in bo hkrati omogočilo zdravo tekmovanje med obema državama na svetovnih tržiščih. Na razgovorih je šlo tudi za vprašanje umetnega spodbujanja izvoza. Pokazalo se je, da je to vprašanje mnogo manjše važnosti, kot pa so si to poprej na obeh straneh predstavljali. Nemci so napačno razumeli britansko gledišče, Britanci pa s svoje strani morda niso vedeli, kako majhne so podpore, ki jih Nemčija še vedno daje svojim izvoznikom. Na razgovorih so položili temelj za zadovoljive nadaljnje razgovore o tem vprašanju v OEEC. ŽIVLJENJE OEEC PODALJŠANO Glavni predmet pariškega sestanka OEEC je bilo podaljšanje delovanja te organizacije. Čeprav o tem niso sprejeli nobenega uradnega sklepa, je vendar le malo dvoma, da se ne bi dokonč no dogovorili o podaljšanju poslovanja OEEC še za eno leto. Treba bo le še urediti podrobnosti tega podaljšanja poslovanja OEEC in to na dvostranskih razgovorih. TUDI EVROPSKA PLAČILNA ZVEZA OSTANE Kljub nekaterim nasprotnim govoricam ni bilo nikoli verjetno, da bi Evropska plačilna zveza prenehala delo- vati v tem času. Zveza se je izkazala kot neprecenljiv inštrument za pospeševanje ne le medevropske trgovine, temveč tudi na mnogo bolj obsežnih področjih. Izkazala se je kot mehanizem za urejevanje transakcij z evropskimi prekomorskimi ozemlji in — kar je še bolj važno — s celotnim šterlin-škim področjem, vključno z njihovimi neodvisnimi člani, ki uravnavajo svoje transakcije z zahodno Evropo čez britanski račun pri EPZ. Na ta način imajo evropske države olajšan dostop do surovin iz prekomorskih držav šter-linškega področja, v zameno pa najdejo lahko izhodišče za svoje proizvode na šterlinškem področju. Velika Britanija se je vedno zavedala važnosti Evropske plačilne zveze ter je vedno zagovarjala glediče, naj se njeno poslovanje podaljša za toliko časa, dokler te organizacije ne bo mogoče nadomestiti s širšim sistemom svobodne trgovine in plačil. Čeprav ta trenutek za zdaj še n; nastopil, je Zveza svojim članom pomagala do napredka k^ zamenljivosti valut, da je bila dosežena ravan, kjer se že kažejo meje regionalnega sistema, ki je tako obsežen kot EPZ (ki obsega področja, na katera odpade skoro polovico svetovne trgovine). Glede spora med državami upnicami in dolžnicami (glej članek v zadnji številki »Gospodarstva«) in glede poravnave starih dolgov pri EPZ je bil sprejet angleški kompromisni predlog, ki predvideva, takojšnje plačilo dela starih dolgov ter konsolidacijo ostalih, ki jih je V. Britanija napravila s štirimi glavnimi državami uPni‘ cami (Nemčijo, Belgijo, Holandijo in Švico). Na drugi strani pa naj bi države upnice uvedle politiko »zlatih kreditov«, katere namen je preprečiti prekomerne presežke v bodočnosti. Sporazum o podaljšanju poslovanja Evropske plačilne zveze za eno leto temelji na tem britanskem predlogu. Ostale kredite bi uredili z dvostranskimi dogovori, katere bi sklenili za takojšnja plačila ter za konsolidacijo plačil. S svoje strani je V. Britanija pristala na pogajanja ne samo s štirimi glavnimi upnicami, temveč tudi z manjšimi, v kolikor bi ti želeli takšno ureditev svojih kreditov. Ta pogajanja naj bi se končala do približno 24. junija. * AMERIŠKI TURISTI. Predsednik ameriške potovalne družbe »American Express« Ralph Read je izjavil, da se bo letos za 6% ameriških turistov več podalo na potovanje v tujino kot lansko leto. Računajo, da bodo potrošili 1,368.000 dolarjev. ADEiMUEFT o Nemčiji in Rusiji Ameriški časopis »Life«, katerega lastnik je soprog ameriške poslanice v Rimu g. Luče, je svojo predzadnjo številko posvetil Zahodni Nemčiji pod naslovom »Nemčija — vstajajoči velikan«. Nemški kancler dr. Konrad A-denauer je prispeval poseben članek. Kancler opozarja zlasti na okolnost, da se je oblast ZSSR razširila do Labe. Prodiranje Rusov je treba zajeziti z organizacijo evropskih držav. Mirovna pogodba z Nemčijo bi bila brez pomena, če bi Evropa postala ruska. To bi morala spoznati zlasti mladina. Nemčija ni nevarna, kakor domnevajo nekateri. Duhovno razpoloženje nemškega naroda je za ohranitev miru. Sicer mora Nemčija rešiti še važna notranja vprašanja. Tako n. pr. potrebuje še 3,9 milijona stanovanj; skrbeti mora za vojne oškodovance in vojne sirote. Zahodna Nemčija je morala sprejeti skoraj 2 milijona beguncev; 600 000 otrok je po raznih zavodih in 500.000 jih mora vzdrževati država. Število rojstev nazaduje. Zahodna Nemčija stremi za združitvijo z Vzhodno, glede nekdanjih nemških dežel, ki jih zdaj upravlja Poljska, pa je treba doseči sporazum. Združitev nemških dežel naj se doseže po mirni poti. Ko se združijo nemške dežele, bo imela Nemčija toliko posla s kolonizacijo na priključenem ozemlju in z gospodarsko1 obnovo, da bo morala tem vprašanjem posvetiti silne energije in časa. Iz vseh teh razlogov je neutemeljen strah tistih, ki mislijo, da bo Nemčija igrala prvo vlogo v Evropski obrambni skupnosti. Veliki francoski narod bi se moral zavedati, da brez sodelovanja Nemčije ni mogoče ustvariti evropskega jeza, ki bi tudi Francozu zagotovil svobodo. Ker je nemški narod na lastni zemlii doživel vojne strahote, ni še nikdar tako hrepenel po miru. Dr. Adenauer upa, da se bo tudi Sovjetska zveza prepričala, da je druge države ne ogrožajo. Tudi Rusiji je potreben mir, ker mora reševati nujna gospodarska in socialna vprašanja. Zato je upravičeno upanje, da se bo nekega dne ZSSR pričela pogajati z Združenimi zahodnimi državami. To- Iz zadnjega statističnega pregleda britanskega ministrstva o trgovinskih odnosih med V. Britanijo in ostalim svetom je razvidno, da se je britanski izvoz v Jugoslavijo povečal. V prvem četrtletju 1954 je V. Britanija izvozila v Jugoslavijo blaga v vrednosti 2,405.355 funtov šterlingov proti 1,521.709 funtov šterlingov v istem razdobju lanskega Britanski uvoz iz Jugoslavije leta. Britanski uvoz iz Jugoslavije pa se dejansko n; spremenil, kajti v prvih treh mesecih letošnjega leta je znašala vrednost uvoza 2,204.696 funtov šterlingov prot; 2,204.903 funtov šterlingov v istem razdobju lanskega leta. Pregled navaja naslednjo razpredelnico anglo-jugoslovanske trgovine za posamezne vrste _blaga (v funtih šter-lingih): Prvo četrtletje 1953 1954 Poljski pridelki 443.516 Krma 33.495 13.031 Les in plutovina 1,455.338 612.406 Pisane osnovne kovine 235.842 245.259 I zdeli ki iz lesa i-n pdutovine razen pohišitva 154.342 133.274 tanski izvoz v Jugoslavijo: Kemikalije 161.418 180.361 Gumijevi izdelki 43.808 155.887 Razni tekstilni izdelki 8.571 15.925 Železo in jeklo 42-663 85.134 Pisane osnovne kovine 86^37 59.035 Kovinski izdelki 59.357 156-154 Stroji (razen električnih) 419.075 630.119 Električni stroji in oprema 234.984 316.853 Cestna vozila in nadomestni deli 87.156 437 896 Po pošti poslano blago 92.550 109.470 Piacsla jugoslovanske zi Dr. Stane Pavlič je v trgovinskem časopisu »Commercial Information«, ki ga izdaja Zvezna trgovinska zbornica v Beogradu, objasnil načela določb, ki urejajo jugoslovansko zunanjo trgovino1. Te določbe sc> v skladu z jugoslovansko gospodarsko politiko, ki stremi za tem, da je treba čimprej odstraniti sistem držvanega kapitalizma in upravnega vmešavanja v gospodarstvo. Razume se, vmešavanje upravnih oblasti se da odpraviti samo poda ta dan še ni tako blizu. Med tem časom se morajo zahodne države organizirati in ohraniti mirne živce. m.-*1, zvar.r-.mi O najnovejšem gospodarskem razvoju Grčije prinaša »Neue Zuercher Zeitung« zanimiv dopis iz Aten. Papa-gasoiva vlada, ki upravlja Grčijo poldrugo leto je razvila ž.vahno dejavnost na gospodarskem področju. Gonilna sila te dejavnosti je bil minister za gospodadisko vskladitev Spyros Mar-kezinis. (Pred mesec.' je Markezinis od-'—topil, vendar vlada ni izpremenila njegovega gospodarskega načrta. Prip-ur.). Važni so bili zlasti' Markezinisovi ukrepi za ozdravljenje valute. V ta namen je Marlkezinis aprila 1953 razvrednotil drahmo. S tem je pospešil izvoz grških proizvodov in privabil v deželo mnogo tujih turistov, ki so prinesli precej tuje valute. Markezinis je uspel odpraviti primanjkljaj v državnem proračunu. V proračunu, ki se zaključi 30. junija, bo celo prebitek. Da bi zavaroval drahmo, je Markezi-niis skrčil podelovanje posojil. Zanimivo je_ da ni njegova politika stremela za tem, da se uvoz Skrči. Odpravljene so bile vse ovire razvoju notranje trgovine. Polagoma se je med grškim narodom rodilo zaupanje v denar. Vlada je lahko razpisala notranje posojilo 30 milijard drahem (10 milijonov dolarjev). Zdaj pripravlja drugo denarno preobrazbo, ki bo predvsem tehničnega značaja. Izdala bo nov denar. Na novih bankovcih bodo kratko po tri ničle manj. Dolar n. pr., ki je danes vreden 30-000 drahem, bo stal potem 30 novih drahem. V obtoku bo nekaj časa ostal še današnji denar, vendar bo njegova dejanuka vrednost zmanjšana tisočkrat, se pravi, da si bo imetnik posamezen bankovec predstavljal brez zadnjih treh ničel. NAČRT ZA INDUSTRIALIZACIJO Grška vlada je sestavila petletni načrt za industrializacijo. Med drugimi podjetji bodo zgradili več velikih termičnih central in hidrocentral. Povečali bodo proizvodnjo rjavega premo-moga, boksita, niklja in kroma. Zgradili bodo za 235 milijonov dolarjev novih industrijskih obratov. Sama Grčija nima dovolj kapitala za izvedbo teh velikih načrtov- Izdatki za vojsko požrejo namreč 40% držav- Za obnovo grškega gospodarstva Gretja se Industrializira s tujim kapitalom stopno v skladu z razvojem proizvodnih sil. Nove uredbe o zunanji trgovini se oslanjajo na naslednja načela: Go- spodarstvo kakor tudi samo zunanjo trgovino naj neodvisno upravljajo delavci. Zunanja trgovina je decentralizirana; podjetjem, ki se bavijo z izvozom in uvozom, je zagotovljena neodvisnost. Ako je zaključevanje zunanjetrgovinskih poslov decentralizirano, ni s tem še rečeno, da je decentralizirana zunanja trgovinska politika, ki mora ostati centralizirana. Socialne in gospodarske ustanove ter organi vlade so si ohranili pravico, da urejajo in nadzirajo zunanjo trgovino. Zunanja trgovina je svobodna in ni podrejena uvoznim, oziroma izvoznim dovoljenjem,. Zaključevanje zunanjih trgovinskih poslov ni odvisno od upravnih ukrepov, temveč od koristi gospodarskih organizacij, ki morajo biti v tem pogledu odločilne. Oblastva smejo poseči v zunanjo trgovino izključno z upravnimi ukrepi, in sicer samo tedaj, ko gre za to, da se vskladijo koristi gospodarskih organizacij s koristmi družbe. nih dohodkov. Mnogo denarja gre za izplačevanje pokojnin, za vzdrževanje poILcije in ognjegascev. Glede na mednarodno napetost je vlada mnenja, da ne sme zmanjšati grške vojske, ki obsega 12 divizij- Državna uprava stane drugih 40% državnih dohodkov. Po vsem tem ostane za razne investicije samo 20%. Markezinis se je zaradi tega obrnil v tujino za nabavo kreditov, s katerimi bi lahko izvedel načrt za industrializacijo. Združene države so mu za tekoče finančno leto zagotovile 21 milijonov dolarjev. Zahodna Nemčija je Grčiji dovolila 100 milijonov mark državnega kredita. Prav toliko denarja bo prejela Grčija od nemških zasebnih podjetij. V zameno bo Grčija dovolila Netthfem izkoriščanje ^raznih rudnikov. Tako se grški finančnik Bodassa-kis Athanassiadis pogaja z nemško Kruppovo skupino za izkoriščanje li-gnitnega premogovnika v Ptolomeidi. Francija je priskočila Grčiji na pomoč s kredtom 5,5 milijarde frankov. Italija bi bila pod določenimi pogoji pripravljena investirat; 15 do 25 milijonov dolarjev. Dopisnik pripominja, da ne gledajo grški zaveznik; s posebnim odobravanjem na to finančno pomoč iz Zahodne Nemčije in Francije. Pozornost vzbuja tudi okolnost, da ni najstarejši grški zaveznik V. Britanija — dovolila Grčiji finančne pomoči. GRŠKI KAPITAL NAJ BI SE VRNIL IZ TUJINE Grška vlada si prizadeva, da bi privabila domov grške kapitaliste, ki imajo v tujini mnogo kapitala, 'zlasti v ladjah. Čeprav omogočajo današnje gospodarske razmere v Grčiji obrestova-nje 50 do 40%, .se je temu vabilu odzval le redko kateri Grk v tujini. Grški kapitalisti v tujini so namreč mnenja, da je Grčija preveč izpostavljena morebitnim zunanjim napadom in da bi denar v njej ne bil dovolj varno naložen. Le tu pa tam se je vrnil kakšen brodar, čigar ladje plovejo zdaj zopet pod grško zastavo. Grški brodarji Livanos, Niarchos in Onassis posedujejo danes največjo trgovinsko mornarico na svetu. Povezani so s sorodstvom. Njihove ladje plovejo pod panamsko koetariško in liberijsko zastavo. Ko 'bi se ti brodarji vrnili s svojimi ladjami v Grčijo, bi se Grčija po svoji mornarici povzpela na tretje ali četrto mesto na svetovni lestvici in priliv deviz bi se tako povečal, da bi njena plačilna bilanca postala aktivna. Današnja grška trgovinska mornarica obsega 1,2 milijona ton, medtem ko obsegajo mornarice grških brodarskih podjetij, ki plovejo pod tujimi zastavami, 4,5 milijona ton. TRGOVINSKA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO V Beogradu so se nedavno pričela trgovinska pogajanja z Grčijo. Sporazum, sklenjen v Ankari o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo /n Grčijo predvideva izmenjavo na podlagi blagovnega seznama, k; velja za eno leto in je bil podaljšan do konca tega meseca. Zdaj ne gre samo za o’ novo blagovnega seznama, ki velja za eno leto in je bil podaljšan do konca tega meseca. Na dnevnem redu so tudi razna druga gospodarska vprašanja. V lanskem letu se je trgovinska izmenjava povečala skoraj 6-krat v primeri z izmenjavo v 1. 1951. Izvoz iz Jugoslavije v Grčijo se je dvignil na 5,9 milijona dolarjev. Zdaj gre za to, da bi se izmenjava še povečala. Jugoslavija izvaža v Grčijo še vedno v prvi vrsti kmetijske in pre-hranbene proizvode, predvsem živin' Delež industrijskih proizvodov na jugoslovanskem izvozu v Grčijo ne doseže višine izvoza industrijskih izdelkov v Grčijo. Razvoj velikih jugoslovanskih tovarn, kakor so »Litostroj«, »Rade Končar«, »Železnik« itd., omogoča Jugoslaviji tudi izvoz industrijske opreme. Jugoslavija bi lahko sodelovala pri industrijski izgradnji Grčije. Prav tako bi tudi lahko sodelovala pri izvršitvi raznih javnih del kakor n. pr. cest. V zameno bi se povečal grški izvoz v Jugoslavijo. Poleg oljčnega olja, ko-lofonije, terpentinovega olja, žveplenega olja in ovčjih kož bi Grčija lahke izvažala razne industrijske surovine Tako je proizvodnja grškega bombaža dosegla lanbko leto 93.000 ton; Grčija razpolaga tudi z volnenim predivom, s predivom umetne svile, nadalje z ani- 1 inskimi barvami, kaolinom, kromovc rudo, manganovo rudo starim železom itd. Jugoslavija bi lahko uvažala iz Grčije tudli suho sadje. MINISTER KAFSALIS O SVOJIH NAČRTIH Novi grški minister za gospodarsko vskladitev Kapsalis je v posebni izjavi branil svojo gospodarsko politiko. Poudaril je, da je Grčija ponosna, da je iz tujine prejela dolgoročne kredite proti izplačilu v petih do desetih letih. Ze lanski proračun je bil uravnovešen, medtem ko predvideva tekoči 100 milijard drahem jprebitikia^ čeprav bo treba potrošiti 200 milijard za otoke, ki jih je prizadel potres. 300 nuTijard je vrglo notranje posojilo, a z ameriško pomočjo pa lahko Grčija uvozi blaga v vrednosti 1500 milijard. Razpoložljivost. Narodne banke znaša 155 milijonov dolarjev, v zaonjin mesecih se je povečala za 48 milijonov dolarjev. Vlada proučuje razne tuje predloge za sodelovanje pri novi Grčiji, med temi japonski predlog, ki predvideva nakazilo japonskega ki-edita 20 milijonov dolarjev (po 4-5%) proti povračilu v osmiiih do desetih letih. S tem denarjem bi Grčija nabavila na Japonskem stroje. Japonci bi radi sodelovali pri eiektrifilkac/ji Grčije. mn nase (Ml RBTIJG Malo pesnikov nam je dal naš Kras. Srečko Kosovel in Igo Gruden, to bo menda vse. In vendar je ves Kras, posebno pa spodnji del, ki sega do morskega brega, sama, opojna poezija. Kaj pa je pravzaprav poezija, tega nam do sedaj še nihče ni in bržkone tudi ne bo povedal. Opisati je ni mogoče in še manj razložiti; samo uživaš jo lahko. Ako 'Se je tržaški meščan hoče pošteno naužiti, ga vedno pričakuje pozimi in poleti, prav tu pred nosom, na kraški planoti. Kakor hitro prispe tja gor in mu zgine izpred oči mesto, se iznebi tudi občutka dolgočasnega prozaičnega življenja in vsa njegova duša se bliskoma potopi v poezijo. Morda je prav zaradi preobilice poezije na Krasu tako malo pesnikov. Človek jo tako obilno uživa, da nima časa, da bi o njej razmišljal in jo koval v stihe-Seveda ni poezija vedno vesela. In prav z otožno poezijo je danes pokrito obsežno nabirežmsko polje in Nabrežina sama. Nekdaj kamenita, prašna in šumeča nabrežinska okolica, je danes vsa pokrita z zeleno odejo, tiha in mirna. Tiha in mirna je tudi Nabrežina, to nekdanje bujno življenjsko središče za vse okolne vasi od Sv. Križa in Zgonika do Devina in še dalje. Kamnoseško obdelovanje marmorja je zamrlo. To nekdanjo cvetočo nabre-žinsko obrt so ubili železobeton italijanska gospodarska politika in sploš-ha gospodarska kriza propadajočega | starega gospodarskega sistema. Ostalo Gospodarski načrti podjetnih Nabrežincev je samo še nekaj revnih ostankov kamnolomov, v katerih pa, namesto nekdanjih kamnosekov, režejo bloke vrteče se jeklene žice; v kamnolomih je zaposlenih približno 90 delavcev. Tudi izdelovanje masivnih stopnic je prenehalo, namesto teh, žagajo sedaj tanke plošče, s katerimi se obkladajo betonske stopnice. Marmorne plošče se žagajo prav tako, kakor se žagajo deske na žagi, to je ves blok se hkrali ražgaga v ustrezno število plošč, kar bi bilo zelo lepo, ako bi tehnični napredek ne pomnoževal števila brezposelnih delavcev. Ako bi hoteli to preprečiti, bi morali skrčiti delovni čas, tega pa od zastarelega gospodarskega sistema nikakor ne moremo zahtevati. Kmetov, se lahko reče, da ni več v Nabrežini. Ti so zapustili svojo zemljo že tedaj, ko je tam cvetela kamnar-ska industrija. Kako to, da ni »Gospodarstvo« ničesar poročalo o letošnjem občnem zboru Nabrežinske posojilnice, so me povpraševali v Nabrežini. Zato- •— sem jim odgovoril — ker ni nihče »Gospodarstva« obvestil, da bo občni zbor. Ko bi bilo »Gospodarstvo« pravočasno obveščeno, b; zelo rado poslalo na občni zbor svojega poročevalca. To pa ne velja samo za Nabrežinsko posojilnico ampak za vse naše gospodarske organizacije. O vsem, kar se v gospodarskem pogledu med našim ljudstvom napravi ali namerava napraviti, naj bi prizadeti poročal uredništvu-Tako bi list laže izpolnjeval svojo nalogo. Kmečka in obrtniška posojilnica v Nabrežini je kljubovala vsem- političnim viharjem, ki besnijo pri nas skoraj že pol stoletja- V sedanji obliki obstoji od 1. 1929, ko je bila sestavljena iz treh tamkajšnjih posojilnic; ena izmed teh je bila ustanovljena že leta 1880. Ker je to zadruga z neomejenim jamstvom, jamčijo za vse hranilne vloge njeni člani z vsem premoženjem. Teh je danes približno 200. Najboljši dokaz za njeno solidnost je dejstvo, da ni bila še nikoli v finančni zadregi. Njeni dolžnik; vračajo posojila tako redno, da ni bilo nikoli potrebno, da bi se kakšno posojilo sodmijsko izterjalo. Nehote nam solidnost nabrežinske posojilnice pokliče v spomin goriško Kmečko banko, ki je tudi gotovo zaradi tega tako soliidna, ker v glavnem sloni na kmetih. Velike zasluge za napredek Nabrežinske posojilnice imata 30- letni predsednik inž. Radovič in tajnik Ivan Milič, ki vodi njeno pisarno od leta 1929, ko so fašisti poleg dveh drugih posojilnic v nabrežinski občini razpustili tudi »Hranilno in posojilno društvo v Nabrežini«; tema je tajnikova! od leta 1918. Leta 1929 so se vse razpuščene zadruge združile v sedanjo posojilnico. Oba sta si tudi mnogo prizadevala, da je posojilnica prejela od ZVU 10-milijonsko posojilo (19. avgusta 1951). To posojilo je bilo nabrežinski posojilnici nujno potrebno, ker so med vojno njeni, dolžniki prišli do denarja in skoraj popolnoma izplačali vse svoje dolgove. V tistem času so se hranilne Vloge skrčile na približno 70.000 lir. Število članov je od prejš-njih 282 padlo 1. 1945 na 120, ker so se člani deloma izselili, deloma pa pomrli. S pomočjo tega posojila je zopet oživela in začela živahno delovati. (O tem smo v »Gospodarstvu« že poročali 15. sept. 1951.) Danes ustreza posojilnica vsem zadevnim zahtevam svojega področja, ki obsega razen nabrežinske občine še zgeniško in Sv. Križ, ki spada v tržaško občino. Današnji položaj je v zaokroženih številkah sledeč: 10-milijon-ski dolg zaradi posojila znaša še 9,5 milijona, ker so 2. februarja tekočega leta plačali prvi polletni amortizacij-ki obrck; hranilne vloge 10 milijonov, razposojenih na menice 13 milijonov. (V smislu pogodbe o najetju desetmi-lijonskega kredita ne presega nobeno posojilo vsote 200.000 lir). V tržaški mestni hranilnici je posojilnica naložila 6,5 mil. lir. Ker glede na neugodni gospodarski položaj v posojtlniškem Okrožju ni pričakovati, da bi se Jaja-nilne vloge posebno pomnožile, bi imela Nabrežinska posojilnica premalo o-bratnega kapitala, ko bo takoj poravnala svoj deseitmilijonski dolg- Da bi pomnožil obratni kapital, si je odbor prizadeval, da bi izposloval dovoljenje za podružnico v Trstu, potom katere bi se hranilne vloge gotovo pomnožile. Pristojne oblasti so to preprečile. Pa še za neko drugo gospodarsko vprašanje se zanimajo v Nabrežini. Glede na to, da deluje njihova posojilnica tako uspešno in koristno prav zato, ker sedijo v njenem odboru predstavniki vseh vasi njenega področja in glede na našo težko gospodarsko borbo. menijo v Nabrežini, da bi bilo dobro, ako bi se, ne samo za kraške vasi, ampak za vse naše ozemlje, ustanovilo nekako društvo za posvetovanje v vseh gospodarskih zadevah, ki zadevajo ljudstvo. V odboru društva bi morale biti predstavljane vse gospodarske veje, vse vasi in vsi mestni in predmestni okraji- —od— Napad je treba diplomatsko pripraviti Italijanski publicist Ugo Ojetti je 18. avgusta 1935 napisal v svoj dnevnik (giej »Corriere delta Sera«, m. maja), da se je Mussolini prenaglil z napadom na Abesinijo. Svoj napad bi moral diplomatsko pripraviti. Moral bi ravnati takole, piše Ojetti: Eno ali dve leti bi moral obtoževati Abesinijo z dokazi v rokah, da ni vredna, da bi bila članica Zveze narodov. Za to bi moral uporabiti tisk, zelene knjige, hrupne proteste, ki bi morali na to najti odmev v tisku vseh dežd,! tudi V. Britanije: Predvsem ne bi smel kričati: »Požreti hočemo Negusa!« Ogenj itn raženj je treba pripraviti, ne da bi poprej bili na veliki zvon. Vse kaže, da se po tem receptu ravnajo premnogi italijanski listi, ki radi pogosto postrežejo svojim čitate-Ijem z duhovitimi puhlicami o balkanskih »barbarih«. Dne 29. Vili. 1937 je Ugo Ojetti zapisal, da mu je v Benetkah ta dan Balbo ob čaši sladoleda in v družbi dveh drugih prijateljev pripovedoval, kako je marca 1921 z Mussolinijem in prijateljem Freddijem obiskal D’An-nunzla na Vittorialu ob Gardskem jezeru. TPAnnunzio je po dvournem čakanju sprejel samo Benita. Mussolinija je kar treslo, ko se je vrnil iz D’Annunzijeve sobe k svojim prijateljem. Začudeno so ga ti vprašali, o čem sta govorila. Benito jim je odgovoril, da je pogovor nanesel na zunanjo politiko. D’Annunzio bi hotel, da bi Italija napadla Jugoslavijo že tedaj, in sicer iz Ancone v smeri Dalmacije. Mnenje drugih Gospodarstvo ni krivo krize v italijanskem filmu Heinz ven Cramer trdi v listu »Die Neue Zeitung« (Berlin, 9. maja), da niso sedanje krize v italijanskem! filmu krive gospodarske razmere. Poleg gospodarske krize, ki se je pojavila v italijanski filmski industriji in o kateri mnogo pišejo, obstaja druga, bolj pomembna kriza, to je kriza umietniške narave. Ni važno, kako se filma, važ-nejše je, kaj) se filma. Pisec frdi, da gospodarska kriza ne more biti vzrok krize v ustvarjanju. Nasprotno, italijanski film se je 1. 1945 povzpel’ iz gospodarskih ;razvatin; gospodarska stiska vzpodbuja k ustvarjanju., v on Cramer meni, da je bilo zgrešeno, da se je filmsko ustvarjanje v Laliji vklenilo v obroč »neorealizma«, ki si ga je samb nadeip. italijanski tumš so postali prešablonski. Tako nastopaj« v teh filmih vedno nepočesana dekleta, t,mazane hiše in grobi veristični prizori. Vse hoče biti romantična ali pa so filmi raztrgani v ločene epizode-Ker ima italijanski film več dobrih pisateljev in režiserjev, upa pisec da se bo izkobacal iz sedanje zadrege. KAJ HO PHUlNJtiSrLiAi kiKlNiiVSKA (KONPEHENOArA JNa piednarodm konferenc,' v Ženevi ne govorijo več pred jjavnostjoi, pač )pa se ministr1,! pogajajo za zaveso. Poročajo, da bo po. tej pati laže mogoče doseči sporazum glede premirja v Indokini. Upanje je toliko večje, odkar je Molotov pristal na francosko predlogi, da bi se nadzorstvo] nad izpolnjevanjem, dcilocb o premirju izrocno nevtralnim državam. Francoska trdnjava Bien Diem Fu je po junaškem odporu padla. V nevarnosti je zdaj mesto Ha-noi. Francija je sicer pripravljena na premirje z uporniki, toda ne brezpogojno. Da bi ojačila svoj položaj pri pogajanjih, želi od Amerike, ^da_ ji zagotovi vojaško pomoč. NOVI VODJA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE pri Organizaciji Združenih narodov dr. Jože Brilej je te dni prispel v Nev/ York. POTEZA NA DESNO V ITALIJANSKEM KATOLIŠKEM TABORU. Vodja mladinskih akcijskih skupin v okviru Katoliške akcije Mario Rossi je odstopil; na njegovo mesto je bil imenovan rimski občinski svetnik Enrico Vinci. Ta sprememba je zbudila zanimanje v katoliških vrstah tudi izven Italije. Kljub zanikanju v vatikanskem glasilu »Osservatore Romano« vidi svet v njej potezo na desno; se pravi zmago predsednika Katoliške akcije prof. L. Gedde, ki vleče odločno na desno. Glede M. Rossija gre glas, da je bil pod vplivom francoskih levičarjev, ki zagovarjajo gibanje francoskih duhovnikov-delavcev; njega naj bi zrušili isti ljudje v Vatikanu, ki so nastopili proti duhovnikom-delavcem. Enrico Vinci je pristaš prof. Gedde. Med italijansko katoliško mladino je mnogo tako imenovanih dosetijevcev (po voditelju Dossettiju), ki so pristar ši krščanskega socializma raznih nians, pripravljenega na sodelovanje tudi s socialisti. Na konkretnem političnem področju skuša to zamisel uresničiti demokristjan Gronchi, ki je iskal rešitev italijanske vladne krize v sodelovanju z Nennijem. Proti njemu je zmagala sredina, ki je za sodelovanje z liberalci, republikanci in Saraga-tovimi socialisti — socialisti le še po imenu. NAGRASJE ZA CLAJNKE O KUS- Gioanje za zvezno Evropo v Rimu je razpisalo 14 nagrad za članke v prid Evropski obramba SKiupnosti. Nagrade se sukajo med 100.000 in 300.000 lirami. Gre za članke, ki bodo v Italij.' objavljeni, do 5. julija vi dnevnikih, tednikih ali časopisih. Nagrade znašajo skupno 2,500.000 lir. REVOLUCIONARJI PROTI REVOLUCIONARJEM. Predsednik Egiptovske republike Nagib, ki je strmoglavil kralja Faruka, bi se rad iznebil revolucionarnega sveta in polkovnika Nasserja, ki predseduje vojaški vladi; po njegovih načrtih naj bi oblast (vlada) zopet prešla v roke civilistov. Na svojo stran je pridobil 45 visokih oficirjev, ki so hoteli izvršiti državni udar 28. aprila ob drugi uri ponoči. Nasser jih je dal zapreti. Zagovarjati se bodo morali pred revolucionarnim sodiščem. Načrt za upor so menda napravili sporazumno z majorjem Mo-hieddinom, ki mu pravijo rdeči major in je zdaj v Evropi. Nasserjeva vlada je ustavila, list »Al Misri«, ki je največji list na Bližnjem vzhodu, a je bil nasproten kralju Faruku, pa tudi sedanji vladi. Lastnika lista brata A-bul in Hussein Faths so zaprli m obsodili; prvega je obsodilo revolucionarno sodišče na 10 let in 600 milijonov lir denarne kazni, drugega na 15 let. Prvi je v Evropi, drugemu so kazen odpustili, toda tiskarno' so zaplenili. 14 SOVJETSKIH ATAŠEJEV V LONDONU. Angleško zunanje ministrstvo je sporočilo sovjetskemu poslaništvu, da morata 2 sovjetska letalska atašeja v 14 dneh zapustiti V. Britanijo, ker sta osumljena špijonaže. Tokrat ni šlo za atomsko orožje, pač pa verjetno za poskus, da bi ZSSR dobila podatke o naj novejši h angleških letalih na reaktivni pogon. Na sovjetskem poslaništvu v Londonu je 14 sovjetskih vojaških atašejev, in sicer za vojsko na suhem, na morju in v zraku. Angleži imajo v Moskvi 7 vojaških atašejev. ZA BEVANOM DALTON PROTI OBOROŽITVI NEMČIJE. Nekdanji minister za delo laburist (pristaš delavske stranke) Hugh Dalton se je pridružil Bevanu, ki je protestiral proti oborožitvi Nemčije in napadel predsednika stranke Attleeja, češ da je v tem pogledu preveč popustljiv. Dalton je izjavil, da bo oborožena Nemčija izzvala tretjo svetovno vojno, ker bo zahtevala od Cehov, Poljakov in Rusov vse dežele, ki jih je zgubila v zadnji vojni. Nemški kancler Adenauer je v ameriškem listu »Life« zapisal, da se mora Zahodna Nemčija združiti z Vzhodno in da je treba doseči sporazum glede nekdanjih nemških dežel, ki so danes • pod poljsko upravo. Kaj je hotel s tem reči? Jasno je, da sedanje meje med Nemčijo in Poljsko ne priznava. TURŠKI FES SE VEČ NE POVRNE Skrajna nacionalistična stranka v Turčiji, ki hoče svojo moč zgraditi na starih mohamedanskih tradicijah, zlasti na Mohamedovi veri, si je pri zadnjih volitvah pridobila samo 5 poslanskih mest. Ta stranka tudi zahteva, da se zopet vpeljejo fes, feredža (črni pajčolan, ki ga muslimanke nosijo na obrazu) in mnogoženstvo, —• navade, ki jih je odpravil Ataturk (Mustafa Kemal). Ataturkova republikanska stranka je pri prejšnjih volitvah (1. 1950) zbrala okoli 4 milijone glasov, zdaj pa skoraj poldrug milijon manj; število njenih poslancev je padlo od 69 na 28. Demokratična stranka, ki je zmagala na volitvah, ostane torej na vladi. Turška javnost pričakuje, da bo njena vlada posvetila večjo pozornost gospodarskim vprašanjem. FRANCOZ LEON VALENTIN je srečno preizkusil letenje z (lesenimi perutmi. Iz letala se je spustil na višini 300 metrov in letel s perutmi 5 km daleč. V višini 72.6 m je sklenil peruti in odprl padalo. Peruti je sam napravil po dolgih poizkusih- Tehtajo 14 feg in so pritrjene na železni okvir Okoli prsnega koša. FHANCOSKO-CliiSKUSLOVASKA IZMENJAVA, POVEČANA- V smislu najnovlejšeiga trgovinskega dogovora med Francijo in CSR je bil obseg trgovinske izmenjave povečan za 20%. MEDNARODNA TRGOVINA Tržaški lesni trg Tržaški lesni trg se razvija pod vtisom vesti, da nameravajo avstrijski izvozniki povišati ceno žaganega lesa, kakor je bila povišana cena hlodovine. Povpraševanje z italijanske strani je popustilo, ker ni vlada odobrila gradbenih načrtov, kakor so bili prvotno zamišljeni. Cene avstrijskega lesa so ostale neizpremenjene: tombante 0-III 20.000 lir za kub. m, III 19-20.000 lir, III-IV 18-18.500, tramovje 12.500- 13.000 lir za kub. m blaga, franco vagon Trbiž, neocarinjeno. Ocarinjen les v tržaškem pristanišču; tombante jelovina 29.000 lir, III 24.|000-24.500j IV-V 23.500, tramovje 16.5 0 lir. Tržaški lesni trgovci trdijo, da je jugoslovansko blago predrago. Sečnja je v Jugoslaviji v zadnjem ča^su zaostala, sicer je Jugoslavija vezana drugod kakor z dobavo Turčiji, Angliji in Nemčiji. Jugoslavija rada izvaža v Nemčijo, da bi izravnala trgovinsko bilanco. ROMUNSKI LES V SREDNJI EVROPI V zadnjem času so nemški uvozniki prvič po vojni nabavil;- 15.000 standardov romunskega lesa po ceni 76-78 funtov šterlingov, franco romunska meja^ za mizarski les in 54-55 za gradbeni les. Romunija je- te dni prodala Holandiji nekaj tisoč metrov lesa po cenah, ki so za 15 florintov nižje kakor cene avstrijskega lesa. S tem je Homu ruja izrinila vse konkurente. Pravijo tudi, da je kakovost romunskega lesa letos boljša. Češkoslovaško podjetje »Ligna« je prodalo v Holandiji 25.000' kub. m. Nemci iščejo nove trge. Tako so ugotovili, da je brazil-sk; les iz države Parana primeren za mizarstvo. Nemčija je v prvih dveh mesecih tega lela kupila na Švedskem 45-000 standardov, na Finskem pa 20.000. ANGLEŠKI NAKUPI LESA. Računajo, da bo Anglija na severnih tržiščih letos kupila 1,4 milijona standardov; za 840.000 standardov so bile kupčije že zaključene. V Sovjetski zvezi bo kupila približno 74.000 standardov, v Kanadi 160-000 in okoli 60.000 v drugih evropskih državah ter končno- 260.000 nh Skandinavskem. Do konca leta bo v skandinavskih državah kupila okoli 500.000 standardov, to se pravi okol; 250.000 mianj kakor lansko leto. Na Poljskem so angleški uvozniki kupili 50.000 standardov, na Češkoslovaškem pa 25.000. Uvoz iz Severinih držav ovira naraščanje brod-nin, ki so dosegle 185 šilingov za standard, medtem: ko so angleški uvozniki pripravljeni plačati 175. Tudi Angleži računajo s povišanjem cene lesa na severnem trgu. Čeprav se je anglešk uvoz iz skandinavskih držav zmanjšaj so cene na tem trgu ostale neizpremenjene. Anglija plača na švedskem jn finskem trgu okoli 70 do 73 funtov šterlingov za standard. TARIFE ZA PREVOZ LESA OSTANEJO. Na zadevno vprašanje je ita- lijanski prometni minister odgovoril, da ni mogel upoštevati predloga, da bi znižal notranje tarife za prevoz drv in oglja, češ da so že sedanje tarife dovolj nizke. SPREMEMBE V NOVI ITALIJANSKI CARINSKI TARIFI. Italijanska carinska tarifa, ki zapade 14. julija 1954, je bila podaljšana za eno leto z nekaterimi spremembami. Povišana carina na uvoz živine ostane nespremenjena. Ječmen za izdelavo kavnih nadomestkov je prost carine ne glede na količino; carina na škrob za izdelovanje škrobnega gumija je bila znižana od 15 na 5% za uvoz 30.000 stotov v enem letu; moke, praški in mesnati ostanki za krmo živine so zdaj prosti carine (prej 4°/o); znižana je carina od 15 na 4% na magnezijo za metalurško uporabo; carina na »raso-lite« (borova sestavina) — znižanje od 22 na 15°/o; kisline za izdelovanje sintetičnih vlaken so oproščene carine (doslej 18%) do višine 6.000 stotov na leto; esenčno olje iz »lemongrassa« za proizvodnjo sintetičnih dišav je oproščeno carine (doslej 7%) do 3.000 kg na leto. Carina na stare neuporabne pnevmatike je bila znižana od 25 na 15%; gumijasti odpadki za izdelavo gume so oproščeni carine; kontingent jamskega mehkega lesa, ki je oproščen carine, je bil povečan od 150.000 na 250.000 stotov; znižana je bila tudi carina na nekatere vrste papirja (mamila), in sicer od 18 na 5% za 500 stotov letno in defeniloidnega papirja za embalažo sadja od 17 na 9%; carina na steklo za izdelovanje tekstilnih vlaken je* bila znižana od 22 na 10% za 5.000 stotov na leto; carina na nikljasto lito železo (25—36% niklja) — znižanje od 9 na 3%; carina na bakrene palice premera najmanj 6,35 mm — znižanje od 13 na 7%; carina na cinkov prah (tusla) za izdelovanje hidrosolfitov (15%) je bila odpravljena do 4.000 stotov letno. IZVOZ ŽIVINE IZ AVSTRIJE USTAVLJEN Avstrijsko kmetijsko ministrstvo je objavilo, da ne bo več priporočalo prošenj za izvozna dovoljenja za izvoz klavne živine. Avstrija je izvažala živino v Italijo, Grčijo in na Mai-to. Računali so tudi z izvozom živine v Švico-. Izvoz je bil ustavljen, da bi se zagotovilo potrošnikom meso po nizkih cenah. Živina se je od 1. 1932 do 1S33 pecenilla za 30 do 35%; v letu 1S54 pa se je podražila za 10%: Močno znižanje cene žive živine v primeri z letom 1952 ni imelo nikakega vpliva na cene v nadrobni prodaji govejega mesa. INFORMACIJSKI URAD ZA ZUNANJO TRGOVINO. Ministrstvo za zunanjo trgovino v Argentini je ustanovilo oddelek za obveščevanje, ki bo dajal pojasnila domačim in tujim podjetjem, ki se bavijo z zunanjo trgovino. Naslov: Servicio de Asesoramien-to y Orientacion del Ministerio de Co-mercio Exterior Direccxion General de Exportacion e Importacion, 25 de Ma-yo 127 Buenos Aires, rep. Argentina. Vzpon nemške in italijanske avtomobilske industrije PROIZVODNJA OSEBNIH AVTOMOBILOV V ZAHODNI NEMČIJI narastla za 1 prehod meje brez posebnih formalnosti. U-V-S.E.T. v Trstu (glej oglas na 2. strani »Gospodarstva«) nas je namreč obvestil, da turisti S turistično ali tranzitno vizo lahko potujejo z motornimi vozili v Jugoslavijo brez kar-neta ali triptika. Na meji jim ni treba položiti nikakšne kavcije za vozila. Jugoslovanski carinski organi jim bodo izdali na meji dovoljenje za prehod z vozilom z veljavnostjo največ 60 dni; za to plača turist ustrezno pristojbino v skladu s časom, ki ga namerava prebiti v Jugoslaviji, in sicer do 5 dni 300 dinarjev, do 10 dni 900, do 20 dni 1200, do 30 dni 1500 in do 60 dni 3000 dinarjev za avtomobile; pristojbina za motorna kolesa znaša za isti čas 150, 450, 600, 750 in 1500 din. Za kolesa s pomožnim motor jem znaša pristojbina 150 din, ne glede na čas bivanja v Jugoslaviji; navadna kolesa so oproščena pristojbine. Za vožnjo po Jugoslaviji velja za turiste vozno dovoljenje iz njihove lastne države. JUGOSLAVIJA To je dežela s civilizacijo, ki je prav tako stara kakor katera druga o Evropi in z raznolikostjo in veličastnostjo v svojih pokrajinah in spomenikih, ki so zavidanja vredni; kljub temu je bila šele v zadnjem času odprta turizmu. (Pierre d’Harcourt — »Observer«, London.) ZA OLAJŠANJE CARINSKIH FORMALNOSTI NA MEJAH. Predstavniki in opazovalci iz 50 držav, zbrani na posebni konferenci v New Yorku, bodo razpravljali o sklenitvi dveh mednarodnih konvencij za olajšanje carinskih formalnosti za turiste. Prva konvencija bo zadevala začasni uvoz zasebnih motornih vozil, druga pa bc zadevala turiste same. tehnične BENCIN IZ FRANCOSKEGA ALKOHOLA Zaradi izredno ugodnih letin (pridelka vina in sladkorne pese) .se v Franciji nabirajo velike količine neprodanega alkohola. Danes cenijo neprodane zaloge na okoli 5 milijonov hektolitrov. Že nekaj časa si Francoz; pomagajo s tem, da namesto čistega bencina prodajajo mešanico bencina in alkohola za avtomobilski pogon, čeprav so proizvodni stroški te mešanice mnogo dražji kakor pri bencinu. V-prodaji je kombinacija ped imenom »superternaire'« (mešanica bencin-alkohoil-bencol). Prodaja te mešanice bi uporabila pri povečanju proizvodnje okoli 1 milijon hektolitrov alkohola, medtem ko' ga u-porabi danes 600.000. Višji svet za alkohol se je odločil za takšno rešitev, čeprav pomeni veliko izgubo. Saj znašajo proizvodni stroški mešanice 28 frankov za liter medtem ko proizvodni stroški bencina iz petroleja ne presežejo 13,50 franka pri litru. Država plača proizvajalcem 100 frankov za alkohol, medtem ko jo stane bencin samo 12 frankov, se pravi, da ima 88 frankov izgube pri litru alkohola. Pri petih milijonih hektolitrov alkohola bi izguba znašala okoli 44 milijard frankov. Zato ni čudno ako se v zadnjem času oglašajo gospodarstveniki, ki priporočajo', naj bi Francija prodala rajši viške alkohola po nižjih cenah v tujino. Tako bi Združene države bile pripravljene kupiti velike količine in plačati po 14 frankov liter alkohola- URA, KI ŠCIPLJE. Švicarska tovarna ur Ernest Borel et C. (Neuchatel) je nedavno postavila na trg uro-bu-dilko. Ura ne zvoni, pač pa zbudi človeka z nekakšnim ščipanjem. Nosi se v zapestju kakor navadne zapestne ure. Med spanjem je treba uro ohraniti na roki. Namesto zvonca ima ura poseben vzvod, ki udarja nosilca po keži in ga tako prebudi. SSS^iTb 2 I V U A J I U O V E N U E G A p O M O H C A K ASSSS XLII KO SE JE LADJA PRIBLIŽEVALA EKVATORJU Pretekel je že šesti dan, odkar so nam izginili izpred oči obrisi kopne zemlje in z njimi vsi ostali znalci življenja, k so se sedaj bežno prikazovali samo še v morju. Nebo je nasprotno postalo brezmejna, sinje žareča prostra nost, v kateri je čez dan lebdela le svetla sončna obla, od časa do .časa prekrita z oblaki; ponoči se je spremenila v temen obok, posejan s tisoči mežikajočih lučk. Zdelo se nam je, da je ozračje nad nami izumrlo; ni bilo čuti več rezkih glasov galebov in drugih vodnih ptic, ki so nas dosedaj vedno spremljali. Vse se je spremenilo v gluho tišino, ki jo je molilo samo ropotanje ladijskega stroja. Ko smo ga morali večkrat ustaviti, da bi se tudi on odpočil, se nas je vedno lotil čuden občutek praznote, občutek brezprostor-nosti. Nemočni smo tičali na oni točki, kjer sta se dotikala dva večno sprta elementa: zrak in voda. Napol pogreznjeni v drugega, smo se tesno oklepali in se stezah po prvem. Oba sta nam bila enako potrebna in razdivjanosti obeh smo bili v enaki meri prepuščeni. Dokler sta se v prijetni toploti sončnih žarkov med seboj nedolžno poigravala, je tudi nam bilo prijetno in želeli smo si, da se ne bi več sprla. Oba sta kar tekmovala, kako bi nam v tej tihi samoti nudila čim več prekrasnih prizorov. Zlate jutranje zarje ter škrlatno-rdeči sončni zahodi ekvatorialnih tišin so najlepše slike, ki jih narava daje človeškemu očesu. Medtem ko smo ponoči občudovali slavnostni nebeški svod, smo v dnevni svet- lobi vso pozornost posvečali morju. Vsaka najmanjša sprememba na njegovem površju js ure in ure privlačevala naše poglede in nas zavajala v čudna ugibanja ter dolge pogovore. Takrat smo nekega jutra prvič zagledali daleč na obzorju sopihajočega velikana iz družine kitov. Nismo se trudili, da bi dognali, kakšno ime so mu učenjaki nadeli, spominjam se samo, da je ta orjaški sesalec med nami sprožil kopico čudovitih zgodb. Drugič js temu bila kriva zopet ogromna želva, ki nam je priplavala nasproti. Začudeni smo se spraševali, kako ta trdoglava žival, izgubljena sredi brez-mernega oceana najde pravo pot do najbližje plaže, kjer bo v pesku zakopala jajca in jih prepustila sončni toploti, ki bo dokončala zapleteni ciklus obnavljanja njenega rodu. Dolgo smo sledili njenemu neenakomernemu in kolebajočemu plavanju ter spoznali, da je bila usmerjena natančno proti otočju Zelenega rta. Neverno smo zmajevali z glavami in to pripisovali golemu slučaju. Prvi častnik je v smehu pripomnil, da ima gotovo v svojem oklepu skrit radar in da z njim tako natančno usmerja svojo plovbo. Kdo ve, •če mu ne bodo čez leta učenjaki pritrdili. Večkrat smo s kljunom ladje zarezali v temno-rdeče, mastne madeže, ki so ■se po nekaj sto metrov širili na morski površini. Vijoličasto modra barva morja se je tedaj vedno pordečila. Do- čim smo prej s pogledom lahko sledili sončnim žarkom več metrov pod gladino, so se le-ti sedaj odbijali na sami površini. Posebno bujna Gomezo-va domišljija — mimogrede povedano, naš junak je zopet oživel — je te madeže pripisovala krvi orjaških kitov, ki naj bi se med seboj borili v temnih globočinah. Dobro, da ga tedaj ni mogel slišati njegov učitelj prirodopisa, ki bi ga gotovo »položila za eno leto. Ko nam je skrivnost teh madežev že presedala, smo enkrat zajeli v čebriček to čudno rdeče morje. Kmalu smo videli, da v njem plavajo mala telesca: nad 2 cm dolge, drobne iveri, prav ostro ošiljene na obeh koncih, ki so bile temno-rdeče barve. Naleteli smo torej zopefna neke skrivnostne živalice ali rastline, s katerimi nas je ocean želel pozabavati. Naše znanje prirodopisa je pa bilo preskromno, da bi lahko ugotovili, ali te palčke spadajo med živa bitja ali rastline. Jaz osebno sem bil namreč takrat, ko smo se učili prirodopisa, tako neugnano mlad, da so me od vsega pri-rodoslovja najbolj zanimali samo dvo-nožni vretenčarji ženskega spola. Potem je prišla vojna in z njo nešteto drugih skrbi, tako me je to potovanje zateklo z zelo slabim prirodopisnim znanjem. V takem razpoloženju smo se vsak dan. bolj približevali Ušli prividni črti, ki deli svet na dva dela in je vsem poznana pod imenom ekvator ali polut- nik. Spoštujoč navade starih pomorščakov, ki so preplovitev ekvatorja pro-slavljali s posebnimi obredi, smo se tudi mi na »Genovi« vneto pripravljali na ta dogodek. Izvolili smo poseben pripravljalni odbor, ki je v največji taj nosti pričel s svojim delovanjem in videli bomo, da je v vsakem pogledu prekosil samega sebe. Medtem so na ladji začeli nastopati sicer neznatni, toda prav nenavadni pojavi. Tatinske srake res nismo imeli na brodu, toda kljub temu smo opazili, da nekdo v kajuti stika po naših kovčkih in si prilašča vse mogoče predmete. Spisek ukradenih stvari je vedno bolj naraščal in ker pritožb ni bilo kraja, mi ni preostalo rugega kot začeti s preiskavo. Posledica tega zasliševanja je porazno delovala na posameznike in užaljeni obrazi so o tem pričali dovolj zgovorno. Nekega dne smo odkrili, da si je grabežljivi tat privoščil tudi zalogo prepečenca v rešilnem čolnu. Usmilil se ni niti sladkorne kocke v kanarčkovi kletki, ki je redno vsakega dne izginila. Slučaj pa je hotel, da je ravno ta sladka vaba izdala tatu. Ko sem se nekoč utrujen nemirno obračal na trdem ležišču in zaman lovil spanec, mi je prišel na uho sumljiv ropot in obupno ptičje čivkanje. Skočil sem v jedilnico in zagledal Pepčka, kako čepeč na kanarčkovi kletki sega po sladkorju. Drugo jutro smo v shrambi za vrvi, kamor se je Pepček najrajši zatekal, odkrili čuden zaklad. V kupu prepečenca, sladkorja in banan so bile dobro skrite zobne ščetke, glavniki, moje nalivno pero in še nešteto drugih reči, ki smo jih že davno pogrešati. K. P. /se nadaljuje) Gospodarska abeceda popis imovine (inventar) . je v knjigovodstvu natančen popis premoženjskih delov po meri, številu, teži in vrednosti, tako aktivnih kakor pasivnih, da bi se ugotovilo čisto premoženje ali kapital, ki je razlika med vsoto aktivnih in pasivnih premoženjskih sestavin. Inventar je tudi vsota živih ali mrtvih gospodarskih dobrin, ki so potrebne v podjetju, da lahko posluje; inventura je delo, popisovanje v zvezi s sestavljanjem popisa imetja. popust (it. sconto) . je ali popust na ceni, izražen v odstotkih za plačila vnaprej ali za takoj (per cassa) ali popust-odbitek, ki ga prodajalec dovoli kupcu na fakturi znesek zaradi neustrezajoče kakovosti blaga ali iz drugih razlogov. poreklo (izvor) blaga - pomeni isto kot »made in . . .« (m. pr. made in Jugoslavija - blago jugoslovanskega porekla). Poreklo blaga se dokaže s potrdilom o izvoru, ki ga izdajajo trgovinske zbornicej v tujini pa konzularna predstavništva. poročilo poslovno - je pregled poslovanja, ki ga predstavnik delniške družbe poda nadvornemu odboru in občnemu zboru delničarjev. poroštvo - pomeni prevzem obvez ali dolžnosti izpolnitve tretje osebe, če ta ne bi teh izpolnila. Porok-garant je oseba, ki jamči za tretjo osebo. poslovno leto ali doba - se imenuje čas, navadno enega leta, za katero se v podjetjih sestavljajo zaključni obračuni. poslovodja - je v trgovinskih podjetjih oseba, ki nadomešča lastnika; biti i110” ra zato pooblaščena. posojilnica in hranilnica - (it. Cass“ depositi e prestiti) je denarna usi® nova, katere namen je, ščititi šibk^ še proizvajalce s cenenimi krediti ^ prejemati vloge tretjih na hranil!1 knjižice. Iz vlog vlagateljev in de'e žev članov se dajejo posojila piolZ vajalcem. ppstdatirani - pomeni na kateri koli k stini-dokumentu napisati poznejši tum od dneva, ko je bila listina resnici izdana. N. pr. dovoljeno I postdatiranje čeka: ček izdamo *_ maja z datumom 14. maja; bankai 11 ta ček izplačala tudi pred 14. majeI11, Nasprotno je antidatirati. postopna tarifa - je tarifa, odmera da' ka, kjer se dohodki in imetja davk0 plačevalcev uvrščajo v stopnje in ^ vsako stopnjo odpade posebna dav' čna odmera. poštna reklama - je reklamiranje P raznih poštnih žigih. To je razširi^ no in učinkovito sredstvo reklanura nja. potnik trgovski (it. commesso viaggia tore) - je od lastnika ali predsta nika podjetja pooblaščeni trgovski močnikj ki sme izven sedeža podi6' ja sklepati za podjetje trgovin5*1 posle. povzetje (odkup) - je odprava bla§?j paketov pod pogojem, da se iZ'r- _ naslovniku, ki je naveden v tovU nem, spremnem listu ali odkupni na kaznici, ako plača zadevno vredn0_ ob prejemu pošiljke; pošiljka na P® vzet j e, proti odkupu (it. spedizi01' contro assegno). BLED Mas mU OD 20. APRILA SO ODPRTI HOTELI ► GRAN HOTEL TOPLICE ► JELOVICA ► PARK HOTEL ► KRIM ► TRIGLAV ki Vam nudijo prijelen oddih ob slikovitem Blejskem jezeru ------: U. V.SL E.T. UFFICIO VIAGGI SVIZZERO-TRIESTINO TRIESIE - Ul. F. Filzi 5 - Tel. 35519 Na svojih potovanjih v inozemslvo [Švico - Jugoslavijo itd.] se poslužujte naše TURIŠTIČNE PISARNE - Informacije - Hotelske rezervacije Turislične individualne in koleklivne vize. TRŽAČANU Kdor ž-li prebili svoj letni odmor v Jugoslaviji, //putnik\\ naj se obrne na turistično podjetje ki ima svoje poslovalnice v vseh večjih in obmejnih krajih-PUTNIK=Slovenija vrši vse posle turističnega biroja, ima lastne avtobuse, motorni vlak ter osebne avtomobile. PRI VSTOPU V SLOVENIJO OBRNITE SE NA NASE POSLOVALNICE! Obiskovalcem Ljubljane se priporoča u»td „SLON“ PRVOVRSTNA RESTAVRACIJA, KAVARNA, SLAŠČIČARNA, BAR S PROGRAMOM IN PLESOM Hotel «IURIST» Ljubljano, Dalmatinova ulica 15 - Tel. 21-893, 20-129 Sodobno preurejen s 85 ležišči, lepo urejenim senčnatim vrtom in bifejem - Nudimo prvo' vrstna domača in tuja jedila ter sortirana vina ' Oddaljen je samo 3 minute od železni/ ške postaje / Obiščite nas, prepričali se boste ! DIREKCIJA- RIJEKA Telegrami: HUGOLINIJA - Tel. 26-51, 26.52, 26-53 (poldne) 26-61 VZDRŽUJE REDKU P0TMŠR0 BLMOVlVi PROMET IZ JADRMA U: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DN* TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DN1 BLIŽNJIVZHOD „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D - A D R I A„ Agenzia Marittima di V. BORTOLUZZl Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1^ SEDEŽI TRST . ULICA PABIO PILE« ST. 10/1. . TELEFON ST. 7». 08 VTOSPOmRSKEGA ZDRII7FTMI In nosil Ker se bliža čas, ko delodajalci na-adno dajejo svojim uslužbencem pred Pisani letni dopust, imamo za potreb-P°; da opozorimo svoje člane na naj-^nejše zadevne določbe, v kolikor za-evajo trgovinski sektor. ^ smislu kolektivne delovne pogodbe a uslužbence trgovskih podjetij z dne . ■ 12. 1950 pripada uslužbencem slede-1 letni dopust: Za vse uslužbence, ki 0 bili v službi pri istem podjetju na PaU podpisa omenjene kolektivne po-»° se je zdaj zopet utrdila. avstralski rum manj vhe- oEN. Avstralska narodna banka Cornmonvvealth-Bank) je določila no-'0 ceno zlata v funtih, in sicer 15 Untov 12 šilingov 5 penijev za unčo 'istega zlata (doslej 15 f. 9 š- 10 p-)-razvrednotenju septembra 1949 je 0 Prva sprememba. Znižana obrestna meha v Juliji. Angleška banka je znižala '‘^kontno mero od 31/2 na 3%. Di-**onibna mera je znašala do 7. XI. 1951 9. XI. je bila povišana na 2 1/2, K- III 1952 pa je bila znižana na *V2. V londonskih finančnih krosih prevladuje mnenje, da se je ban-odločila za ta korak, ker se je funt Hfrdil in ker banka hoče doseči večjo Možnost v mednarodnem' plačilnem "tometu. Pri kom kupujejo gospodinje najrajši V Nemčiji so pri 600 gospodinjah teziskovali, v kateri trgovini najrajši kupujejo svoje vsakdanje potrebščine, Predvsem živila. Raziskovanje je do. 7edio do prav zanimivih zaključkov. ‘ ukazalo je namreč, da gospodinje ne kupujejo v najbližjih trgovinah, ki 80 jim najbolj pri rokan. Prav tako iji odločilen morebitni popust, ki ga '"‘jejo trgovci. 600 gospodinj gre po-mfečno 238 m daleč in šele tam nakupuje v trgovini z živih. Okoli 30°,o gospodinj napravi 100 m do »svoje« frgovine. Samo 20% kupuje v najblii-h trgovini. Trgovci bodo iz tega izvedba zaključek, da ni dovolj, da delajo teklamo samo v najbližji okolici, tem-JTČ se morajo zanimati tudi za morebitne kupce iz večje daljave. Na vprašanje, zakaj se gospodinje dodajajo rajši na daljšo pot, kakor ua bi kupovale v najbližjih trgovinah, ?° bili dani različni odgovori. Okoli ‘8% gospodinj (pa tudi moških kup-Cev) napravi rajši daljšo pot( ker sc ten zdi izbrana trgovina bolj čista m ker menijo, da tam najdejo boljše btego. Nadaljnjih 25% gospodinj izbila rajši trgovine, kjer so trgovci bolj teijazni in postrežljivi. Druga vrsta 8°spodinj išče tudi cenejše trgovine. °koli 15% kupuje samo v podružnicah. 8% gospodinj kupuje v oddaljenih trgovinah iz same navade. Okoli 0'° zahaja rajši v oddaljene trgovine, k®r jim tam dajejo na upanje; 6% kuhi v tiste trgovine, ki so jim šle v .asu pomanjkanja živil na roke. Na-katjnjih 5% zahaja rajši v trgovine, ki imajo veliko izbiro blaga in mislite’ da si tako prihranijo pot; 5% jih te v sorodstvu s trgovcem ali so vsaj . Prijateljskih odnosih. Preiskava je °Snala, da niso odločilni morebitni /frteni popusti. Značilna je tudi bolnost, da hodijo gospodinje, ki ariujejo v mirnih in stranskih ull- -, rajši kupovat v trgovine v bolj lurnetnih ulicah, ker si rade spoto-jte ogledujejo tudi izložbe raznega ^nigega blaga, kakor obleke, lepih iteic in čeveljčkov. Tako se rade Pred nakujpomi in po nakupu raztresejo. VENDAR POVIŠANJE PRISTOJBIN. Vojaška uprava je napovedala ukaz o zvišanju odstotka dajatev za družinske doklade od 22.50 na 30% v korist Zavoda za socialno zavarovanie (llN.PS). Povišanje pristojbine pomeni novo breme za tržaška podjetja, ki so že tako v krizi. Koordinacijski odbor tržaških srednjih 'n malih podjetij je protestiral proti temu novemu obdavčenju pri glavnem ravnatelju ZVU dr. Vitelliju. Kljub temu bo novi ukaz uveljavljen, iu s;cnr z vzvrat-nostjo od 1. januarja 1954. Sploh je postalo sodobno, da se nalagajo bremena z vzvratno veljavnostjo, se pravi od časa, še preden je mogel podjetnik nanje računati. URADNA CENA KAVE ZA ODMERO PROMETNEGA DAVKA. Po ukazu ZVU št. 49, ki ima v skladu z že izdanimi upravnimi navoam vzvratno moč od 27. marca 1954 dalje, je na anglo-ameriškem področju STO uradna cena kave za odmero prometnega davka takole določena: kava, ki vsebuje kofein lir 920 za kg; kava, ki ne vsebuje kofeina lir 1400 za kg. ISTRSKI BEGUNCI NA OPČINAH. Begunsko taborišče na Opčinah, kjer so bile doslej razseljene osebe, so te dni zasedli begunci iz Istre in cone B. Namesto starih barak so jim v naglici postavili zložljive hišice. Vsak dan dovažajo v taborišče pohištvo. NOVI RAVNATELJ ZA PRAVNE ZADEVE. Ameriški polkovnik R. W. Reynolds je bil imenovan za ravnatelja oddelka za pravne zadeve pri Zavezniški vojaškli' upravi namesto podpolkovnika F. C. Lougha, ki je postal načelnik glavnega stana Zavezniške vojaške uprave. V AVSTRALIJO JE ODSLEJ ODPOTOVALO 2079 tržaških izseljencev. Zadnja skupina 729 izseljencev je odpotovala s parnikom »Castel Verde« v sredo 12. maja. Kljub zanikanju se še vedno širi vest, da se ICEM (In-tergovernmental Ccmmittee for Eu-ropean Migration — Medvladni komite za izseljevanje iz Evrope) pogaja z avstralsko vlado, da bi dovolila vselitev novega kontingenta tržaških izseljencev- VEDNO VEC DELAVCEV NA CESTI. Tržaško podjetje Pekas je’ nameravalo odpustiti 10 delavcev, tvrdka Gesel pa 20; na protest delavstva je prva skrčila število odpuščenih na 5. druga na 12. Mizarsko podjetje Sbo-chelli (Zbokelj) je odpustilo 16 delavcev- 12.090 BREZPOSELNIH NA GORIŠKEM. V delu Goriške, ki je ostala pod Italijo in ki šteje 130.000 ljudi, je po navedbi videmskega lista »Messag-gero Veneto« 12.000 ljudi brez dela. BILANCA DELAVSKIH ZADRUG Bilančni račun Delavskih zadrug za leto 1953 se je zaključil s prebitkom 1,245.363 lir. Prebitek je bil za 333.065 lir manjši v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom'. Zmanjšanje dobič-i ka pripisujejo splošni gospodarski Jcri-zi. Nj dvoma pa, da so temu prispevale tudi notranje razmere v tej veliki gospodarski_organizaeiji, ki je zašla pod politični vpliv proti volji članov. Prodaja v poslovalnicah zadrug se je v primeri s prodajo v letu 1952 skrčila za 4,29%. Lansko' leto so v Trstu odprli dve novi poslovalnici. SMRTNA NESREČA. Na Opčinah se je na bazovski cest;, smrtno ponesrečil 22-letni Željko Miljkovič iz Gro-pade, ko se je s Fr. Žagarjem vozil na motornem kolesu proti Bazovici. Žagar se je pravočasno rešil s skoKom Usodna otrplost Tržačanov Ni dneva, da bi ne prinesel kakšne novice glede pogajanj o Trstu, ki so tajna. Navadno je težko soditi c verodostojnosti raznih poročil. Iz razgovora predsednika FLRJ Tita s pred stavmkom »i\’ew vork limesa« m poročila ameriške agencije »Associated Press« iz Londona pa se da vsaj približno presoditi, v kakšni meri je Jugoslavija pripravljena popustili pred pritiskom angleške in ameriške diplomacije. Jugoslavija b; se odpovedala tržaškemu pristanišču, ako bi zahodne sile — predvsem Amerika ■■ bile pripravljene financirati graditev novega pristanišča med Koprom in Piranom (menda pri Izoli) * in železniške povezave nove luke z notranjostjo. Cona B ostane Jugoslaviji, a meja cone A nasproti Jugoslaviji in coni B bi se morala popraviti v prid Jugoslaviji (Associated Press trdi, da zahteva Jugoslavija Bazovico in Hrovatine v Miljskih hribih, medtem ko ni izjava maršala Tita tako konkretna in pušča odprto vprašanje obsega obmejnih popravkov). Slovencem, k, bi ostali pod Italijo (v Trstu in okolici). b; se zagotovile politične, kulturne in gospodarske pravice. • Ta načrt so menda pripravili na pogajanjih med Angleži, Jugoslovani in Američani v Londonu; prav te cini naj bi ga angleška in ameriška diplomacija sporočila Italiji. Italijanski liste že zdaj poudarja, da Italija ne more sprejeti tega predloga. Boljše je, da ostane pri starem — statu rpio, kakor pravijo diplomati. Italijani računajo, da imajo že danes dejansko vso oblast v coni A (razen policije) v svojih rokah in da bo zadostovalo nekaj let. da popolnoma zdrobijo odpor Slovencev in| /italijanskih indtpendenU-stov, zlasti z naseljevanjem in gospodarskim pritiskom. Med tem naj bi vprašanje cone B ostalo odprto. Morda utegne nastopiti trenutek, tako računajo, ko bodo lahko segli še po coni B- Celo bivši fašisti zagovarjajo zdaj ohranitev Svobod, ozemlja rajši kakor da bi Italija količkaj ugodila jugoslovanskim zahtevam. Značilno je, da prav Nemni vodja italijanskih socialistov, ki sodelujejo s Togliattijevimi kominformisti, napada v svojem c Slednjem glasilu rimsko vlado, da ne zahteva dovolj odločno od Amerike in AngLjel, naj izpolnita svoje odiijudc glede Trsta in Istre. Težko je reči, kaj nam prinese bližnja bodočnost. Associated Press poroča. da je angleška diplomacija za to, da se tržaško vprašanje prepusti organizaciji Združenih narodov v primeru, ko bj se Beograd in Rim ne sporazumela. Z gotovostjo, ki jo potrjuje diplomatska zgodovina, lahke trdimo samo to, da je za Tržačane usodna pasivnost, s katero spremljajo proces, na katerem odločajo o njihovem življenju. Vprav tragično je tudi to, da so se vodstva tržaških delavskih množic, polastili ludje, ki pied italijanskimi nacionalisti iskreno branijo svoje neomadeževano italijan-stvo in da je velik del slovenskih delavcev prepričan, da se pod njihovo zastavo bori za Svobodno tržaško o-zemlje. Glede rimske politike pa velja, da še danes noče priznati da leži Trst prav v Tržaškem zalivu, ki ga obdaja slovenski svet in da ta svet mora imet; izhodišče na morje ali v samem Trstu — kar bi bilo najbolj naravno — ali kje drugje v Tržaškem; zalivu. Poleg tega je Trst pristanišče Srednje Evrope in velikega dela Balkanskega polotoka, ne pa Italije. »GRŠKA DIPLOMATSKA BOMBA«. V razgovoru z ravnat,eljemi »New York Timesa« je predsednik grške vlade gen. Papagos obsodil italijansko diplomacijo, ki hoče preprečiti sklenitev vojaške zveze med- Grčijo, Jugoslavijo in Turčijo, dokler se v njen prid ne reši tržaško vprašanje. V Rimu so to izjavo označili za »grško diplomatsko bombo«. PREDSEDNIK LJUDSKE SKUPŠČINE: LR SLOVENIJE Miha Marinko je na zborovanju Zveze komunistov Slovenije napadel rimsko politiko, češ da odbija sporazum z Jugoslavijo glede Trsta. Piran, 18. maja V dneh od 12. do 15. t. m. so se zbrali ekonomisti iz vseh jugoslovanskih republik v Portorožu, kjer so imeli svoj drugi kongres. Kongresa sc je udeležilo okrog 90 delegatov in 400 gostov, ki so predstavljali razna podjetja. Na dnevnem redu so bile razen organizacijskih vprašanj še naslednje točke: 1. problemi našega tržišča s posebnim ozirom na tržišče poljedelskih artiklov; 2. kritična analiza stanja organizacije podjetij; 3. problemi stanovanjske gradnje in njenega kreditiranja; 4. sestav in problem delovne sile v Jugoslaviji; 5. vprašanje e-konomske vzgoje. Po svečanem sprejemu udeležencev, ki ga je priredil dne 12. t. m. zvečer Okrajni ljudski odbor na gradu v Socerbu, je bil dne 13. t. m. dopoldne .rongres svečano odprt v gledališču Tartini v Piranu. Po prečitanju pozdravne brzojavke maršala Tita je kongres pozdravil polkovnik Stamato-vič, ki je v svojem pozdravnem govoru podal kratek opis gospodarstva v coni B. Po prečitanju poročila upravnega odbora in izvolitvi novega odbora se je kongres razdelil na komisije, 5.1 so zasedale v ljudskem domu v Portorožu in razpravljale o navedenih točkah dnevnega reda. Pri prvi točki je bilo predmet živahne razprave občutno nesorazmerje med cenami kmetijskih pridelkov in industrijskih izdelkov, kar zlasti kvarno vpliva na razvoj živinoreje. Zato je večina diskutantov branila mnenje, da je nujno potrebno znižati cene industrijskim izdelkom. To naj bi se doseglo z znižanjem akumulacije, kar bi bilo sedaj laže izvedljivo, ko se ključni objekti bližajo svoji dograditvi. Referat in razprava o kritični analizi stanja organizacije podjetij ste! pokazala, da so naša podjetja sicer dosegla velik napredek, odkar jih u-pravljajo delavski sveti, da pa so v organizaciji podjetij tudi znatne pomanjkljivosti, ki zavirajo nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja in dvig proizvodnje. Ugotovljeno je bilo tudi, da kažejo sedaj delavski sveti več razumevanja za investiranje finančnih sredstev iz skladov za samostojno razpolaganje za razširitev podjetij, za dvig splošne življenjske ravni in za druge potrebe družbe. V debato je posegel tudi državni tajnik za narodno gospodarstvo Hasan Brkič, ki je poudaril, da je že dosedanja praksa pokazala, da nekateri pravni predpisi ovirajo uspešno poslovanje podjetij. Ker je posamezno podjetje tesno povezano z družbenim sistemom, ni mogoče govoriti o absolutni svobodi v njegovi samoupravi. Samoupravo ima delovni kolektiv! toda podjetje kot gospodarska celica mora hočeš nočeš poslovati po objektivnih zakonih gospodarstva. Sedanji plačni sistem je urejen samo začasno. S praktičnimi analizami bo treba iskati novo ureditev, ki naj bi izpodbujala naraščanje proizvodnje, smotrnejše izkoriščanje proizvodnih sredstev in povečanje delovne storilnosti. Zelo živahna je bila tudi razprava o stanovanjskem vprašanju. Tu so se diskutanti razdelili v dve struji. Po mnenju prve struje naj bi okrepili individualno in zadružno, graditev stanovanj, po mnenju druge struje pa naj bi težišče tudi v bodoče slonelo na družbeni graditvi stanovanj. Predlog, da naj bi stanovanja najprej nacionalizirali in jih potem prodali najemnikom, je večina odklonila. Pač pa so bili vsi diskutanti soglasni v sodbi, da ravnajo gradbena podjetja razsipno pri gradnji stanovanj in da naj bi se namesto sedanjih dragih gradila bolj preprosta in zato cenejša stanovanja. V referatu o delovni sili, za katerega • je vladalo manjše zanimanje, a je bila tudi o njem debata prav živahna, je Miloš Macura pojasnil velik pomen tega vprašanja z vidika nadaljnje graditve socialistične Jugoslavije. V sestavi jugoslovanskega prebivalstva ima. še vedno največji odstotek kmetijstvo. Cim bodo dokončana dela za razvoj težke industrije, pa se bo število delovne sile v idnustriji znatno povečalo in zmanjšalo v kmetijstvu, jimu Gosmifi o akimh vmu S kongresa*; jugoslovanskih ekonomistov v Portorožu kjer je mnogo odvečne delovne sile. V razpravi se je zlasti poudarjalo vprašanje strokovnih kadrov in rezervne delovne sile, ker se že pri sedanjem stanju gospodarstva pojavlja problem sestave delovne sile. Med razpravo je bil sprožen tudi predlog za ustanovitev posebnega znanstvenega instituta, ki naj bi se ukvarjal s tem vprašanjem. V razpravi o ekonomski vzgoji je bilo poudarjeno, da bi se morali mlajši ekonomski kadri z večjo vnemo posvečati praktičnim nalogam. Glede organizacije pouka na ekonomskih fakultetah so bila mnenja deljena. Nekatere fakultete polagajo važnost na vzgojo takih kadrov, ki bi imeli široko gospodarsko naobrazbo, druge pa stremijo za delno ali popolno specializacijo za posamezne gospodarske panoge. Državni tajnik za gospodarstvo Hasan Brkič je zastopal mnenje, naj bi se ekonomske fakultete orientirale pri vzgoji kadrov na specializacijo pouka. za posamezne gospodarske panoge. Večjo pažnjo bi bilo treba posvetiti tudi ekonomski vzgoji delavcev in gospodarstvenikov v aparatih občin in podjetij. To naj bi se doseglo s posebnimi večernimi šolami in izdajanjem poljudne literature o gospodarskih vprašanjih. Več delegatov je stavilo predlog, da naj bi se osnovale gospodarske posvetovalnice, ki naj bi se ukvarjale z revizijami in nudile podjetjem strokovno pomoč razvijanju gospodarstva. Zveza ekonomistov naj bi pričela izdajati posebno glasilo za teorijo ekonomike. Ob zaključku kongresa so bila sprejeta razna priporočila, v katerih so bili strnjeni zaključki, do katerih je privedla razprava o posameznih točkah. Ob koncu je še kongres poslal predsedniku Jugoslavije pozdravno pismo z zahvalo za njegovo laskavo oceno dela ekonomistov in željo, da se problem STO uredi na podlagi pravičnosti in enakopravnosti in ob popolnem spoštovanju suverenosti jugoslovanskih narodov ter z upoštevanjem potrebe po ohranitvi miru in krepitvi mednarodnega sodelovanja. Dr. P. J. Ladijski promet skozi tržaško pristanišče je bil med 24. aprilom in 3. majem naslednji: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Irma« je priplula iz Aleksandrije, odplula v Benetke prazna in se vrnila. »Celio« je prispela iz Valence z 99 t in se vrnila natovorjena. »Pernan-da« je priplula iz Benetk in se vrnila s 700 t pogonskega olja. PRIPLULE SO: »Esperia« iz Bejruta, »Bačičih« iz Norfolka z 9740 t premoga, »Paolo Toscanelli« iz »Buenos Airesa s 372 t, »Pietro Canale« iz Philippevilla z 2167 t, »Eretteo« iz Splita prazna, »Airo-ne iz Norfolka 9769 t premoga, ODPLULE SO: »Maria Carla« v Genovo s 444 t, »Europa« v Capetown s 405 t, »Zaule« v Bari prazna, »Predianna« na Reko prazna, »Toscana« v Sydney z 283 t, »Messapia« v Larnaco natovorjena, »Etmsco« v Ciper prazna, »Maria Cristina« v Ras Tamuro prazna, »Timavo« v Bombay z 990 t, »En-ri« v Bejrut natovorjena, »Turiddu« v Trapani, »Campidoglio« v Smirno natovorjena, »Rosalinda« v Fajfo natovorjena, »Sfinge« v Aleksandrijo 9 4192 t lesa, »Stadium« v Pirej s 789 t lesa. ANGLEŠKA »British Rose« je priplula iz Port Saida prazna; »Peter Star« v Abu Zemino prazna. AMERIŠKA »Expeditor« je prispela iz Nevi Yorka s 87 t; »Howell Lykes« je priplula iz Tampe prazna ; »Nordcuba« v ZDA natovorjena. NORVEŠKA »Li-varden« je priplula z Reke prazna; »Mildrid« je odplula na Reko. HOLANDSKA »Draco« je prispela iz Amsterdama z 285 t in se vrnila s 150 t. ŠVEDSKA »Jaguar« je pripeljala iz Curacaja 6072 t surovega olja. TURŠKA »Ardahan« je odplula v Smirno s 1032 t. KOSTARIŠKA »Alias« je odplula v Aden z 870 t, GRŠKA »Christina« je odplula v Solun s 780 t blaga. JUGOSLOVANSKE LADJE Jugolinija. »Sarajevo« je priplula 7. V. z Bližnjega vzhoda z 2500 t blaga, vkrcuje tovor za Bližnji vzhod; odplula bo 22. V.; »Vis« je pripeljala iz Philipeville 3000 t žita, vkrcuje les za Turčijo in Grčijo. »Dinara« je pri- Utrinki BOJ PROTI NESREČAM V JESENIŠKI ŽELEZARNI. Sorazmerno s številom zaposllenih je bilo v jeseniški železarni lansko leto najmanj nesreč, menda odkar stoji tovarna. Zaslugo za to ima oddelek za gihiensko-tehnično zaščito^ kakor poroča Delavska enotnost so lani zaradi nesreč izgubili 170.776 delovnih ur, kar predstavlja 8,168.216 dinarjev zaslužka. Obrate, v katerih je bilo najmanj nesreč, so nagradili in v ta namen izplačal; 700.000 dinarjev. V železarni dela 554 žena; nekatere so še vedno na mestih, kjer bi morali biti moški. Delavci, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, prejemajo mleko, oziroma kavo itd. Za nove sanitarne in zaščitne uprave bodo letos izdali 10 milijonov dinarjev več kakor lansko leto- ZAŠČITA PROTI NEZGODAM V NEMČIJI. Na spodnjem Saškem nadzira 150 nameščencev 135.000 podjetij, da bi preprečili nesreče na delu in iz-I koriščanje delavstva. Njihova naloga j je, da ugotovijo, ali se izpolnjujejo ! varnostne določbe in uporabljajo socialni zakoni, ki prepovedujejo izkoriščanje delavca, oziroma nameščenca. Pregled podjetij je ugotovil, da so bile 44.799 nesrečam krive tehnične in zdravstvene pomanjkljivosti; v 7885 primerih so bile prekršene določbe za zaščito dela, v 192 primerih je bila uradno zapovedana izpopolnitev raznih naprav' in v 586 primerih naložena kazen. V lanskem letu je bilo 53.031 nesreč. 67,5% so bili krivi sami delavci, 31,5% pa pomanjkljive tehnične naprave. Pogosto je pregled u-gotovil, da še vedno mnogo žena o-pravlja dela, ki so zanje neprimerna in bi jih morali opravljati moški. V primernih prostorih je proizvodnost delavca večja. VAL STAVK JE ZAJEL ITALIJO. V četrtek, 13. maja je sindikalna zveza CGIL v Genovi napovedala stavko metalurških delavcev; zaradi odpuščanja delavstva. Več tisoč delavcev je demonstriralo po ulicah in metalo protestne letake (tudi proti oborožitvi Nemčije). Policija je nastopila s solznimi bombami, delavstvo je odgovorilo s kamenjem. Laže ranjenih je bilo 20 ljudi. Zvečer so uslužbenci prekihijili tramvaijlsikBl in -avtobusni promet. V Padski nižini so več dni stavkali kmečki delavci v okolici Roviga. Zažgali so več skladišč slame. Za torek in sredo so bile napovedane velike stavke v tovarnah gumijastih izdelkov- V Turinu, Livornu Milanu je stavkalo okoli 30.000 delavcev- V Milanu so v četrtek stavkali metalurški delavci 3 ure. Napovedana je stavka v vseh podjetjih velikega koncerna Mtontecatini. Ali vino škoduje zdravju? Francoski borec proti alkoholizmu Alfred Sauvy, ki vodi Zavod za demografsko proučevanje (Institut de Etu-des demographiques) je v časopisu »Population« objavil podatke o svojem raziskovanju med občinstvom o učinku vina na zdravje. Vprašanim je postavil vprašanje: »Ali mislite, da je vino koristno zdravju?« 8 na 1Q vpra* šancev mu je odgovorilo »da«. 7 jih je bilo mnenja, da je vino hranljivo; 9 na 10 misli, da je neobhodno potrebno težkim telesnim delavcem. Mnoge je spravilo v zadrego vprašanje: »Ali mislite, da so tuji delavci, ki ne pijejo ne vina ne piva v nekaterih državah v slabšem položaju kakor francoski?« 55% pristašev vina je odgovorilo z »ne«; 17% z »da« in 28% jih sploh ni odgovorilo. 22% jih je odgovorilo, da vino ni potrebna športnikom; 33%, da je škodljivo in 27%, da je koristno ali neobhodno potrebno. Med vprašanci izpod 50 let je bilo šte vilo tistih, ki so odgovorili, da je vi no športnikom škodljivo, mnogo več je kakor število zagovornikov vina, Zanimivo je, da je bilo med ženskami mnogo več nasprotnikov vina kakor med moškimi. pjutarihUL spela 17. V. iz Severne Evrope s 170' t blaga in odplula 18. V. na Reko z 200 t blaga za Severno Evropo. Pričakuje se prihod: »Zagreba« 24. V. z Bližnjega vzhoda, »Srbije« 27. V. iz ZDA, »Romanije« 6. VI. iz Severne Evrope in »Hercegovine« 30. V. iz Turčije. J adrolinija (Trst—Reka—Pirej); »Lastovo je priplula iz Grčije s 30 t, vkrcala 35 t blaga za Grčijo ter odplula 11. V. na Reko. »Istra« je priplula 18. V. s 40 t, vkrcala 3Q t blaga in 17 potnikov za Grčijo ter odplula 19. V. na Reko. Pričakuje se: »Lastovo« 25. V. iz Grčije. * * * ZVEZA JUGOSLOVANSKIH TRGOVINSKIH ZBORNIC je bila te dni ustanovljena v Beogradu. Na ustanovni skupščini je bil izbran za predsednika tajnik Trgovinske zbornice Makedonije Risto Bajalski,. za podpredsednika pa F. Marjanovič, predsednik Trgovinske Zbornice Srbije. »GOSPODARSTVO44 Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15, za cono B din 15. --- NAROČNINA: za STO in Ita- lijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ. ZAL. SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št. 606-T-892; za cono B letna 380 din, polletna 200 din, naročnine se polagajo pri »LIPA«, Koper; ostalo inozemstvo 2 dol. OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednic (fr- Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphls« 30.000 PAROV ČEVLJEV NA DAN izdela nemška tovarna Salamander Aktiengesellschaft (Kornwestheim Wuerttemberg), Mehanična delavnica in prodan motornih vozil Tassan Bruno TRST - ul. Udine BI • Telefon 37-512 Vam nudi po ugodnih cenah motorje,,MOSQUITO“, motocikle ,,GANNA", dvokolesa priznanih znamk ter pribor za „VESPE“ in „LAMBRETTE" G J. HOMU & FIGLIfl UVOZ - IZVOZ ra.UT ©VIJTE in IZ ©EEKO V Trst, Utica I. detla Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE Tel. 90441 X DELOVNE UBLERE, SRAJCE, MOŠKE IN ZA MESARJE, BRIVCE, NATAKARJE IN OBLEKE IZ VOLNENEGA BLAGA Vam nudi ŽENSKE DELOVNE HALJE, BELE JOPE KUHARJE, MOŠKE IN DEŠKE HLAoE, T It S T, UIjICA CAltUUCCI ŠT. 41 - Nasproti pokritega trga Novo dospeli sezonski izdelki Oglejte si naše nove modne sezonske izdelke moških, damskih in otroških čevljev / Priporoča se za nakup. CALZOLERIA FIORENTINA Soc. ar. I. TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEI. 96 536 AdCSTA ------- JS? vi Golt Uiti. a .. ? JpLaffl«, S ™ SSjz, 2?* s® g-* «» &ar ear ca ra _r.W Kčt-n SMpv is ul. carducc/ MIZARJIH Bezke smre- KMEIOVilCI | 'ZPeiPSk PODJETNIKI % lesov, trame in p anket e nudi najugodneje CALEA R S T Viale Sonnino, 24 2(iilopmh in cjlatma naloga: ZADMI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAM TRST Ulica Valdirivo 3 Telefon 35-034 m -*».<*•**•. ■r*» •* m z S b m • * « " Postrežemo Vam /. mijbiiljšim domačim in istrskim uinom in dumačim pršutom SOSIČ S © S S I M A it I €1 OPČINE, TRG MONTE RE 4 - TEL 21-155 Prodajamo plinske, električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“, radio agarate priznanih znamk in električni material ZAST©PSTV© „ltlifcUI^ASA44 Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Kon onelu in Velikem Repnu -- Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne i Vlf SniM a>iiwS7@ 5|@ 17n PROJEKTIRANJE-montaža j g, CENTRALNIH ^ KURJAV IN VO- dovodnih -JO INŠTALACIJ KLEPARSTVO itefj ULICA S. CIUSTO16 - TELEF. 93-609 TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAVA TRST. Cene kave še vedno niso ustaljene. Povprečne cene na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava v dolarjih za 50' kg fob: Rio N. Y. 5 84,50: Rio N. Y. 3 88; Santos Superior 101; Santos etfltra prime crivello 18 105; Victoria 5 good to large bean 75,50; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob: Haiti naravna XXX 93; Salvador 101; Kostarika 114; arabska kava, v šilingih za cwt cif: Uganda prana in prečiščena 545; indonezijska kava, v holandskih florjntih za 100 kg cif: Bali Robulsta 10-12% nečistoče 50fi. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za kg neto, ponovno preltehtano blago: brazilska: Rio N. V-5 1580; Rio N. Y. 3 1620; Santos Superior 1880; Santos E>xtra Prime good to large bean 1950; Victoria 5 good to large bean 1520; srednjeameriška: Haiti naravna X/X 1890; Salvador 1950; Kostarika 2000; arabska: Gimma 1750; Moka Hodeidah 1 1790; afriška: Uganda prana in prečiščena 1490; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1430. KAKAO TRST. Cene kakava soi še vedno visoke. Gold Coast good fermented stane 495 šilingov za cwt cif evropska pristanišča proti vkrcanju v aprilu-juniju ali nvaju-juniju. Holandski kakao stane 492/6 šilinga za 50 kg cif proti vkrcanju v maju-juliju. Tržaški trg je zabeležil naslednje kve-tacije: Acicra 487/6 šilinga za 50 kg cif proti vkrcanju v aprilu-avglustu, 440 šilingov proti vkrcanju v novembru; Ba-hia Superior 62,50 dolarja cif Trst proti vkrcanju v juliju-septembru, plačilo v kliringu. SLADKOR TRST. Angleški sladkor se je nekoliko podražil in stane 41—41/5 funta šterlinga za tono cif Trst proti vkrcanju junija. Holandiski sladkor kvotira 45,50 florinta za 100 kg cif Trst proti vkrcanju avgusta-sepiteunfora. Število sklenjenih kupčij je omejeno. POPER TRST- Navajamo naslednje ponudbene cene popra; Sarawak special 485 šiligoov cwt cif Trst proti vkrcanju v maju, 435 šil. proti vkrcanju v juliju in 420 šil. proti vkrcanju, v avgustu: Sa-rawak f.a.q. 420 šil proti vkrcanju v juliju in 405 proti vkrcanju v avgustu cif evropska pristanišča; Lampong črn; 550 florintov za 100 kg, cif proti vkrcanju v maju v Indoneziji. Italijanski trgr Na vseh italijanskih tržiščih s kmetijskimi pridelki so se cene v preteklem tednu držale čvrsto; kaže, da so končno dosegle pričakovano uravnovešenost. To ne velja za cene masla, ki stalno padajo. Trda pšenica se je; nekaj podražila na nekaterih tržiščih Južne Italije Italijanski ministrski svet je odobril odkup 16 milijonov stotov žita po ceni, ki je veljala lansko leto. Manjše je povpraševanje po koruzi. Cene ne-oiluščenega riža so neizpremenjene. Vetje zanimanje vladia za finejše vrste o-luščenega riža. Na trgu s klavno živino je živahno. Sklepanje kupčij gre od rok; na nekaterih trgih so cene poskočile. Mirnejši je trg s prašiči zlasti z debelimi. Na vinskem trgu je tudi živahno. Proizvajale; držijo visoke cene in ne silijo svojega blaga na trg. Trg z olivnim oljem se je ustalil. Povpraševanje je zlasti po olivnem olju boljše vrste. Miren je trg s krmo. Nor-malno se razvijajo cene svežega sadja. Trg z zelenjavo je obilno založen. Večje je povpraševanje po limonah in pomarančah, manjše pa po suhem sadju- ŽITARICE ROVIGO. Pšenica Polesine 7300-7350; dobra pšenica 7150-7200, navadna 6900-6950; koruza marano 4850-4900; rumema koruza 4800-4850; bela koruza 4300-4500; pšenična moka tipa «00» 9750-9850, tipa «0» 9.4CC-9500, tipa «1» 8850-9050, tipa «2» 8500-8700; italijanska rž 3400-3500; oves 3500-3800; pšenični otrobi 2150-225O.( MILAN. Neoiluščeni riž: Arborio 6800-8300; Vialone 7700-8900; Carnaro-li 7000-8000; Gigante Verceili 6500-7900; R. B. 6500-8000; Rizzotto 6-500-7200: Maratelli 6800-7300; P. 6 6800-7100 Roncarolo 5200-6900, navaden 6200-6550, slabše vrste 4000-5600. Oluščeni riž: Arborio 15.000-16.500; Vialone 15.500-16.800; Carnaroli 15.500-16.500; Gigante Verceili 15.000-15.SCO; R. B. 13.500-14.200; Rizzotto 12,700-13.000; Maratelli 12.500-12.900; P. 6 12.100-12.500; Roncarolo 11.600-11.900; Pierrot 10.400-10.700; navaden 9.600-10.200, slabše vrste 8700-9400. ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: voli I. 240-270; II. 190-210, III. 110-130; - krave I. 220-240, II. 150-170, slabše vrste 90-110; junci I. 250-270, II. 230-250; biki 250-270; junice 250-270; teleta 50-70 kg 240-3,20, 70-90 kg 380-430, nad 90 kg 430-480. Živina za reja: teleta 50-70 kg 400-450, 70-100 kg 450-550; vprežni voli 270-300; molzne krave izbrane 150-200.000 lir glava navadne 110-150.000. PERUTNINA MILAN. Race žive 500-530 lire kg, zaklane 600-650; piščeta 90-100 lir ko- mad; zajci živi 380-420 lire kg, zaklani s kožo 480-570; zaklani brez kože 500-550; zaklane pegatke 900-950; žive kokoši 600-650; inozemske kokoši 550-600; zaklane kokoši 800-850, inozemske zmrznjene kokoši 500-500; gosi za rejo 550-700 lir komad; zaklani golobi 800-900 lir kg; lombardski piščanci 900-950, II 750-800; inozemski piščanci 550-600; zaklani piščanci I. 1150-1250, II. 900-950. MLEČNI IZDELKI LOlDI. Cajno maslo 720-730; maslo iz smetane 650-660, II. 560-570, III. 510-530; sbrinz postan 560-610; emmenthal postan 520-5401; emmenthal originalen švicarski 800-830; provolone svež 430-450; postan 490-510; italico svež 370-380, postan 430-450; gorgonzola svež 220-230, postan 380-420; taleggio svež 280-290, postan 390-420; emilijski sir majski proizv. 1952 940-980; majski proizv. 1953 660^700; trdi sjr krajevne proizv. majski proizv. 1952 900-930; zimski proizv. 1952-53 850-880; majski proizv. 1953 620-640, zimski proizv. 1953-54 550-600. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do največ I stop. kisi. 425-435, do največ 1,50% kisi. 415-42.5, do največ 2.50% kisi. 405-415; do 4 % kisi. 400-405; dvakrat rafinirano tipa «A» 415-425, tipa «B» 380-385; semensko olje navadno, 348-350; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395. VINO MILAN. Piemonte črno 10,5-11 stop. 700-720 lir stop/,stot, 11-12 stop. 720- 750; Barbera 750-770; Oltrepo pavese 10-11 stop. 690-710, 11-12 stop. 710-740; Mantovano črno 660-680; Vaipolicella in Bardoiino 760-780; Soave belo 790-810; Raboso 730-750; emilijsko 10-11 stop. 680-700, 11-12 stop. 710-730; Roma-gna belo 680-700, črno 680-700; toskansko navadno 680-700; Aretino belo 710-720; Marche belo 685-700; črno 690-710; Barletta extra 14-15 stop. 695-715. navadno 12-13 stop. 675-685, navadno 13-14 top. 685-695; Sansevers belo 685-.05; Tarantino 14-15 stop. 710-720. 16-18 V zadnjem tednu so se cene surovinam na mednarodnih trgih učvrstite. Nekateri pripisujejo ta pojav vznemirjajočemu razvoju v Indokini in novi napetosti, ki je nastala v svelu. Ugodnejše vesti o razvoju ženevske konference utegnejo popraviti ta razvoj. Na ameriških trgih se je v tednu do 14. maja indeks cen surovinam proti takojšnji izročitvi dvignil od 188,97 na 189,62, v terminski kupčiji pa od 176,28 na 178,04 ŽITARICE Cena žiltu v Chicagu je nazadovala »zpod 2 dolarja za bušeil, in sicer od 201 3/4 na 199 stotink dolarja. Temu nasprotno sei je v tednu do 14. maja cena koruzi dvignila od 153 3/4 na 155 3/8 stodnike dolarja za funt proti izročitvi v maju. Pridelek, zimske pšenice cenijo v ZDA na 707,118.000 ibulšlov. medtem ko je cenitev prvega aprila predvidevala 677,981.000 bušlov. Računajo 7 možnostjo, da b; Italija in Švedska izstopili iz mednarodnega žitnega sporazuma. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je ostala cena sladkorja v tednu do 14. maja neizpreme-njena pri 3,32 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi v juliju. Cena kavi je v New Yorku zopet poskočila, in sicer od 84,15 na. 85,76 stotinke dolarja za funt. Predstavnik Brazilije v ZDA je izjavil, da bo Brazilija v času od 1. julija 1954 do 1. julija 1955 lahko izvozila največ 14,4 milijona vreč kave. Indonezijske pošiljke kave v ameriški) pristanišča so v prvih dveh mesecih tekočega leta narasle za 1600% v primer/ z istim časom lanskega leta. pošiljke iz Britanske vzhodne Afrike v ZDA tso v istem času naraste za 950%. Kakao je dosegel 14. maja rekordno višino', cena se je dvignila od 58,50 na 62 stotink dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Bahia je dva dni poprej notiral celo 64,55, se pravi, da je bila cena za 36% višja kakor najnižja cena v februarju (47,50). Pred 14 meseci je bila cena za 115% nižja, medtem, ko je poleti 1939 Bahia stal okoli 4 1/4 stotinke dol. V Londonu je cena poskočila na 504 funtov za tono (pred 14 tedni 378 funtov in v februarju 1953 225 funtov). Svetovni pridelek 1953/54 je za okoli 40.000 n 'P. 710-730; Squinzano 710-720; Lec-cese 13-14 stop. 690-710, 14-15 stop. 710-720; Rioneri-Barile 9700-10.000 lir stot; piemontski moškat 12.800-13.000. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA, Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1953: v škatlah 5 in 10 kg 200-220, v škatlah 1 kg 225-235, v škatlah 1/2 kg 235-245, v škatlah 1/5 kg 265-275. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga: v škatlah 5 in 10 kg 225-235, v škatlah 1 kg 235-245, v škatlah 1/2 kg 245-255, v škatlah 1/5 kg 275-285. KOZE REGGIO EMILIA. Teleta do 3 kg 620-630, 3-6 kg 670-680, 6-8 kg 650-660, 8-12 kg 550-560; junci 12-20 kg 420-430, junci 20-26 kg 320-330; voli do 40 kg. 250-260, nad 40 kg 250-255; biki do 40 kg 230-240, nad 40 kg 190-200; konji 195-200; mezgi 140-145; osli 110-120; ovni, surove osoljene kože 190-200; ovni, suhe kože 500-510; zajci, suhe kože 200-210 kg;' jagnjeta 250-310 lir koža. ZELENJAVA IN SADJE VERONA. Mlad česen 50; suh česen 190; brščike 225; karčofi 16; korenje, mlado 40; mlada čebula 19; koromač 42; solata 75; navaden krompir 22, izbran 30; grah 125; paradižniki 220; peteršilj 170; redkvice 60; zelena 90; špinača 40. Navadne črešnje 150; jagode 250; jabolka navadna 40; jabolka »Kanada® 140, Delicious-Stark 160, iMorgendurf 125; hruške v zabojih 140; južnoafriško grozdje 500; zemeljski lešniki 220; da-tejlni stiačeni 65, na vejah 270; smokve 100; orehi 130; bosanske slive 70/80 280; bele pomaranče 100; rdeče pomaranče 115; limone navadne 70, izbrane 100. KRMA FIRENZE. Seno majske proizvodnje v razsutem stanju 1100-1200; pšenična slama 500-600; pšenična slama stlačena 800-900 lir stot. ton pičlejši kakor povprečni pridelek v prejšnjih letih; dosegel je 750-000 ton. VLAKNA Cena bombaža je v New Vorku napredovala od 35,35 na 35,40 stotinke dolarja za funt. V Aleksandriji je ostala neizpremenjena; karnak good 70,68 talarja za kantar in ašmuni good 57,74. Cena volne je zelo čvrsta na vseh trgih v Avstraliji V. Britaniji, Belgiji in Franciji. Razpoložljivost je ob koncu sezone zelo majhna. V New Yorku je cena napredovala od 150 na 153 stotink dolarja za funt, v Roubaixu od 1360 na 1385 francoskih frankov za kg. Cena v Anversu je ostala neizpremenjena pri 181 belig. frankov za kg za vrsto An-vers, za vrsto Australia je napredovala cd 182 na 183. KAVČUK Cena kavčuka je po mednarodni konferenci v Kolombu napredovala. Na konferenci so precenili proizvodnjo v letošnjem letu na 1,705.000 ton naravnega kavčuka in 706.000 ton sintetičnega kavčuka. V New Yorfcu se je cena dvignila od 21,95 na 22,65 stotinke dolarja za funt. KOVINE V! Londonu je cin precej pridobil. Cena v terminski kupčiji je znašala 731 funtov šferlingov za tono (1016 kg). V New Vorku je napredovala od 92 na 93,75 stotinke dolarja za funt. Cena elektro-litičmega bakra se je dvignila v Nev Vorku od 29,45 na 29,55 stot. dolarja v tedlnu do 14. maja. Antimon Laredo Texas v Nev Yorbu neizipremienjen pri 28,50. Živo srebro v Nev Yorku neiz-premenjeno pri z35 dolarjev za steklenico. Lito železo neizpremenjeno pri 58 dolarjev za tono, staro železo 27,58 (27,25 teden poprej). Po prodaji 100-000 ten bakra Združenim državam so se zaloge v Čilu skrčile na 28.000 ton; še prej so Čilci prodali zasebni industriji v Združenih državah 40-000 ton. Preostalo blago je odšlo na evropski trg. Čile proizvede zdaj okoli 20-000 ton bakra na mesec, to je približno 2/3 običajne proizvodnje. Cene v Zah. Nemčiji: Dne 15. maja svinec (baza Nev York) 129,78 DM za 100_kg, cink (baza Eas-t St Louis) 95,02. baker v palicah 293,50 DM in čisti cin 894,00 za 100 kg. v v MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) .... Koruza (stot. dol. za bušel) .... NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)......... Cin (stot. dol. za funt)........... Svinec (stot. dol. za funt) .... Cink (stot. dol. za funt).......... Aluminij (stot. dol. za funt) . . . Nikelj (stot. dol. za funt)........ Bombaž (stot. dol. za funt) .... Živo srebro dol. za steklenico . . . Kava (stot. dol. za funt Rio 7]...... LONDON Baker (f. šter. za d. tono) ...... Cin (f. šter. za d. tono).......... Cink (f. šter. za d. tono)......... Svinec (f. šter. za d. tono) .... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 20/4 30.— 97.26 13.80 10.2S 21.50 60,— 33.20 270,— 80-93.3/4 4/V 30.- 93.73 13.80 10.23 21.30 60,— 33.33 233,- 18/IV 214‘/4 199 3/4 200,— 152 Vs 151 3/4 157 V8 3'.- 94,— 14,— 10.25 21.30 60,- 35.40 238.— 74.75 246 237 % 241 Vi 755.- 722 V2 725,— 79 7S 93 Vi 79 Vs 94 V* 475-90 431.90 481.40 VALUTE V MILANU 4. 5. 54 17. 5. 54 Min. Maks. Funt šterling 6.150 6,225 6.150 6.375 Napoleon 4.700 4.675 4.650 4.700 Dolar 633,— 63! 631-- 633 Franc, frank (100) 175,50 174,50 174.50 175.50 Švicarski frank 148, - 147.50 147,50 148-- Funt št. papir 1.750 1.750 - — — . Avstrijski šiling 24.45 —24.40 24.50 Zlato 723 722 722 724 BANKOVCI V CURIHU 17. 5, 1954 ZDA (1 dol.) 4,28 Belgija (100 Ir.) 8,49 Anglija (1 f.št.) 11,80 Holand. (100 fi.) 112 j/. Francija (100 fr.) U7Ys Švedska (100 kr.) 80 Italija (100 lir) 0,67 Y. Izrael (1 f.št.) 1.53 Avstrija (100 š.) 16,54 Španija (100 pez.) 9.89 Cehoslov. 12.50 Argent (100 pez.) 16.40 Nerač. (100 DM) 101,50 Egipt (1 f.št.) 11,40 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 5.5.54 18.5.54 Min. Maks. Južna železnica 1.251 1.258 1.245 1.270 Splošne zavarov. 12.690 12 975 12.690 13.075 Assicuratrice 3 600 3.620 3.600 3.620 Riun. Adr. Sic. 5.700 5.650 5.650 5.700 Jerolimič 4.240 4.240 —.— — »Istra-Trst« 1.200 1.200 — — »Lošinj« 7.600 7.600 — — Martinolič 4.200 4.200 — — Premuda 10.150 9.500 9.300 30 150 Tripkovič 10.400 9.800 9.800 10.400 Openski tramvaj 1.550 1.600 1.550 1.600 Terni 174 170,- 170 174,- ILVA 253 246,— 240 254 Zdr. jadr. ladjedel. 320 298 298 320 Ampelea 800 1.000 800 1.000 Arrigoni 1.000 1.000 — —- MTeStnlk KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON š T. 54-58 NOVI PREHODNI BLOKI NA ^. RIŠKEM. Po sporazumu med ita . ^ skimi in jugoslovanskimi oblastni1 bila za prehod dvolastnikov odPr^rditl nova bloka in sicer v goriških .„ pod Valeriščem in med Kambriškin3 Beneško Slovenijo pri Podklancu. NEKAJ 0 SADNEM DREVJU Kdaj obrezujemo poleti ? V glavnem razlikujemo zimsko in poletno rez. Zimsko rez laže izvršimo, ker je pozimi drevje brez listja, ki sicer ovira pregled posameznih delov krone. Zimska rez ni tako škodljiva zaradi izgube drevesnih delov, ker z zimsko rezjo le posredno zmanjšamo listno površino. Bolj nevarne pa so pozimi povzročene rane, ker tedaj drevesa mirujejo in se do vegetacije, ko začne cepljenje, globoko zasušijo in nato teže zacelijo. Pozimi redčimo, krajšamo in pomlajamo. Poletno res vršimo le v nujnih primerih pri mladem drevju, dokler vzgajamo ogrodje krone, pa tudi pri Starejšem pomlajenem ali precepljenem drevju. Poleti samo redčimo in ne krajšamo. Poleti obrezujemo le zato, da vzdržimo krono redko in da o-mogočimo vsemu listju popolno ak-tivnst. Poletna rez mora biti zmerna, zato jo vršimo večkrat v presledkih; ravnamo se po bujnosti drevesa. Pri enkratni rezi vzamemo drevesu največ do 10% aktivnega listja, ker bi sicer drevo oslabili. Zmerna poletna rez je koristna in potrebna, ker ^ njo pospešimo in povečamo obseg. Prirastek ostalih preredčenih mladik, ki tvorijo ogrodje krone, je zato mnogo večji na račun tistih, ki smo jih odstranili. V času rasti se drevesne rane hitro celijo, ker so v neposredni povezavi z aktivnim listjem, ki presnavlja hrano za celjenje. Taka drevesa zaradi zračnosti krone prej nastavijo rodni les in hitreje za rodijo. Da izvršimo rez pravilno, moramo vedeti, kakšno drevesno obliko hočemo vzgojiti. Glede oblik je bolje, da si ne želimo preveč umetnih. Težko je reči, katera oblika je najboljša, vse imajo nekatere dobre pa tudi slabe strani. Stremeti moramo za tem, da se ne oddaljimo preveč od naravnega razvoja dreves. Vsako drevo si že po naravi ustvari vrh ali podaljšek debla in če ga odstranimo, je to za drevo protinaravno, kar pričajo na tem mestu nastali novi bu|jni poganjki, ki hočejo vrzel izpolniti in stvoriti nov vrh. Pri rezi moramo nadalje upoštevati sadna plemena pa tudi posamezne sorte. Razločevati moramo posamezne dele drevesne krone; lesne, vodene ter predčasne poganjke in razne zvrsti rodnega lesa. Upoštevati moramo starost in rodnost drevesa, bujnost rasti, zdravje ter splošno oskrbo glede gnojenja in škropljenja. Rez delimo na vzgojno ali oblikovalno pri vzgoji mladih dreves in produktivno pri odraslih rodnih drevesih. V mladosti vzgajamo ogrodje drevesa, ko pa je osnova drevesne krone zgrajena in začnejo drevesa roditi, preidemo postopoma na produktivno rez. Pri vzgoji v mladosti pretežno redčimo lesne poganjke in le v nujnem primrru krajšamo tudi voditeljice. Ko nastopi rodnost, izključno samo redčimo vse do tedaj, ko so drevesa nekajkrat zaredila in so začela zaostajati v rasti. Poleg izdatnega gnojenja je sedaj začeti z redukcijo rodnega lesa, z izdatnim redčenjem in pomlaja-njem. To naj se vrši tako, da se razsežnost krone ne zmanjša. Pomlajati ne smemo glavnih ogrodnih vej, nego izključno samo redčimo vse do tedaj), ko so drevesa nekajkrat zaroi dila in so začela zaostajati v rasti. Poleg izdatnega gnojenja je sedaj začeti z redukcijo rodnega lesa, z izdatnim redčenjem in pomlajanjem. To na.j se vrši tako, da se razsežnost krone ne zmanjša. Pomlajati ne smemo glavnih ogrodnih vej, nego izključimo samo rodne veje in rodni les. Medtem ko odstranjujemo v mladosti v svrho redčenja samo navpične poganjke lin Kmet in vrtnar konec maja Na njivi in na polju. Vse okopavi-ne moraš pridno pleti in okopavati, da bodo imele rahlo ter vlažno zemljo in da jih plevel ne bo zadušil. Se je čas za setev fižola in koruze. Krompir moraš tudi nekoliko osipati, še preden je v popolnem cvetju. Pregleduj krompirišče, ali ga ni morda že napadel krompirjevec. Tega naj-hujšega .sovražnika krompirjevih nasadov moramo temeljito zatirati ob prvem njegovem pojavu. Ker je vreme v tej dobi navadno vlažno, škropi krompir proti krompirjevi plesni ali peronospori. Skropilu 1% bordoški brozgi, oziroma Caffaru, primešaj u-strezno količino škropilnega DDT pripravka; tako da boš z istim škropljenjem obvaroval Istočasno, krompir pred peronosporo in pred krompirjev-cem. Zadnji čas je, da žito na njivi očistiš hujšega plevela, zlasti dračice in kokalja. Žita moraš požeti preden popolnoma dozorijo, omlati jih pa pozno poleti, ko bo popolnoma dozorelo v snopeh in kadar boš imel več časa. Na vrtu. Sej v semenjak pozno jesensko zelje, ohrovt in cvetačo, Prese-jaj še paradižnike, jajčevca in papriko ter gomoljasto zeleno in poletno glavnato solato. Cisti plevel in rahljaj zemljo okrog vrtnih rastlin, ki so že presajene- Ne pozabi tudi na ple-tev čebule in česna. Preščipavaj prve poganjke kumar, melonov in paradižnikov, ker so drugi stranski poganjki bolj rodovitni od prvih. Pazi na Semeniče, da ti jih ne uničijo ali oškodujejo razni škodljivci. Zlasti listne uši hudo napadajo v tem času vsakovrstno vrtnino ter šibijo in kvarijo- To golazen uničujemo najuspešneje z nikotinskimi pripravki (Nikol, Monital itd.). V vinogradu. Ne odlašaj več z drugim škropljenjem trt proti peromo-spori in proti plesni (oidiumu), ker je prvo škropljenje povečini že izpral dež in medtem se je tudi listje in grozdičje trt močno razraslo. Za žve-planje uporabljaj škropilno žveplo n. pr. Mormino. ki ga lahko mešaš z bor-doško brozgo in tako braniš trte z i-stim škropljenjem pred strupeno roso in pred plesnobo. Kadar trte cvetejo, pusti jih pri miru. Trte očisti po možnosti pred škropljenjem in odstrani od njih nepotrebne poganjke in zalistni-ke (bastardine). Sedaj je primeren čas za cepljenje divjih im za precepljanje slabdi, nerodovitnih trt z dobrimi sortami »v zeleno« z gumijevim trakcem. Ne pozabi zatirati po potrebi tudi grozdnega molja ali kiseljaka, k; v tej dobi navadno že močno napada zarod. V sadovnjaku. Listje in plodovi sadnega drevja so v tem času še, zelo nežni in vsled tega napadajo raznovrstni škodljive;- in bolezni — gosenice, črvi, listne uši, šlkrup alj grintavost, plesni, gniloba in kodravost. Zaradi tega moraš sadno drevje spomiliadi ponovno škropiti proti navedenim škodljivcem. To opraviš najbolje z mešanimi škropili po navodilih strokovnjaka. Na deteljišču in travniku. Ne odlašaj več s košnjo detelje in tudi travo moraš pokositi pravočasno, še preden odcvete. Sicer boš vozil domov slabo seno ali slamo, ki ima mnogo manj hranilnih snovi kot dobro seno od mlade sočne trave. V Meti. Pazi, da bo v kleti največja čistoča in kolikor mogoče hladen zrak, da se vino ne bo kvarilo. Sode odpiraj čim manj mogoče in toči vino le po pipi. Za domačo isprotmo potrebo hrani vino v malem sodčku ali pa v veliki steklenki (damižanki). Ce se je morda vino v kakem sodu pokvarilo, pretoč; ga hitro v star sod, ki naj bo dobro zažveplan in porabi vino čim prej; kajti z naraščanjem poletne toplote se bo še hitreje skvarilo. V hlevu naj bo čisit in svež zrak. Tudi v s v .n jaku pazi na čistočo. Od časa do časa moraš hlevske prostore razkužiti, kar napraviš najenostavneje, če stene, strop in tla poškropiš z apnenmi beležem ali še bolje z 2-3% bordoško brozgo in s pomočjo trtne škropilnice. Nadležne muhe moraš uničevati od prvega začetka njihovega pojava z DDT ali z drugimi ustreznimi pripravki. POVEČANJE POLJEDELSKE PROIZVODNJE V večini dežel Zahodne Evrope, v Severni Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji so kmetovale; uspeli povečati po koncu vojne proizvodnjo živil, bodisi da so dosegli večjo proizvodnjo jz obdelovanja zemlje bodisi iz živinoreje. Številke, ki jih je nedavno objavilo angleško poljedelsko mini-strstvo, kažejo, da prednjači v tem Anglija- Letina leta 1953 je bila glede raznih pridelkov mnogo boljša ko' leta 1952, pridelali so več mleka, vet žitaric, več sladkorne pese, več krompirja in več krme. Uspeh je pripisati boljšemu obdelovanju, uporab: večjega števila strojev, večji uporabi gnojil, boljši selekciji rastlin in končno mnogo bolj dovršen’! živinoreji; najvažnejša činitelja sta pač boljša selekcija rastlin jn boljša živinoreja Anglija prideluje danes nad 50% za domačo prehrano potrebnih živil. Tc ogromno povečanje živilske proizvodnje pomeni znaten uspeh za v glavnem industrijsko deželo, ki ne njQre ščititi lastnega poljedelstva na šKbcjo pomorstva ai; tujih tržišč. FOA ZA BOJ PROTI KOBILICAM Ameriška »Uprava za delovanje v tujini« (FOA) bo dobavila Indiji nadaljnjo premično opremo za boj proti kobilicam1, k; ga vodi indijski narod že kar pomnijo- Indijska vlada bo lahko nabavila ameriški material v vrednosti 80.000 dolarjev, sama bo pa sodelovala pri programu s prispevkom, k; ustreza približno 96.000 dolarjem. SVET BENEŠKIH SLOVENCEV BI RADI. »Matajur« poroča, da prihajajo iz Italije v Beneško Slovenijo italijanski kupci, ki bi radi kupili slovenska posestva okoli Debeleža, Ravna in Karnahte. Za zemljo ponujajo mnogo denarja. List poziva domačine, naj ne prodajajo zemlje, ker bodo pozneje, ko bedo napravili novo cesto skozi Kar-najsko dolino in ko bodo zgradili umet no jezero pri Loščišču, cene višje. Tedaj se bo razvil turizem. ZBORNICA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO. V Ljubljani je bila ustanovna skupščina Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS. Zbornica bo skrbela za povezavo raznih ustanov, ki se bavijo s kmetijsko in gospodarsko proizvodnjo, kakor so zadružna podjetja, kmetijske šole, instituti, društva itd. Zbornici so bila zagotovljena tudi lastna denarna sredstva, ki se bedo zbirala iz članarin in ki dosežejo 3,500.000 din; nadalje iz dotacije iz državnega proračuna 2 milijonov dinarjev in raznih drugih dohodkov 100 tisoč din. V zbornico bo včlanjenih Poravnajte cirnprej naročnino ! okoli 315 organizacij, in sicer 150 državnih in zadružnih gospodarstev, 19 okrajnih zadružnih zvez, 16 gozdarskih podjetij, 56 podjetij za odkup pridelkov in oskrbo kmetijstva s kmetijskimi potrebščinami, 23 podjetij za proizvodnjo kmetijskih potrebščin, 26 podjetij za predelavo kmetijskih proizvodov in 15 drugih raznih ustanov, kmetijski znanstveni zavod, strokovna društva itd. VEC KROMPIRJA. Po nov; cenitvi bo pridelek krompirja v 71 _državah v letu 1953-54 znašal 8,2 milijarde bušlov, to je za 6% več kot leta 1952/53, vendar za 2% manj kot predvojno povprečje, ki ga cenijo na 8,4 milijarde bušlov. Na novo je bilo treba namreč ocenit; letošnji pridelek v nasprotju z zadnjo cenitvijo v določenih deželah Vzhodne Evrope, kjer so pridelali 90 milijonov bušlov manj, kot so cenili preteklo jesen. Jugoslov. pridelek prompirja leta 1953 cenijo na 61,361.000 bušlov, leta 1951 so ga pridelali 41,740.000 bušlov, povprečje 1945-49 je bilo 50 milijonov bušlov, povprečje 1935-39 pa 62,026.000 bušlov. Pred vojno je bilo s krompirjem posajenih 699.000 akrov, leta 1953 pa 585.000 akrov; povprečni pridelek na aker je znašal pred vojno 89 bušlov. leta 1953 pa 105 bušlov. ščitimo ostale, ki imajo podrejen položaj, redčimo in pomlajamo pri rodnem drevju pretežno spodnje izrojene veje in izrojen rodni les. S takšnim postopkom znatno skrajšamo mladostno pasivno dobo, ko drevje še ne rodi in tako pospešimo poleg razvoja krone tudi obseg rodnosti. Zagovornikom, ki mislijo, da mlado drevje ne sme roditi, navajamo v pojasnilo, da po zadnjih izkušnjah lahko zarodi brez škode vsako drevo, ne glede na starost, toda le toliko, da ne trpi v razvoju. Vsako mlado drevo, ki je v najboljši življenjski moči, zdravo, zadostno prehranjeno in ne trpi na pomanjkanju vlage, ima vse pogo-. je za uspevanje in ima povprečni letni prirastek mladik do 80 cm, lahko brez škode zarodi. Upoštevati pa moramo slabotna drevesa, ki nimajo teh pogojev. Iz »Sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo«. _F. SPADARO- SPEOICUSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847 SCAL0 LEGNAMI - PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 39 Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT pol&ti/ii MocliM Vas osveži C0CRTA=C0CKTA brez alkoholna pijača pripravljena 'z vitaminskih naravnih sokov Pred jedjo; COCKTA APERITIV lahko alkoholna aped' tivna pijača na bazi sadja in zelišč NAROČAJTE pri KUGBGOCKTA SERVlS-S!ovenija-Vino - Liljana, Mopanska ul. 11 - Tel. Tuidka SILA JOŽEF UVOZ izvoz VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST — Ulica Rossetti štev. 15 — Telefon 95-661 UVOZ - IZVOZ Zaloga oglja, premogu in drv za kurjavo NADROBNO - MDEBEMJ Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, furnirja, vezanih plošč itd. (Fnevzemamo prevetzte vsa&ttvv strneš** frlagci z fastnimi prevoznimi sredstvi Urad: TRST ul. Erispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče: ni. delle Alilizie 14 - Tel. 96 510 telefonska številka stanovanja 95-910 LJUBLJANA-JUGOSLAVIJA )i Izvršuje takojšnje dobave: Goved, mesa vseh vrst, zaklanih telet, konj za delo in konj za klanja, mesnih izdelkov kraškega pršuta ter sena in slame Zahtevajte točne ponudbe od.- SLOVENIJA ŽIVIN0PR0MET, LJUBLJANA Dalmatinova 1-L pošt. predal 222 • Tel. 22-212 GOVEDO IN KONJI STALNO V ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, tel. PRESTRANEK 3 MirOPODJETJE Tovorni prevozi Tel. št. 35608 Osebni avtobusni prevozi Mehanična delavnica AVTO O A RAŽA - TRSt ULICA MORERI 7 TU ST - Via Torrebianca 19 UVOZ Tel. 23-587, 37-561 IZVOZ KOLONIALNEGA BLAGA INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV TKANIN IN OBLEK POŠILJATUDI DARILNE PAKETE IMPEXPORT TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXP ORT - TRIESTE UVAŽA; Vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA- tekstil, kolonialno blag0 in raznovrstne stro]e Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacij6