CELJSKI TEDNIK eiASILO SOCIjALISTlCNE ZVEZE DELOVNEfiA LJUDSTVA CELJE, 20. AVGUSTA 1965 — LETO XV, — St. 33 — CENA 50 DIN GOSPODARSKI AlPIMIZEM Pojavi splošne zmede pri formiranju cen, ki smo jim priča ob uvelja- vljanju gospodarskih ukrepov, kakor brezšte- vilne »alpinistične« a- trakcije, ki bi jim mogli poenostavljeno reči tudi kufre gor kufre dol, bržkone niso toliko po- sledica dozdevnega sla- bega razumevanja, koli- kor pomanjkanja dolo- čene družbene zavesti. Znano je, da so skušale delovne organizacije ubrati linijo najmanjše- ga odpora in najti izhod iz takšnega ali drugač- nega položaja v najviš- jih možnih cenah, ne pa predvsem v tistem, kar naj bi bilo izhodišče re- forme, namreč v večji produktivnosti in notra- njih rezervah. Kot kaže, postaja »produkcija« cen^stabil- nejša, toda za stabiliza- cijo, za ribarjenje v kalnem špekulacije, ki so imele namen prikriti slabo poslovanje in za- gotoviti .lagodno življe- nje na račun potrošni- kov, je bila potjrebna sodna intervencija, kar pomeni pravna zaščita družbenih interesov ali še drugače, poseg neeko- nomskih ukrepov v e- konomiko. To dejstvo ^fliije toliko bolj misliti, kolikor bolj se ninože primeri, ko bo^ Jcoristo- lovstvo plačalo svoj ceh; in ne samo to, postavlja v slabo luč tndi sistem samoupravljanja, saj je malo verjetno, da bi se mogle tam, kjer je nje- gov vpliv resničen, uve- ljaviti tako grobe defor- macije. Logično je tedaj vprašanje, kaj so nare- dili samoupravni organi zlasti v tistih delovnih organizacijah, ki so ali pa še bodo sedle na za- tožno klop? Ne gre to- rej zgolj za »ekonomi- ko« skozi prizmo cen, »narveč tiidi za določe- "o drnžbeno socialistič- "o zavest, predvsem pa 'ii odgovornost kot tisti laktor. ki naj bi odgo- vorno (lcl()\al v skladu ^ (i! j i reforme. Ti pa J^/kone niso v pleza- , ^j«i na vrli in drsanju iiav/.dol . dhr za učinkovitejše uveljavljanje gospodarske reforme i OSEBM ODGOVORNOST^ v obdobju priprav na gospodarsko refor^io se je pokaza- lo, da v delovnih organazacijah nove ukrepe pozdravljajo, da si: z njimi strinjajo in celo menijo, da je bil /e cas zanje. praksa prvih dni uveljavljanja novih gospodarskih ukrepov pv je pokazala nekaj nasprotnega: marsikje so nemudoma zaceli iskati »luknje« v gospodarskem sistemu — z namenom, da bi si izboljšali položaj, ven- dar ne na račun večje priza- devnosti, temveč s pomočjo špekulacij. Taka neodgovorna dejanja so ponekod zamajala zaiipanjev delovnih ljudi v učinkovitost gospodarske re- forme. Tako je bilo tudi v Ce- lju- «1 (Dalje iia 2. strani) NOVE CENE SO IZOSTALE STARE PONOVNE SPREMEMBE POHOCALl SMO ŽE O NO- M f 1 CEN A11 NEK ATERIH IMU:f 1R AMBEM H IZDET>KOV KI PA SO JIH SEDAJ ,SPRE- MENiILI, TAKO DA jE VE- ČINA CEN NIŽJIH OD PREJ- .^NHH. NOVE CENE SO ITJ- 1)1 ENAKE NA PODROČJU OBČIN ŽALEC, VELENJE IN HRASTNIK. (Dalje na 2. stran^ ODZIV NA SEDEM IZZAZIVOV Brez zamere, če se odzivam. Iz reklamnega okna celjskega Metropola me je namreč izzivalno izzivalo SE- DEM IZZAZIVOV. SEDEM IZZAZI- VOV, stoje';ih v jugoslovansko UIH- tsični pozi. Sedem brezkompromisnih IZZAZIVOV. Dragi IZZAZIVI, čas hI že bil, da bi prenehali IZZAZIVATI, kajti takšno IZZAZIVANJE lahko pov- zroči, da kak Slovenec skoči iz kože! a. k. Minuli ponedeljek so obiralci žalskega kmetijskega kombinata napolnili prve škafe s savinjskim zelenim zlatom in s tem ©tvorili letošnjo berbo hmelja. Letos bo na hmeljiščih kmetijskega kombinata okrog 6.500 obiralcev. SODIŠČE IZREKLO PRVE SODBE Mnogi so mislili, da je na- počil njihov trenutek in zače- li so zviševati cene. Veiidan — tržne inšpekcije niso čaka-.^ le, temveč so se lotile raziskavi in primerjav. Zares, večinai tržnih inšpekcij je v zelo te-; žavnem položaju, saj je po-- trebno primerjati številne ce-i nike, ugotavljati zaloge aji za-, drževanje blaga. Zato so prišli] tržnim inšpektorjem v poraoč'^ tudi organi tajništva za notra- nje zadeve. : Prijave o tržnih prekrškihj so številne. Okrožno javno^ tožilstvo v Celju je ta tedenj obtožilo štiri gospodarske or-: ganizacije. ki so se zagovar-j jale pred gospodarskim sodiš-| čem (Elektro Celje. KZ Šmar-i je, Brivsko-frizerski salon Slovenske Konjice in Pekarna Rogaška Slatina). Štiri nada- ljnje prijave še nadrobneje preverjajo tržne inšpekcije, medtem ko je tožilstvo odsto- pilo deset manjših zadev ob- činskim tožilcem oziroma 11, sodnikom za prekrške. Mnogo prijav so prejeli sod- niki za prekrške neposredno, zato o dokončnem številu pri- jav še ne bi mogli govoriti. ,Toda četudi so sodišča šele prav zaogla z delom, je že ču- titi odmeve na tržišču, ki kaže prve znake umirjanja. (Nadaljevanje na 5. strani) M mmm uimn m\m\\\ mm v !«. UUrsU Uti il ti. III v i'(,t\Tii8iii m\mk ui,M4 v II ntii HtStii miniJsi smuuij 'lur ^ Približno vsakih pet let trojčki v Celju PRED NEKAJ DNEVI SO SE V CELJSKI BOLNIŠNICI RODILI TROJČKI. ŽAl JE EDEN IZMED NJIH UMRL. OB TEJ PRILOŽNOSTI SMO V BOLNIŠNICI POZVBDELI O ZGODOVINI TROJc K,OV. ZVEDELI SMO, DA SO SE OD LETA l«r,9 DO DANES RODILI PETKRAT - TOREJ PRI- BLIŽNO VSAKIH PET LET. SKLENILI SMO, DA BOMO VSE TE TROJČKE POISKALI IN POZVEDELI, KAKO JE Z NJIMI. PRIČAKUJEMO. DA NAS BODO TROJČKI OB- VESTILI, KJE NA T IŠČEMO. OD 20. DO 29. AVGUSTA Med 20. in 22. avgustom dežev- je z ohladitvijo. V ostalem lepo vreme. Okrog 29. avgusta poslab- šanje. V DANAŠNJI SfEVILKI PA PREBERITE SESTAVEK »BI- LI SO TRIJE., KJER PIŠEMO •k) NAJMLAJŠIH - NA 4. STRANI r ^ BOSONOGr FARČlC MEDNARODNI ATLETSKI MITING V CELJU Preteklo soboto je bil celj- ski stadion prizorišče zelo uspešnega mednarodnega mi- tinga, ki so se ga poleg mno- gih jugoslovanskih reprezen- taiitov udeležili tudi nekateri odlični atleti iz sosednje Ita- lije. O mitingu, ki je trajal skoraj tri ure, berite na 5. strani! / KAJ SO DOSEGLI GOSTINCI S POVEČANJEM CEN ZLEVO ROKO V DESNI ŽEP Nekaj dni po začetku izvajanj gospodarske reforme so se gostinci .začeli šele zavedati. Prazni stoli in lokali so jim dajali lepo priložnost za razmišljanje. TEŽNJA PO RIBARJENJU V KALNEM SE JE ODRAZI- LA TUDI V GOSTINSTVU, KJER SO NEKATERI .POSKU- SILI IZRABITI GOSPObAR. SKO REFORMO ZA NEUPRA- VIČENO NAVIJANJE CEN. DRUŽBENI SEKTOR TRDI, DA SO PRIVATNI GOSTIN- CI - NELOJALNA KONKU- RENCA, VERJETNO ZATO, KER SO ZA STO ALI CELO DVESTO ODSTOTKOV NJI- HOVE STORITVE CENEJŠE. REPORTAŽNI ZAPIS NA 3. STRANL ZARADI VISOKIH CEN PARADIŽNIKA SO BILI KAZNO- VANI Z DENARNO KAZNIJO IN ZAPOROM KRATKA JE POT S TRGA V ZAPOR Na t^žniai so se razvneli glasovi. Tržni inšpektor ni mogel dopovedati zasebnim prodajalcem iz Makedonije, da i/.koriščajij položaj in prodajaj«) paradižnik po pre- visokih cenah. Zaradi ner se v tej eri izobrazbe, preobrazbe in .... tudi šolske potrebščine podražile.« — Te mogoče kaj muči? »Ne, kje pa! j/znemirja pa tnA vprašanje, kam bomo z mladino, ko govorimo toliko le o internih premikih.« — Kaj pričakuješ od gospodar- ske reforme? »To bomo šele videli!« — Kako gledaš kot fotoamaler na reportažno fotografijo? »Odvisno, v katerem časopisu jo gledaš.« ■ — Fn o umetniški fotografiji pri nas? »To so pa tako skomercializirali ali pa prenesli v družinske albu- me, seve, razen razglednic, ki jih lahko dobiš v vsaki boljši trafi- ki.« Tako pravi David, ki kljub U tnu. da dela v istrm oddelku ' .1 Goliat, še ni z njim trčil. Sicer pa 49 let starosti tudi ni zgodo- vinska redkost in njegovo stano- vanje meji na celjsko bolnico. nani OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE DOLOČILA NOVE CENE DO KAM SEGA POŠTENOST? fKaie, da niti do občinske skup- "|jčine,« je ua zadnji seji dejal eden teljskili odbornikov. »Ko smo zad- ^^i^č spi-ejeinali nove cene, smo dvig- i^ili roke v trdnem prepričanju, da so Italkulatije trgovskih organizacij j>oštene. Danes pa ugotavljamo da \p bjle lažne, ali pa vsaj neutemelje- ne. Kako naj zdaj verjamemo no- vliu številkam, ki so pred nami?« Čeprav je odbornikova ugotovitev obarvana s precej črnogledosti, pa je vendarle posledica dejanskega neodgovornega prikazovanja neres- ničnih podatkov, ki se je porodilo v želji za čim lažjim zaslužkam. Od- borniki celjske občinske skupščine so zahtevali kazen za ljudi, ki so io/povzročili: zahtevali so, da res- he^Jse preverjanje podatkov — saj >e je v zadnjem času celo pripetilo, da so se številke, ki so jih o polo- žaju v gospodarskih organizacijah zbrale strokovne službe občinske skupščine, precej razlikovale od ti- stih, s katerimi razpolaga služba družbenega knjigovodstva.. Zaostriti je treba osebno odgovornost, so me- nili odborniki — kolektivna je nam- reč včasih samo plašč, za katerega se skrijejo posamezniki. Odbolniki celjske občinske skup- ščine so se torej obravnave predla- ganih cen lotili z veliko mero pre- vidnosti. Veliko so govorili o ceni kruha in premoga ter o maržah. Če- prav so bile predlagane cene nižje od trenutnih, pa so ponekod od- borniki sprejeli še nižje: kilogram bukovih obrezlin bi naj po predlogu veljal 24 dinarjev za kilogram, od- borniki so sprejeli ceno osem dinar- jev, pri mesnih konzervah je bila predlagana 17-odstotna marža, od- borniki pa so se odločili za 15-od- stotno. Sicer pa so sprejeli tele ce- ne: moka vrste B tip 400 240 dinar- jev ,7.a kilogram, tip 600 190 dinarjey in tip 1000 140 dinarjev za kilogram. Moka vrste C tip 400 bo od pone- deljka 218 dinarjev, tip 600 168 in tip 1000 130 dinarjev za kilogram. Kruh iz moke kategorije B tip 400 bodo Celjani kupovali po 200 dinar- jev, kruh iz moke tipa 600 po 168 in kruh iz moke 1000 po 156 dinar- jev kilogram. Sladkor v kristalu bo stal 265 dinarjev, v kockah pa 300 dinarjev. Vstekleničeno olje bo zdaj pa 500 dinarjev liter, odprto pa 465 dinarjev kilogram. Mleku je dolo- čena cena 155 dinarjev v literskih steklenicah in TO dinarjev v polliter- skih. Za razliko od prejšnjega sklei>a, se je tokrat občinska skupščina od- ločila za diferencirane marže, ki so v skladu s predlogom republiških organov. Občinska skupščina je na tej seji sprejela tudi nove koeficiente za iz- računavanje akontacije novih stana- rin. Le-ti so: 2.00 za stanovanja, do- grajena do konca leta 1959; 1,75 — za stanovanja dograjena v letu 1960; 1.50^ — za stanovanja, dograjena v letu 1961; 1,40 — za stanovanja, do- grajena v letu 1962; 1,50 — za stano- vanja, dograjena v letu 1965 in koe- ficient 1 — .za stanovanja, dograjena v letu 1964. Nove cene bodo začele veljati v ponedeljekj 25. avgusta, akontacije na stanarine pa bodo obračunalijfod ])rvega avgusta dalje. BESEDA OBČANOV... ... IN NJEN ODMEV čigava je krema? V teh vrsticah željm opisati primer nelojalnosti trgovke, ki kaže na nesoliden in grd način postrežbe. Zgodilo se je 12. VIII. 1965 v štorski trgovini »Livar«. Prišel sem kupit kremo za čevlje in ko sem dobil plačilni listek, sem odšel k blagajni ter plačal ra- čun. Vrnil sem se z odrezkom do pulta in zahteval plačano blago. -Na moje veliko začudenje mi je trgovka Lojzka Godieelj dejala, da sem isto že vzel. Vztrajal sem, da to ni res, toda tudi uslužben- ka je trmasto vztrajala pri svoji lažni trditvi. Miroljuben človek kot sem, nisem hotel vzbujati po- zornosti in sem raje odšel. Iz- gubil nisem kdove kak izdatek, vendar bi se mi bil lahko isti primer doj;odil tudi z večjo vso- to denarja, katerega pa nimam na razpola{]:o, posebno še zatega- delj, ker sem se ravno vrnil iz J NA. , Morda bo tale dogodek in čla- nek opozoril, v bodoče omenje- no trgovko na vestnost pri delu. Žohar Vili •Štore 156 Zakaj roparski napadi? v prejšnji številki CT sem bral o rcH parskem napadu v parku pred zeleznišKo postajo. Mimo tega se spominjam tudi prejšnjih vesti o vlomu v samopostrežno trsjovino na Otoku, raznih pretepih in po- dobno. Takšni primeri Celju resda niso v zgled, vendar ugotavljam, da so veči- del kri\Li takih neredov prebivalci iz raznih krajev Jugoslavije. Ljudje, ki o tem niso bolje poučeni, si pač mislijo, da smo takšni Celjani. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi začeli proti vsem takšnim kršilcem nastopati bolj strogo. V času gospodarske reforme bi bilo potrebno v podjetjih, ko odpušča- jo odvečno delovno silo, predvsem ' po- gledati, kdo so tisti, ki vedno netijo zdra- ho in pretepe ter jih odpustiti. Alojz Jesih V. P. 8726-3, Sarajevo V odgovor na sestavek bi bilo potrebno več besed, vendar samo nekaj: osamljenost in izključevanje iz družbe najhitreje po- gojujeta nepravilno ravnanje posamezni- kov. Zatorej v tem ni rešitve, pač pa bi si morali prizadevati, da bi z resničnim tovarištvorn vključili ljudi iz drugih krajev v svojo sredino in jim tako omo- gočili čimprejšnjo uveljavitev v družbe- nem življenju. Uredništvo Zakaj ni več matičnih poročil že nekaj časa pogrešam v CT matična poročila, pa me zanima, zakaj ste jih ukinili? Zelo rad bi. da bi še v prihodnje objav- ljali ta poročila, ptedvsem iz La- škega in Radeč, ker sem tamkaj- šnji rojak in me zato zanimajo. Slavko Zagajšek Pragersko 151 Zaradi pomanjkanja prostora smo morali nekajkrat poročila matičnih uradov izpustiti, ven- dar jih bomo začeli znova objav- ljati v prihodnji številki na 8. strani! Uredništvo OB 20.LETN1CI CELJSKEGA TED- NIKA JE POLJSKI ČASOPIS ZIE- MIA KALISKA OBJAVIL DALJŠI PRISPEVEK, POSVEČEN PREGLE- DU JUBILEJNE ŠTEVILKE. ZA UČINKOVITEJŠE UVELJAVLJANJE ^GOSPODARSKE REFORME OSEBJA ODGOVORNOST (Nadaljevanje s 1. strani) Predsedstvo občinskega sindikal- nega sveta in izvršni odbor občin- skega odbora Socialistične zveze sta zato pred kratkim na skupni se- ji sprejela nekaj zaključkov, Jci naj bi zagotovili več preudarnosti in učinkovitosti pri izvajanju novih ukrepov v gospodarstvu. Odločitve, ki jih bo v zvezi z iz- vajanjem gospcKlarske reforjne sprejela občinska skupščina, naj bi bile plod skupnega dela skupščine in družbeno' političnih organizacij. Na podlagi teh širokih razprav bodo sprejeta stališča 4)rav gotovo trdnej- ša, hkrati je pa na ta način mogoče omejiti vse tiste sklepe, ki bi pre- več ogrozili življenjski standard ob- čanov. Oba omenjena foruma menita, da oblikovanje cen v dtlovnih orga- nizacijah ne more biti domena sku- pine ljudi, temveč da morajo o njih razpravljati tako sainoiiiiravni or- gani "|vot politiene organizacije. To pa bo mogoče le, če bodo koU;ktivi o vseh dogajanjih temeljito obve- ščeni. Vodstva družbeno političnih organizacij bi zavoljo tega morala pripraviti Z občani več pogovorov o dejanskem stanju in upoštevati, njihova mnenja in predloge. Pri osebnih dohodkih, ki naj bodo rezultat večjega in boljšega dela, bo treba v prihodnjem obdobjii ob- likovati -nove stimulativnejše osno- ve. Linearno povišanje .osebnih do- ''odkov je namreč . napačno. Kljub temu pa bi delovne organizacije za delavce z nižjimi osebnimi dohod- ki, ki so jih spremenjene cene naj- bolj prizadele, morali najti rešitev nkoj. To bi bile lahkcf akontacije-, ki pa bi morale biti realne. Velikega pomena je v tem času '_*vdi izkoriščanje notranjih rezerv in pa prizadevanja za uskladitev sološne in proračunske potrošnje dejanskjm potrebam in realnim možn(f?tim. Kaže, da bo treba ome- jiti razbohoteno administrativno po- slovanje v prosveti. zdravstvu, kul- turi "in občinski upravi. Restrikcija «red'>tev pa iie bi smela prizadeti komaj, zadovoljiv urejenega mate- rialnega položaja šolskih in nekate- r-h kulturnih institucij. ' V prihodnjem obdobiu bo tre- ba odločneje govoriti tudi o osebni odgovornosti, kajti z njo vred bo- mo okrepili tudi kolektivno. To ve- lia za tiste posam(>znike. ki pod pla- -''em kolektivne odgovornOfiti z ne- zdravo andiicioznostib. s strokovno ''^omanikljivimi predlogi in podob- nimi slabostmi, izsiljirjejo posledi- ci\ škodljive za kolektiv in druž- l)eno skin>nost. I. B. PO REFORMI V LAŠKI OBC INI PIUMEHI SlABfGA POSLUHA Tal^^o kot v mnogili drugih (d)či- tiah so v zadnjem času tudi v občini Laško ugotovili nekaj primerov, ko skuša trgovina mimo sklepov in pri- poročil skupščine uveljaviti svoje cene. Določenih cen za moko nista upoštevali pekarni v Zidanem mo- stu in v Radečah, v nekaterih tr- govskih poslovalnicah podjetja »Iz- bira«« pa so obračunali višji pro- metni davek kot so to dovoljevali predpisi, zaradi česar je bila formi- rana za posamezne industrijske iz- delke višja prodajna eena, kot bi sicer smela biti. Tudi frizerja Lešek in Stvarnik sta zvišala cene brivskim storitvam, ne da bi predhodno nove cene po- trdila skupščina občine Laško. ' Kakšnega večjega /višanja cen komunalnih uslug pa doslej v občini Laško ni bilo zaslediti. Pri komu- nalnem podjetju v Laškem zatrju- jejo, da bodo kljub vsemu skušali ostati pri dosedanji ceni. le da bod« obračunavali prometni davek po no- vi stopnji. Tudi zasebna krojaška delavnica bo skušala ostati pri do- sedaj veljavnih cenah. Posebno poglavje pa je v občini T aško gostinsl<;a dejavnost in to \ družbenem sektorju, kjer so na o- snovi pooblastil, da ^ahko nekontro- lirano dvignejo eene svojim storit- vam te neprimerno zvišali, za kar nimajo zadostne utemeljitve. Po vsej verjetnosti jih bo. to spravilo v položaj, ko bodo pričeli razmišljati o ponovnem znižanju cen, če seveda ne bo prepozno. Gostinci so pozabili da imajo Se neizkoriščene notranje rezerve; pač pa so ubrali raje pot, ki je močno prizadela potrošnika, To jim za nekaj časa utegne zago- toviti obstoj, vprašanje pa je, za kako dolgo. ^ T. K. nVF CFNE SO POSTALE STARE PONOVNE SPREMEMBE fNndaljevanje s 1. strani) Od 14. avgusta dalje, prodajajo v vifh trgovinah v omenjenih obči- nah moko tipa B (WRa) po 240. pol- -bcla po 190 in črna po 140 din. Iz tejra vidimo, da se je bela in črna moka pocenila za 2 dinarja, polbela pa za 1 dinar. Črni kruh se je po- cenil za 4 dinarje (156). cena polbe- lega in belega kruha pa je ostala nespremenjena (1?0 in 200). Ttfdi sladkor se je pocenil. Tako bo sedaj veljal kilogram sladkorja v^ krista- lu 255 dinarjev (prej 265)., sladkor v kockah pa 290 dinarjev (prei ">(¥)). Do povrišanja cen pa je prišlo pri olju. Olje iz sodov bodo prodajali odslej po 468 dinarjev (prej 465). vstekleničeno pa po 502 dinarja (prej 500). Liter .vstekleničehega mleka stane 140 dindrjev. Do spremembe cen je prišlo tudi pri mesu. Tako je sedaj povprečna con^a govejega mesa (pitano govedo) 1296 dinarjev. Meso brez kosti te kvalitetne skupine je po, 1480 do 1690 (vrat in tegno), meso s kostmi na po okrog 1200 dinarjev (roast- beef — 1280. prsa. rebra — 1100). Povprečna cena navadnega gove- jega mesa je 1166 dinarjev. Tako je meso te vrste brez kosti jio 1250 do 1520 dinarjev, s kostmi pa po 1250 ali 9~0 din. Pri teletini je pov- r»re'"nn prodajna cena 1"96 dinarjev, medtem ko je brez kosti tudi po 2000 dinarjev za kilogram. Svinjsko steg- no in pleče (brez kosti) je po 1190 dinarjev, s kostmi pa po 900 dinar- jev. Seveda pa je' cena'tudi preko 1000 dinarjev. Povprečna cena svinj- skega mesa je 948 dinarjev. Prvo- vrstni piščanci so po 1000. drugovr- stni pa po 950 dinarjev. HOROSKOP DRUŽBENI MOST je peta številka že napro- daj? Za 50 din jo lah- ko kiipite pri vseh pro- dajalcih. POPRAVEK V zadnji številki se je v članek »Kdo je odgovoren za' nekatere nerealne cene v Ce- lju vrinila neljuba tiskarska napaka. Šlo je za nove cene za izdelavo moške obleke v višini 55 tisoč dinarjev; v res- nici je bil predlog za novo ceno .za 10 tisoč dinarjev niž- ji, torej 25 tisoč din. S tem neljubo napako popravljamo in se hkrati opravičujemo. 0BLJIB4 DELA DOLG .Vsak letni odmor želimo izkoristiti čim ra- cionalneje. V tako icnitkem čc^u si želimo oddalinti in vsaj nekoliko pozah)iti na vsa- l.odne/no delo. Miren kotiček si lahiko po- iščemo na morju ali v planinah. Zbrala se nas je majhina skupna, da bi odšli v planine. V »Celjskem tedniku« smo brali o lepi pla- ninski točki na Resevni nad NŠentjurjem. Od- ločili smo se, da preživimo del svojega od- hiora na Resev:ii. ' Ker je članek obljubljal lep razgled, dogra- jeno cesto, napeljano elektriko, smo se prav veseli odpravili na pot. Že na cesti iz Šent- jurja do podnožja Resevne smo doživeli ra- zočaranje. Cesta ni vzdrževana, vedno bolj jamasta je, tako da smo morali ustaviti na- še cestne konjičke in peš nadaljevali pot. Vi- deli smo, da se obljuba v »Celjskem tedni- ku« ni uresničila. Napotili smo se po strmi .poti, ki pelje na vrli Resevne. Cim višje smo s<^. vzpenjali, tem bolj se nam je širilo ob- zorje. Pod Vlahom smo se rgzgubli po zapelji- vo sočnih borovnicah. Na planinskem domu Resevne nas je pri- jazno sprejel upravnik. Kmalu smo ugotovili, da imajo »električno luč« na petrolej. Prav tako je pitna voda precej oddaljena od doma. Kljub težavam z vodo je dom zelo čist. Dom še ni dokončan, vendar že imajo prenočišča. Hoteli smo si ogledati okolico, ki se vidi z razglednega stolpa. Ob prihodu do njega nas je zelo presenetil, kajti stolp je skoraj pro- padel. Še bolj žalostna je ugotovitev, da kraj, s katerega je eden najlepših pogledov na ši- roko okolico, ostaja takšen, kot je bil. Misli- mo, da bi joonUo to vpniaaj« r»iiti plaiuB* sko društvo skupno s šentjursko občino. TU ristična točka ni znana samo zaradi razgledi prav tako je pomembna tudi iz narodnoosv5 bodilne borbe. — J. I. VlJtD\OST Na nekem parniku se med drugim vo- zita Francoz in Američan, ki sedita pri <)lx'du /a -isto mizo. Toda vsakdo izmed njiju govori le svoj jezik in ne razume niti besedice tujega. Ko pride Američan prvi dan do mize, Francoz, ki že sodi, prijazno vstane in reče: Bon appetit (dober tek)! Američan rnisli, da se mu je predstavil, zato mu ponudi roko in reče: Howard Blake. Po- tem oba jesta, ne da bi spregovorila be- sedico. Pri večerji se stvar ponovi: Fran- coz reče bon appetit, Američan, nekoliko presenečen, pa hiu odgovori: Houard Blake. Naslednjega dne se stvar ponovi, to pa je Američanu preveč. Poišče glavnega na- takarja in mu reče: Postavili ste me po- leg nekega norca — neki Bon Appetitl Pri vsakem obedu se mi predstavlja. Glavni natakar mu pojasni zmoto in mu pove, da mu Francoz želi le dofcer tek. I Zvečer, ko pride Američan k večerji, : pozdravi svojega tovariša s krepkim »bon ' appetit«. Francoz, ves očaran, noče biti neolikan. Zato'vstane in mu oOgovori v angleščini: »Howard Blake!« TKŽNE INŠPEKCIJE IMAJO DELA CEZ GLAVO - SODIŠČE UKREPA PRVE SODBE ODLOČNOST TRŽNIH INŠPEKCIJ, KI JIM POMAGAJO TUDI OR- GANI ZA NOTRANJE ZADEVE IN TAKOJŠNJI UKREPI SODIŠČ ZA- GOTAVLJAJO. DA SE BODO RAZMERE NA TRŽIŠČU KMALU URE- DILE. ŠTEVILNI POSAMEZNIKI SO SKUŠALI rZKORlSTITI POLOŽAJ, VENDAR SO SE UŠTELI. POTREBNA BI BILA VEČJA INICIATIVA OBČANOV, KER TRŽNI INŠPEKIORJI SAMI NE MOREJO ODKRITI VSEGA. V Laškem smo zaman iskali trž- nega inšpektorja. Tovarišica nam je povedala, da je vse dneve na te- renu. V Žalcu smo se pogovorili s tržnim inšpektorjem, tovarišem Zu- pancem. ki nam je povedal nekaj kritičnih primerov v žalski občini. Najmočneje je izstopilo gostin- sko podjetje »Hmeljar«, ki je v povprečju dvignilo cene svojih go- stinskih Uslug za 40%. Toda'v ne- katerih primerih so pretiravali: cene likerjev so dvignili za 47,97 "0» v*»u za 24" o (ob čemer moramo poudariti, da za vino sploh ni pred- pisan nov zvezni davek), brezalko- holnim pijačam za 49% in podob- no. Občutno so dvignili cene za hrano: prikuham v povprečju za '52 "0. jedilom po naročilu za 66%, gotovim jedilom za 49% itd. Abo- nentska kosila so se iako podraži- la za '50 " or koRila po naročilu pa za 44",,. Poleg tega pa je značilno, da so nekaterim ' artiklom pribili po 50 do «0"o več na prodajno ceno kakor poprej. Gostinsko podjetje »ttmeljar« je svoje cene dvignilo linerano že 28. •'iMja, nie da bi imelo poprej izde- 'aii'» kalkulacije, oziroma ne da bi vedelo 2ia nove nabavne cene. Za- ladi vseh teh nepravilnosti je tržna inšpekcija prijavila podjetje javne- IVU tožilstvu. Mimogrede pa še samo podatek: v tem času je količinski promet v podjetju padel povprečno za 40%, v nekaterih obratih pa ce- lo do 70%! , « Zasebni gostilničarji so bili zmer- ni in so tudi dvigali cene le zlago- ma. So seveda tudi med njimi pri- meri, ko bodo potrebni ukrepi (uta- ja stare zaloge cigaret). Težnja za višanje cen se kaže tudi pri frizer- iih. pri obrtnikih lesne stroke (par- ketar). V vseh teh primerih inšpek- cija še vedno preverja iM)datke, na- kar bo kršilce prijavila sodniku za !>rekrške ali pa javnemu tožilcu. V raznih krajib smo ugotovili pri- mere zadrževanja blaga, previsoke cene določenim izdelkom in podob- no. Primere zadrževanja blaga sta ugotovili tržni inšpekciji v Žalcu (pri Železnini) in v Celju (pralni prašek v prodajalni »Voglajna«). i*revisoke cene ugotavljamo pred- vsem v pekarnah. Tako si je pek ndimir Pavletič v Ljubnem od y. do 11. avgusta ustvaril približno »SiOOO dobička zaradi previsokih cen. pek v Ljubnem Naroločnik lo- že 11.'500 dnjarjev. Mklavžin Štefka in Moličnik 'Nada v pekarni Gornji grad 44.000 dinarjev viška. Vsi ti peki se izgovarjajo, da z nižjimi ce- nami ne morejo izhajati, mtnltem pa ipregled izdelkov pri nekaterih pokazal, da kruh in zemlje niso imele predpisane teže. V Mozirju je vložena prijava proti poslovodjem in direktorju trgovskega podjetja »Savinja«, ker so prodajali kruh po višii ceni. 'Velika r.meSnjava je nastala ^pri •oflaji vžigalic, ko nekateri iiiso razumeli (ali pa niso hoteli razu- meti) uradnega lista in «0 prodaja- li vžigalice po 22 oziroma celo 25 f^Miarjev namesto po določeni ceni tS dinarjev za škatlico s 50 vžigali- cami. Zaradi nepravilne cene vžiga- lic je prijavljenih kakšnih deset rrimerov. V Žalcu se I.iudj^ razbur- jajo.- ker prodajajo v prodajalnah nivo po različnih cenah (od 157 do f54 dinarjev za steklenico). V Celju 'e tržna inšpekcija prijavila tudi za- sebna slaščičarja Mihajloviča in Ba- kijeviča, ker sta neopravičeno dvig- nila cene nekaterim izdelkom. Povsod so torej tržne inšpekcije radi katerih se bodo morali kršilci ugotovile določene nepravilnosti, ,za- zagovafjati pri sodiriku za prekrške ali pred gospodarskim sodiščem. Sodniki skušajo ukrepati kar naj- hitreje in prav ta teden so bile pri gospodarskem sodišču v Celju prve razprave. Pred okrožnim gospodarskim so- diščem "V Celja so bile ta teden raz^ prave proti Elektro Celje,'ki je bi^ lo kaznovano s 500,000 dinarjev dte- narne kazni, direktor Srečko Rajh pa s50.000 dinarjev denarne kazni za- radi pren ranjenega pobiranja akon- tacije /a prispevek, s čimer se pod- jetje sicer, ni denarno okoristilo (več o lein berite.v sestavku Obvestilo odjemalcem električne energije na 5. strani). Zatem se je zagovarjal brivsko-frizerski salon iz Slovenskih Konjic, ki je samovoljno dvignil cene za usluge od 50 do 77" o« Upravnica Justina Planine je bila kaznovana ,z denarno kaznijo 10.000 dinarjev, podjetje pa z denarno kaz- nijo 50.000 dinarjev in z odvzemom premoženjskih koristi 9.000 dinar- jev. Tretja razprava je bila zaradi '■»odaje mesa po previsokih cenah, /.aradl če.sar se je zagovarjala KZ .intirje, ki jo je sodišče kaznovalo s 550.000 dinarji denarne kazni in (dvZemom premoženjskih koristi 458.565 dinarjev. Direktor Martin Gobec je bil kaznovan s 25.000 di- narji denarne kazni, šef komerciale Jože Drofenik pa s 15.000 dinarjev denarne kazni. V času, ko to poro- čamo, se pred okrožnim gospodar- .;vL?n sodiščem zagovarja pekarna -t-loHaške Slatine. Proti razsodbam «e .lahko prizadeti še pritožijo! PRIMER CELJSKEGA »KURIVA« VISOKE PLAČE IZ POTliOŠMKOVIH ŽrPOV POVPREČNI DOHODKI V LETOŠNJEM PRVEM POLLETJU 101.500 DIN, SICER PA TUDI VEC KO 284.000 DIN. BRŽKONE PRIMER CELJSKEG A KURIVIA NE BI BIL KAMEN SPO- TIKE, CE BI BILI VISOKI OSEBNI DOHODKI REZULTAT DELA. TO- DA MEDTEM KO SO RUDNIKI POVIŠALI CENE PREMOGA, .SO TUDI V TRGOVINI S KURIVOM "/.KORISTILI PRILOŽNOST. DA BI SI Z USTREZNO MALOPRODAJNO CENO ZAGOTOVILI LAHEK .ZASLUŽEK. TO POTRJUJE ZLASTI DEJSTVO, DA SO OB IŽ OD- STOTNI MARŽI V NOVO CEiNO PREMOGA VKALKULIRALI 25 Ant;TnTW> POVIŠAiNlFOSFRiNIR T>nMf>nKfW Glede na to. da ima Kurivo na svojem področju monopolni položaj in ustvarja velik del svojega do- liodka v tranzitu ob minimalnih ma- nipulativnih stroških, je poslovanje seveda >rentabilno« in nudi dovolj i možnosti za visoke plače. • Tako so znašali povprečni mesečni dohodki 56 zaposlenih (od tega 18 v upravi) v letošnjem prvem pol- letju 101,500 dinarjev. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva pomeni to 108 odstotjio povečanje v primerjavi z istim obdobjem la- ni. Pri tem so dohdki vodilnih _uslužbencev daleč presegli povpreč- je. saj je julija prejel direktor Vili ' Reberšak. ki mu pp notranjem pra- vilniku kot udeležencu NOV z vi- soko pokojnino pripada 20 odstotna povi.šica na visoko osnovo. 284.541 din. šef komerciale Slavko Šafar 250.107 din. prodajni referent Stane lančič 217.575 din in računovodja Ludvik Aškerc 212.997 din. Na ra- čun ustvarjenih in neizplačanih osebnih dohodkov za lan*!ko iHo se si aprila, maja in junija letos raz- delili >sanio 9.700.000 dinarjev ])re- «ežka. Nekateri uslužbenci iz uprave so zii opravljene nadure v juliju prejeli od 15 do 20.000 dinarjev. Pri lein jo zanimivo dokaj ugodno raz- merje med delitvijo na osebne do- liodke in sklade, saj znaša razmer- ie 70 : 50: kar pomeni, da je pri- čakovati morda že v bližnji prihod- nosti ureditev ustreznega prodaj- nega prostora! Zdi se nam, da kak poseben ko- mentar ni potreben, mordii kvečje- mu ugotovitev, da bo potrošnikom ob kurieniu lahko zares vroče. NOVE CENE PREMOGA Znane so že tudi nove višje cene premoga. Tako je sedaj moč kupiti tono velenjskega premoga v kosili po 7,658 dinarjev, premog v kockah TKI 7,185 dinarjev, orehovec pa po 6.765 dinarjev. Precej višje so cene premoga laškega rudnika, saj velja tona v kosih 15,645. v kockah 15,975, ()r('hov<'c 15,985. grahovee 12,595, zdrob pa 10,555 dinarjev. Še nekoli- ko dražji je premog iz premogovni- ka Montana. Premog v kosih je po 15.702, kockovee po 15.112, orehovec pa po 14,552 dinarjej^. Trboveljski premog v kosih je po 11.425,'v koc- kah po 10.895, orehovec pa po 10.505 dinarjev. Približno enake ce- ne so za premog iz zagorskega pre- mogovnika, saj velja premog v ko- sih 11,559, premog v kockah 11,569, orehovec 10,()69 dinarjev. In še cene za premog iz premogovnika Seno- vo: premog v kosih 12.645 dinarjev, lockovee 12,298 in orehovec 11.725 dinarjev. Znana je že tudi nova cena drv v?, trdih listavcev. Te ImxIo ve- i(> (i.odo dinarjev. Pri iiremogu iz vseh premogov- nikov, razen velenjskega, je razlika med nabavno in i)r()dajno ceno 1000, li \(denjsk(>ni pa 700 dinarjev. K. F. 95 LET DRUŠTVA PRAZNIK LAŠKIH GASILCEV V l.aškv>ni so praznovali 95-letriico gasilskega društva, ki sodi med naj- starejša prostovoljna gasilska društ- va v Sloveniji. ^ Društvo je že v petek odprlo zelo zanimivo razstavo društvene dejavr nosti, ki'je segla celih 95 let nazaj, nato je bila v soboto svečana'seja! na k-ateri so podelili najstarejšim in najzaslužnejšim članom diplome in priznanja, zvečer istega dne pa so i)rikazali požar Zj najsodohnejši- nii pripomočki. V nedeljo se je praznovanju pri- f'ružil() še več deset gasilskih (Iru- šlev. ki so prišla v Laško s svojimi gasilskimi Avtomobili in društv^Miimi prapori. Svečanost se je pričela z velikim ininKihodom, ki so mu ])riso- sffovali poleg predstavnikov sku'p- ščiue občine Laško še zastopnik re- |)idxliške gasilske zveze dr. SOK An- ton, republiški gasilski inšpektor Milan Vrhove ter zastopniki števil- nih občinskih gasilskih zvez. 1*0 mimohodu gasilskih enot je bilo na trgu ])red hotelom Savinjo« zborovanje, na katerem je govoril o .pomenu 20-letnice osvoboditve in jubilejnega slavja podpredsednik skupščine občine Laško Miha Pro- sen. Praznovanje je' bilo zaključeno pozno popoldne z medobčinskim ga- silskim tekmovanjem, ki mu je pri- sostvovalo več sto Laščanov ter go- stov. T. K. MARŽE DOLOČENE Pri povečanju cen prehrambenim in drugim izdelkom so se marsikje pojavila neupravičeno visoka pove- čevanja, kar je marsikaterim pod- jetjem pomagalo, da so krili svoje morebitne notranje izgube, ali pa, da so si povečala notranje rezerve. Marsikje so neupravičeno določili tudi do 50 "o marže in na ta način so bile cene seveda ,zeIo visoke. Zato so na zavodu za cene določili nove procente marž, preko katerih ne sme nobeno podjetje. Večinoma so marže okoli 16",, nabavne cene, po- nekod pa tudi 20" II. Tako visoko maržo lahko vračunajo v prodajo mesnih izdelkov, začimbe in južnega sadja, za mesne in ostale konzerve je marža 17** o, za sveže ribe in mlečne izdelke 16 "o- za testenine, kavo in riž pa 15",,. .Najnižja marža je določena za jedilne maščobe, kjer je 10",I, za sol pa je 12",,-marže. Ta določitev bo preprečila navijanje cen med posameznimi prodajnimi podjetji in se bomo izognili mnogim nepravilnostim. K. F. KAI SO nosRC.I T CO^JTlvn S POVEČANJEM CEN? Z LEVO ROKO V DESNI ŽEP (Nadaljevanje s 1. strani) O go.stinstvu na področju nekdanjega celjskega okraja je bilo že nekaj žolčnih ra/.iav, ki so doijile piko na i ob izva- janju gospodarske retorme. Reforma bi naj bila po tolmačenju nekaterih go- stinskih delavcev tisti veiitdrob katere:Ti bi ob istem delu —- ustvarjali neprecen- ljiv kapital. Reforma bi naj utrdila in uzakonili po- slovno zavest, razčlenila kriterije ob po- nudbi in povpraševanju, postavila turizem na ekonomske temelje. Ce pa posredujemo prve zaključke in nepopolne analize, ugo- tovimo, da so v gostinstvu kaj malo raz- mišljali o ekonomskih izračunih ter postav- ljali cene, ki so ne samo pretirane — temveč neprebavljive. Zato so že po nekaj dneh znova začeli računati — spuščati cene in jadikovati. Ce so kje, potem so najmanj v gostinstvu razmišljali o notra- njih rezervah, o izboljšanju organizacije dela ter tako poizkusili voditi politiko najmanjšega odpora. V želji, da bi ugotovili, kakšen je de- janski položaj, smo v našem uredništvu izbrali sedem raznih jedil in pijač ter preko njih poizkusili prodreti v razmere našega gostinstva. Osredotočili smo se na družbeni sektor, v katerem so hitreje reagirali na nove gospodarske ukrepe, V šestih občinah, celjski, žalski, mozirski, šentjurski, laški in šmarski smo primer- jali cene piva, navadnega rdečega vina, oraniade, malinovca, navadnega sendviča s šunko, golaža in dunajskega zrezka. Rezultat naše akcije je zanimiv. To pred- vsem zaradi že omenjenih dejstev, kot so neekonomski izračuni in pretirano po- večanje cen. Najzanimivejši je vsekakor golaž, ka- terega cena ima izreden razpon. Kljub te- mu, da naravna vina nimajo novih cen, smo jih uvrstili v našo akcijo in ugo- tovili, da so nekatera podjetja neupra- vipeno dvignila cene tudi njim. RAZLIKE V CENAH ISTIH ARTIKLOV Ze prvi, bežen vtis ob obisku gostinskin podjetij, ki so.>,e po novem, cene bodo, baje občutno zni- m. Pivo je najdražje v ' Sraarju, v obratu Boč, kjer prodajajo steklenico po 220 di- narjev. Planinski dom 210, Žalec, Vransko in Hum po 200, Mozirje in Ljubno po 1'JO m sestre, Logar po 180 dinarjev. Pti tem je zanimiva še cena sertdviča s .šunko, ki se giblje od 100 dinarjev v Mozirju, na Vranskem in pri sestrah Lo).'ar pa do I.^^O. dinarjev v Planinskem domu v Logar- ski dolini. ■'■ r Cene govejega golažii so skoraj povsod f-nake — 450 dinarjev, le v Šmarju (obrat Boč) je po 400 in pri sestrah Logar pa j?50 dinarjev. Najnižja pa je vsekat.or cena golažu pri za.seimem gostincu fani Seaica v Žalcu,, kje-r stane le 280 dinar- jev. Pri ostalih'^j.;vnih in pijačah, ki smo jih za naše primerjave določili v uredni- štvu — ni bistvenih razlik. Primerjave, ki smo jih navedli, jasiio kažejo, da v nckat^a-ih podjetjih niso upoštevali pogojev in določil- ter tako postavljali cene, ki mdčno odskakujejo. Nas" namen ni, da bi iskali in določevali grešnega kozla, želeli pa smo pokazati, kako gostinci razumejo in izvajajo rolor- mo. Nokaj je jasno — s_ takšno politiko ne bodo mogli dvigniti gostinstva, to pa predvsem zaradi tega, ker so kljub večjnn cenam ostali pogoji (prevsem strežba in kvaliteta) — isti. Neupravičeno navijanje cen, tudi pri naravnih vinih, daje sli^iti, d^ so se gostinci zatekli v skrajnost, s tem pa so izgubili dobršen del zaupanja v njihove — sicer svojstvene pogoje — kajti nekajkratne spremembe cen dajo slutiti, da so v gostinstvu še ogromne rezerve, ki pa bi jih bilo n^ijno poiskati, in to čimprej. J. Sever KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA 20 LET PROSVETNEGA DRUSTVA »ZARJA« OD SEKCIJE DO DROŠTVA Prav v tem času mineva 20 let, kar so skromni začetki kulturno- prosvetne dejavnosti v Trnovljah dobili organizirano obliko v okviru društva pod imenom »Zarja«. Usta- novitelji (sedaj že častni ali še ved- no aktivni člani) so pod tem ime- nom videli resnično »zarjo« ali_za- č«tke zelo aktivnega in nesebičnega dramskega ustvarjanja. Dvajset let amaterskega ustvarjanja pomeni, ne glede na kakovost prireditev mnogo. Mnogo zaradi tega, ker se je vsa dejavnost odviiala izključno na amaterski osnovi, kar je ohranila še do danes, ko je čas »zastonjkar- stva« že davno minil. V tem času so izmenično vodili' flruštvo štirje predsedniki: Ivan Ma- jerič, Drago Pilih, Ivo Majer, Ste- faa Zvižej, ki je bb 10. obletnici opravljanja te funkcije predal me- sto zopet prvemu predsedniku Iva- nu Majeriču. O težavah, s katerimi so se vodstva društva v vsem tem času srečeval, to pot ne bi pi- sali, saj so nam vsem znane. Društvo se je, kot že rečeno, raz- vilo iz dramske družine,«ki uspešno deluje še sedaj. Dvajsetletna dram- ska dejavnost obsega okoli štiride- set uprizorjenih dekvseh žanrov. V ^rvem obdobju je bilo osnovno me- rilo število predstav, tako da je za- radi iega tudi kvaliteta uprizori- tev večkrat trpela. Z zahtevami ob- činstva je šel tudi kakovostni raz- voj nekoliko dlje. Kvaliteta je po- stala osnovno merilo pri priprav Ijanju dramskih .uprizoritev, sod- stvo društva je skrbelo tudi za množične, atraktivne letne uprizo- ritve pred prosventim domom (Mli- narjev Jai^ez, Pod svobodnim son- cem in dvakrat ljudsko igro »MTK- LOVA ZALA«). Število nastopajo- čih je doseglo višek pri letošnji predstavi »Miklove Zale«, kjer je preseglo število sedemdeset. Zadnja leta so po mnenju strokovnjakov , mladi trnoveljski igralci dosegli ze- lo viden napredek, saj so gostje vseh občinskih, okrajnih, letos pa tudi republiške dramske revije na Jesenicah^ » L^ 1960 so ustanovili s pomočjo krajevnega odbora SZDL in odbora krajevne skupnosti klub, preko ka- terega nudijo obiskovalcem v dol- gih zimskih večerih kulturno in ko- ristno razvedrilo. Zadnji dve sezo- ni so postali redni sobotni program- ski večeri že prava tradicija in po- treba. Za sedaj samo še toliko: ISKRENA ZAHVALA NAJ VELJA VSEM TISTIM, KI SO^-KAKORKO- T.l KARKOLI PRISPEVALI ZA RAZ- VOJ MARLJIVEGA AMATERSKE- (;A KOLEKTIVA. TEM ŽELJAM SE ZLASTI PRI- DRUŽUJEJO VSI SEDANJI IN BIVŠI FUNKCIONARJI DRUŠTVA TER PREBIVALCI TRNOVELJ, KJ ŽIVIJO Z DRUŠTVOM IN JE DEL^ NJIH. P. S. S SOBOTNO PREDSTAVO NA- MERAVAJO ZAKLJUČITI VRSTO PREDSTAV »MIKLOVE ZALE«- TX^MA, ki je bila posvečena 20. obletnici društvene dejavnosti, zato vabimo vse Celjane in okoliško pre- bivalstvo k čimštevilnejši udeležbi. Številna udeležba jim bo najprisrč- nejša čestitka ob lepem jubileju. (Predstava bo n^. prostem pred pro- svetnim domom v Trnovljah ob 20. uri). V nedeljo pa nameravajo go- stovati v letnem gledališču v G R I - Z A H pri Žalcu ob istem času. ejš s sredstvi, ki so jih prispevale gospodarske organizacije v Laški občini, letos pre- urejujejo Dom TVD Partizan. Po končanih delih, ki so se nekoliko zavlekla zaradi isto- časnih del na popravilu laške osnovne šole, bo možno v domu prirejati tudi kulturne prireditve z gostovanji večjih gledaliških skupin. S preureditvijo doma Je Laško dobilo lepo urejeno kulturno dvorano, obenem pa tudi telovadnico za razne športne dejavnosti, ' Foto: Janez Sever Primarij dr. Rojnik Alojz O srčnih boleznih NAVIDEZNI SRČNI BOLNIKI (IH ^ Ob takem napadu uprizori bol- nikova okolica v družini ali na delovnem mestu pravo pani- ko. Takoj pokličejo reševal- ni avto, ki bolnika pripelje v bolnišnico. Zdravnik pa pri pre- gledu ne najde prav nobenih ne- normalnosti več. Te osebe, ki so doživele tak napad, živijo v stal- nem strahu za svoje srce, posta- jajo vedno bolj vznemirjene, za- to se jim težave stopnjujejo in napadi postajajo številnejši. Vzroki, ki dovedejo do leh živčnih motenj, so številni. Da- nes smatramo, da igra odločilno vlogo prirojena ali že v zgodnji mladosti pridobljena živčna pre- občutljivost. Poleg tega je za te motnje kriva cela vrsta škod- ljivih navad, kakršne so kaje- nje, čezmerno 'uživanje kave, razne tablete za jačanje živčnega sistema, pomanjkanje svežega zraka, nepravilna prehrana in ne- urejeno spanje. Pogosto povzroča- jo preobčutljivost tudi stalni ne- sporazumi v družini ali na de- lovnem mestu, posebno,'če pri- zadeti svojega, dela ne opravlja z notranjim zadovoljstvom. Takšne osebe začno pogosto" ne- kontrolirano jemati razna sred- stva za srce, namesto da bi te- meljito spremenile način svoje- ga življenja. Eni mislijo; da jim pomaga kava, drugi, da jih po- mirja nikotin, tretji pa jemlje- jo še razne tablete, da bi jih po- živile pri delu. Vsa ta sredstva pa imajo nasproten učinek. Po kratkotrajni povečani sposob- nosti za delo, so pozneje še bolj izmučeni in razdražljivi. Zdraviiik mora takšnega bol. nika najskrbneje pregledati in uporabiti pri preiskavi vse po- trebne tehnične pripomočke in če. res ne najde na srcu nobenih j organskih sprememb, se lahko odloči- za diagnozo: nevrocirku- latorna distonija. Bolniku mora pojasniti, da so vse njegove mot- nje izraz pretirane občutljivo- sti na razne dražljaje, na kate- re živčno uravnovešen človek sploh ne bi reagiral. Po vsem tem je treba tudi jas- no odgovoriti na vprašanje, če so te osebe res bolniki. Nikakor ne smemo govoriti, da so to srč- ni bolniki,' pač pa samo osebe z razdražljivim živčnim sistemom,' ki nepravilno reagira na razne dražljaje. Takšne o;sebe se tudi ne inorejo primerno prilagoditi povečanim telesnim naporom in imajt> pri teh zares težje diha- nje, ker se njihovo srce in ožilje ne znata prilagoditi hitro spre- menjenim pogojem. Ker ti ljud- je niso srčni bolniki, spadajo bolj k psihiatru, ali mentalnemu hi- gie^iku. Poudariti pa moramo, da na nevrotični podlagi v po- znejših letih .nastopajo tudi pra--. va srčn« obolenja, če so osebe iz- postavljene velikim živčnim na- porom. (Nadalj. in konec prihodnjič) Znamenja v celjski okolici »Po vsej slovenski zemlji so posajena zna- menja: ob cestah in križpotih, sredi polj in gozdov, na robu vasi in na trgih, na, planem in v bregu stoje. Tudi ona, morda najskrom- nejša med pomniki davnih dni, dokazujejo, da nismo od včeraj na tej zemlji.« (Zadni- kar) Znamenja so postavljali naši pradedi v spo- min na kugo ali druge nadloge. (Turke, bo- lezni, ogenj, poplave, zaobljube). Pa tudi na romarskih poteh kot nekaka postajališča. Vrh vsega še priprošnikom (Florjan, ogenj, Nepomuk, poplave). Naše ljudstvo imenuje večino kamnitih znamenj kužna znamenja. Dasiravno ne drži vselej, kot smo videli iz zgoraj opisanih nagibov. Poleg naštetih je še mnogo drugih; vsi nam danes niti niso zna- ni. Najstarejši so bili pravnega značaja. Ubi- jalec npr. je bil poleg običajne kazni dol- žan postaviti ubitemu znamenje. V Sloveniji je okoli tisoč znamenj, ki pa niso v celoti ohranjena. Oblikovno in po gradbeni struk- turi delimo znamenja na ' kamnita, zidana, kapelice, lesena znamenja. Za strokovnjaka so le-ta deljena še v pododdelke. Med najstarejša ohranjena kamnita zna- menja štejemo svetilnik v Mariboru, v poz- nogotskih oblikah iz leta 1521. Gotski svetil- nik v Žičkem samostanu je še stal 1852, iz tega časa je ohranjena njegova podoba. Po ohranjeni sliki je bilo znarnenje bogato kam- noseško izvedeno še verjetno v 15. stol.. Kamnit svetilnik v Celju pri opatijski cerkvi je verjetno iz konca 16. stol., steber, ki je marmornat, je skoraj gotovo predelan iz antičnega okroglega stebra. Ce je imelo zna- menje v Drešinji vasi funkcijo svetilnika, mo- ramo danes samo domnevati. Tu bi še omenili znamenje v Levcu pri Celju. Svetilni steber v Laškem ni več ohranjen, ohranjena je -samo dokumentacija. Bil je iz 15. stol. (I. Oro- žen). Čeprav levško stebrno znamenje in ono v Drešinji vasi spominja od daleč na svetilnik, je po sorodnih oblikah kaj pomembno, še poznogotsko iz 16. stol. Letnica 1721, ki je na enem vklesana, ni iz časa nastanka. Zna- menje iz Dobrave pri C«lju, iz časa poznega baroka, sodi med kvalitetna znamenja na Slovenskem. Postaviti sta ga dala, kot je razbrati iz klesanega pisma, Janez in Marija Dobnek (1767). Iz leta 1809 omenimo še slo- pasto znamenje v Ponkvici pri Ponikvi. Naj še omenimo kamnito znamenje, ki je stalo nekdaj na sredi poti iz Šmarja na Tinsko. Je bogato kiparsko okrašeno iz 17. stol., da- nes ga hrani mariborski muzej. Znamenje na Dolgem polju je kapelica pravokotne zasnove s stolpičem, na katerem stoji kot zaključek kip. Verjetno se bo ta kapelica morala v bodočnosti umakniti urbanističnemu načrtu. Že zdaj opozarjamo, da jo je vredno ohra- niti, čeprav bi jo situirali v bližini okolice. Skoda bi bilo to pričo starodavnosti uničiti, kb je po arhitektonski in estetski vred- nosti edinstvena v slovenskem merilu. Kogar zanimajo ti pomniki naše preteklo- sti, lahko najde njihov seznam v Zadnikar- jevi monografiji »Znamenja na Slovenskem.« A. S. S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Lengelle M.: La consommation. Pariš 1956. S. 25714/697. _ » Calič D.: Državni kapitalizam u okviru su- ' vremenog privrednog kretanja u svijetu. Zag- Fromm E.: Bekstvo od slobode. Beograd 1964. S. 26614/1. Ulaga D.: Telesna kultura v mladosti, zre- losti in starosti. Ljubljana 1965. S. 26609. Švajcer V.: Grupa kao subjekt obrazovanja. Zagreb 1964. S. 26611. Schindlmavr A.: Welches Unkraut ist^as? 1965. S. 26623. : Arnheim R.: Film kao umetnost. Beograd 1962. S. 26616. Kolakowski L.: Filozofski eseji. Beograd 1964. S. 26614/2. Francastel P.: Umetnost i tehnika u XIX i XX veku. Beograd 1964. S. 26614/3. Shefter H.: How to Get Higher Marks in School. (2. print.) Nevv York 1962. S. 26555. We Seven. By the astroilauts themselves. New York 1963. S. 26576. Ulaga D.: Športni režim življenja. Ljublja- na 1964. S. 26583/1. , Smu^rski skoki. Ljubljana 1965. S. 26583/2, Informator za .študente. Beograd 1964. S, 26545. ^ Beliard O.: Tragični život Dantona. Beograd 1964. S. 26542. Strunk W.: The Elements of Stvie. 13, Print. S. 26631. " * Stebbing L. S.: Philosophv and the Physi- cists. Nevv York 1958. S. 26637. Pearson H.: Zevi jen je Oscarja VVilda. Ljub- ljana 1964. S. 26529. Lewandowski H.: Ljubezen-tod in dnagod, Ljubljana 1965. S. 26530. / Oljača M.: Herojska odbrana Beograda (1914—1915). Dop. izd. Beograd 1964. S. 26515, Klajn H.: Šekspir i čovečanstvo Beograd 1964. S. 26528. Antologija slovenačkog književnog eseja Beograd l'964. S. 26541. Schindlmayr A.: VVelche Nutzpflanze isl das? Stuttgart 1954. S. 26639. Schindlmaor A.: NVeiches Unkraut ist dasj 9. — 14. Tsd. Stuttgart 1961. S. 26638. Bluze in krila so nedvomno naj- bolj praktično oblačilo za dopol- dansko delo v pisarni, nakupova- nje, šport itd. Čeprav so letos mo- ^dernc take z romantičnim nadihom, vam danes svetujemo klasično temnomodro, okrašeno z belimi tra- kovi ali čipkami. Ukrojimo jo lah- ko iz popelina ali kakšnega druge- ga tanjšega blaga. PO OSMIH LETIH V CELJU SPET TROJČKI BILI SO TRIJE Pveteklo sredo, kmalu po šesti uri popoldne, so se'v celjski bol- nišnici po dolgem času spet rodili trojčki. Samo sedem minut je tra- jalo in družina Belajevih iz Brstni- ka nad Laškim se je povečala za tri člane. Tonček, Franci in Terezika so se rodili nekoliko prezgodaj, zdravniki pa so kljub temu upali, da bodo vsi trije živeli. Toda žal ni l)ilo tako. Mamico trojčkov — Heleno Bela- jevo —^smo obiskali že naslednji dan po rojstvu njenih malih otročič- kov. Takrat si od presenečenja še zmeraj ni opomogla in kar skozi smeh in solze hkrati nam je pove- dala, da je žena rudarja, da imajo doma majhno posestvo in da je mi^- mica že dveh fantkov. Prvi je star osem, drugi pa pet let. Ko smo se v ponedeljek spet po- zanimali za počutje naših trojčkov, pa smo zvedeli, da najmlanjši ni ostal pri življenju. Naj bo kakorkoli — uaše prisrčne čestitke mamici in najlepše želje njej in njenima ma- li ui a so prav t^ko iskrene kot prej, ko so bi i še trije. V zadnjih tridesetih letih so se v celjski bolnišnici rodili trojčki samo petkrat. Prvi so prišli na svet lota 19"»9. drugi med vojno leta 1941, nato 1948. leta, poslednjič pred os- uiimi leti in zdaj nazadnje — 12. av- gusta. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • D Nisem hotel... s tistim dnem, ko otrok shodi, je v nevarnosti vse, kar lahko pre- makne. Nič koliko vaz in svetilk so že razbili otroci, nič koliko prtov pot/2gnilf z miz, koliko oblek po- pacali s pasto za čevlje itd. Prav gotovo je težko ohraniti mirno kri, ko pobiramo črepinje najljubše sklede ali pa ko vržemo v smeti o- stanke poročnega darila. Včasih se nam to sicer posreči — morali pa bi se zmeraj — ob pogledu na prestra- šenega otroka, ki kar naprej po- navlja: »Saj nisem hotel!« Seveda ni hotel — takih, ki hote razbijajo in uničujejo stvari, je malo — zato mora biti tudi kazen primerna; kajti napačno ravnanje lahko na otroku pusti težke posledice. Med otroki pa vendarle najdemo tudi take, ki, razbijejo in uničijo več kot drugi. Lahko, da je tega kriv preživahen' temperament. Takšni otroci ne pre- računajo svojih kretenj, živahni so, »vscjM)vsod jih je polno«, zato nji- hovim kretnjam manjka natapčnost in eleganca. Nikar jim tega vedno ne omenjajte! Raje ohranite mir in poskušajte otroka naučiti tega, kar mu nmnjka. Z lepo besedo in potrpežljivostjo ga boste kaj kmalu naučili varovati in ceniti lepe in vredne stvari. Z zelo občutljivimi otroki je še težje ravnati. Samo nekaj ostrih re- akcij in otrok že izgubi zaupanje vase. Boji ^e česarkoli dotakniti in iz dneva v dan postaja nerodnejši. NesrečjC se bodo nanj kar. prilepile. Iz tega začaranega kroga lahko otro- ka rešimo samo z izredno veliko miru. Način pa je enostaven in kla- pa lirinesi kozarec iz kuhinje... sičen: ;>Katka, bodi tako ljubezniva. Odlično, ti' si vendar spretna punč- ka ^!'Nekaj takih poskusov je treba in prihodnjič bo otrok prinesel iz kuhinje že kakšen vrednej.šii, večji predmet Nespretnost je lahko tudi rezultat pretirane pozornosti. Ce hočemo v skrbi, da otrok ne bo česa razbil ali pa v naglici, da bi čim prej odšli z (loma, vse storiti mi namesto njega, mu bomo s tem temeljito škodili. Poznamo pa tudi resnično nespret- nost. Marko na primer pade, kadar- koli gre po robu pločnika — ali: .Vlctka Jie zna držati šivanko tako kot je treba. Vse to ni nič posebne- ga: otrok preprosto za ta opravila ni nadarjen. ^ Telovadba je eno najboljših zdra- vil proti nerodnosti. Ritmični gibi, telovadba rok in nog, skladnost gi- banja itd. — vse to so možnosti, da priučimo otroku eleganco in prera- čunljivost. Spomnite se samo tiste igre z rokami, ko je treba najprej za- l)l()skati. nato pa najprej z levo, nato pa še z desno roko udariti partnerjeve dlani. Ta igra je za ne- rodneže pravi čudež! Veliko lepih predmetov uničijo tudi otroci, ki imajo vsega dovolj; pravzaprav proveč. Le zakaj naj bf deklica pazila na punčko, če si je i)a nikdar ni želela in jih ima te\ kup — in zakaj naj bi Matjaž pazij na električno železnico, če je v hiŠi že, odkar se spomni! Taki otroci so sebični in razvajeni, zato je treba najprej ozdraviti ti dve slabi last- nosti, šele potem lahko mislimo na nerodnost. Najvažnejše je torej, da ohranim" mirno kri,'kadar otrok kaj nrhotf uniči. To pa seveda ne pomeni, d* je to že dovolj močan izgovor: otrol^ mora paziti, kaj dela. Tega pa ga j*" treba naučiti! MEDNARODNI ATLETSKI MITING V CEgU • MI':DNAR0DNI ATLEISKI M BOSONOGI FARČIČ PRETEKLO SOBOTO JE BIL CELJSKI STADION PRIZO- RIŠČE ZELO USPEŠNEGA MEDNARODNEGA MITINGA, KA- TEREGA SO SE POLEG MNOGIH JUGOSLOVANSKIH RE- PREZENTANTOV UDELEŽILI TUDI NEKATERI ODLIČNI AT- LETI IZ SOSEDNJE ITALIJE. Skoraj tri ure trajajoči pro gram je do popolnosti zaposli skoraj 2000 gledalcev, saj je bi lo tekmovanje zelo zanimivo, or ganiyatorji pa so poskrbeli tud za to, da se tekmovanje, kljul mnogim disciplinam, ni predolg« zavleklo. Vzporedno odvijanj« dveh tekaških disciplin hkrat je prav gotovo posebna »specia liteta« celjskih organizatorjev. Gledalci so bili priča kar dve- ma državnima rekordoma:'prve- ga je osvojil bosonog Farčič^v teku na 10 km, drugega pa ita- lijanski tekač na 3000 m z zapre- kami, Benis. Farčič je kar za 5,8 sekunde popravil prejšnji Cervanov rekord, vendar pa ise laliko za ta svoj rezultat zahva- li tudi trem atletom, ki so imeli nalogo, da ga ^.vlečejoNovi re- kordni čas v teku na 10 km je sedaj 29 : 00,8. Kljub temu no- vemu rekordu pa Farčič ne bo na- stopil na Evropskem kupu v atle- tiki temveč bo na tem tekmovanju tekel Cervan, ki v Celj;i tokrat ni nastopil. V teku na 3000 m z zaprekami je bil italij.anski te- kač Benis tretji, kljub temu pa je postavil nov italijanski rekord v času 8 : 52^8. Vsi smo z zanima- njem pričakovali nastop trojice v skoku v višino, vendar pa smo bili razočarani: Vivod je zasedel, šele tretje mesto s skromnim^ skokom 190 cm. V teku nft 110 m z ovirami je bil Vravnik drugi 15,4, tretji pa je bil Brodnik. Tudi v metu kopja sta Kladivar- jeva atleta zasedla drugo in tret-| je mesto. Drugi je bil Špilar z | metom 67.70. tretji pa Kopitar. = V hoji na 20 km državnemu re- | korderju Tabakoviču ni šlo, tako = da je bil šele četrti, odličen pa | je bil Male, ki je zasedel drugo | mesto. Prva tri mesta so Celjani S zasedli v skoku ob palici, kjer = je zmagal Lešek — 460, pred Pi- = Jihom in Kolnikom. V teku na = 5000 m je odpadla napovedana = borba med Cervanom in Zuntar- i jem,_ker prvega ni bilo. Tako je E zmagal Žunter v času 14 : 26,4, E drugi pa je bil F. Kovač. Pri ^.enskah se je ponovno iz- E kazala Lubejeva, ki je z lahkoto E dvakrat premagala Šikovčevo. 5 V teku na 1(K) m je dosegla 12,0, 5 v tekli na 200 m pa| 24,9. Urban- = čičeva je svoje mete že nekako i ustalila okrog 50 m. Tokrat je = to dolžino premagala za 27 cm E in s tem metom zmagala pred | Škornikovo. V teku na 800 m je | bila Podniiljščakova druga, Kuk- | čeva pa tretja. | Tekmovanje je bilo zelo dob- ro organizirano, za kar zasluži AD Kladivar vse priznanje. F. Kramer KOMENTAR Ali RES Mf? čeprav smo sredi poletja, bo beseda, dve o hokeju na ledu ozi- roma o gradnji umetnega drsali- šča in organizaciji dela svetov- nega prvenstva v hokeju na ledu, marca prihodnjega leta, prišla kot osvežitev. Pa ne samo to, zdi se, da gre za izredno hladen tuš, za prho, Jci se je nismo nadejali, pa četudi smo bili včasih pesi- mistično razpoloženi. Za kaj pravzaprav gre? Name- sto, da bi gradilišče v mestnem parku zaživelo, da bi bilo tam polno ddavcev, ki bi gradili gar- derobe in ostale naprave, ki so potrebne za izvedbo tekem sve- tovnega prvenstva, je tamkaj vse tiho in mirno. Le nekaj delavcev je zaposlenih pri urejanju teni- ških igrišč oziroma v prvi jazi, pri urejanju igrišč za balinanje, ki so potrebna za izvedbo bliž- njih športnih iger gradbincev. Vse ostalo pa stoji in čaka! Denarja, ki bi bil potreben za nadaljevanje gradnje, ni. So pa obljube, je pa tu' pismo, ki ga je odbor za gradnjo umetnega drsališča v Celju naslovil osred- njemu odboru v Ljubljani in v katerem mu sporoča, da Celje spričo pomanjkanja sredstev ne bo moglo zgraditi drsališča in da zato ne bo moglo sprejeti pred- videftth tekem in sploh deleža v izvedbi svetovnega '^prvenstva. Predstavniki osrednjega organi- zacijskega odbora so celjsko pi- smo, ki opisuje kritično stanje, sprejeli 2. avgusta. Do danes od- bor na to sporočilo še ni reagi- ral. Tako izgubljamo dneve in tedne pa tudi mesece. Čas hiti, v parku pa vse po starem. Smo takorekoč na pragu sve- tovnega prvenstva v hokeju na ledu, na pragu prireditve, ki ni pomembna toliko z.a LjubljarfO, Jesenice in Celje kot predvsem za Jugoslavijo. Tekmovanje bo namreč v Jugoslaviji! Kraji kot organizatorji tekmovanja so zna- ni, spored tekem izdelan in z njim so seznanjeni po vsem sye- tu.' Zdaj pa se bo, kot vse kaže, zgodilo tisto, na kar nismo raču- nali — Celje bo odstopilo od iz- vedbe prvenstva. Kako bodo to odločitev sprejeli zuhaj in kako pokrovitelj, je težko reči. In prav zaradi tega, ker gre za jugoslo- vansko izvedbo, ne pa za celjsko, menimo, da bi Celje moralo do- biti pomoč, da dogradi objekt, ki je potreben. In to pomoč iz re- publike ali zveze, saj na koncu koncev ne gre za tako ogromna sredstva, pred katerimi bi mo- rali vreči puško v koruzo. Pa še to — v kolikor bi šli le v delno izvedbo gradbenega in drugega programa za organizacijo sve- tovnega prvenstva, je bolje od- stopiti, kot pa sprejeti tekmova- nje in slabo izpeljati. M. Božič Vse kaže, da je pri Urbančičevih bilo tako, da je hčerka sledila očetu. Pa ne samo, da se je tudi Nataša vpisala kraljici športa, marveč ji je oče. bil tudi prvi učitelj v osvajanju atletskih disciplin. To potrjuje tu- di naša slika — čeprav posneta pred leti — (zato pa toliko bolj dra- gocena), saj prikazuje očeta in hčerko na celjskem atletskem stadionu. In kaj počenjata, boste vprašali? Da, to je učna ura pri skoku v višino. Sprva je namreč kazalo, da se bo Nataša specializirala za to discipli- uo, poznejši dogodki iu razvoj paso jo bolj navdušili za met kopja. ŠEST NASIOVOV ZA CEUSKE MLADINCE IN MLADINKE V nedejo je bilo v Mariboru slovensko pr- venstvo za starejše mladince in mladinlce v- atletiki, na katerem so celjski tekmovalci osvojili šest naslovov republiškili prvakov. Med zmagovalce so se vpisali: Kemr v teku na iiOm ovire v času i5,4, Leskovšek B. v metu diska z metom 46,79, Klinar v teku na 1580 m v času 4:24,1,1, Podmiljščakova v te- ku na 400 m — 60,0, Uranjekova v metti di- ska — 33,66, ter Sivka v metu krogle — 10,40. Poleg teh sta bila Kranja in Kunej drugi oziroma tretji v teku na 110 m z ovirami, Jager tretji v metu diska, šketa drugi v te- ku na 100 m, Kramer tretji v teku na 3000 m, Bizjak drugi v teku na 1500 m steepl, Kranjc tretji v. teku na 400 m z ovirami, Mlakarjeva druga v metu kopja, Sivka tretja v metu diska, Lranjekova tretja v metu krogle in Kelčeva druga v skoku v višino. Zaradi od- sotnosti Pillha in Medveška D. so celjski at- leti izgubili dve gotovi prvi mesti. Nasploh lahko ugotovimo, da je bilo precej mladin- cev, ki se niso odzvali vabilu, da sodelujejo na tem slovenskem prvenstvu, bodisi zaradi počitnic, ali pa zaradi malomarnosti. STRELCI NA TECAJI Konec prejšnjega tedna je pod okriljern občinskega strelskega od- bora v Žalcu ter pod vodstvom zna- nega delavca v strelski organizaciji Ivana Putnika odpotovalo v Rado-^ jevo na desetdnevni tečaj za in- štruktorje v vodenju strelskih or- ! ganizacij 26 članov družin iz Celja, Laškega. Žalca, Šmarja in Sevnice. Za organizacijo tečaja v vasi ob ro- munski meji so še odločili predvsem zaradi finančnih razlogov, saj je ta- mošnja-kmetijska zadruga ponudila celjskim strelcem celotno oskrbo s .prenočiščem po 500 dinarjev na os6- bo. Udeleženci tečaja so kmalu po prihodu s I^oložitvijo venca k spo- meniku počastili ^spomin padlih v borbi za svobodo. Ta gesta je vzbu- dila pri domačinih izredno pozor- nost, zlasti še. ker so mnogi borci iz te vasi sodelovali v zaključnih bojih za osvoboditev' Celja. ŠPORTNE IGRE GRADBINCE^/ Od 27. do 29. avgusta bodo v Celju športne igre članov delovnih kolek- tivov gradbenih podjetij Slovenije. To s^o tradicionalna srečanja na športnem polju, katerih izvedbo je tokrat prevzel kolektiv celjskega lugrada. V celoti se bo na teh igrah zbralo nad 1.200 članov delovnih kolekti- vov iz 55 gradbenih podjetij iz vse 'Slovenije. Tekmovali bodo v bali- nanju, šahu, velikem in malem no- gometu, streljanju, odbojki ter na- miznem tenisu. DVE IZ ROKOMETA V pripravah na skorajšnji začetek prven- stvene sezone v slovenski ligi, so rokome- 'aši Celja izkoristili dve ugodni priložnosll 'a srečanje z renomiranima ekipama. Tako "^o minuli petek igrali z beograjskim mošt- ''om Voždovačkega, ter izgubili dvoboj z re- ^"hatom 12:10. \ V nedeljo pa so gostili mtt^tvo večkratnega l»^'aka, Medveščaka iz Zagreba, četudi so gostje nastopili v oslabljeni sestavi, so zma- gali z rezultatom 14:11. RUDAR (Trbovlje) komb. ekipa : Kladivar 0:6 (0:1) Žalec : Kladivar 2 : 9 (O : 4) Šoštanj : Celje 0:3 (0:1) Vaterpolo: MLADINSKO PRVENSTVO SRS Mladi vaterpolisti Neptuna so nastopili na mladinskem prvenstvu SRS,v Kranju. LetoS- nje prvenstvo je razdeljeno na dva dela. Po prvem delu so Celjani na tretjem mestu z Istim številom točk kot drugoplasirana ekipa Ljubljana. Drugi del bo odigran 6ez deset dni v Renčah. ,^adiija vest Kdo bo odgovoren za škodo? Ob zaključku redakcije smo zve- ''^li. da je odbor za gradnjo umet- "^ga drsališča v Celju pismeno ob- ^♦'stil celjsko občinsko skupščino ^Piičo |>oložaja. ki je nastal pri S''adnji tega objekta v mestnem l^»*kn. Gradnja ledariie je bila nam- ustavljena v Inkšui fazi, da so potrebna še nadaljnja dela. da bi objekt zaščitili pred propadanjem. Tako je na ta problem opozorilo ne ^anlo g^-adbeno podjetje Ingrad. ki je s sebe odvrnilo sleherno odgo- vornost za škodo, ki bi nastala: ena- ko je zdaj storil še odbor za gradnjo umetnega drsališča. Tako je o teui obvestil ne samo skupščino občine Celje, marveč tudi občinski inšpek- torat. Ce nočemo, da bo objekt propadel, je treba namreč zagotoviti še okoli 6 milijonov dinfirjev za dograditev strehe na njem ter opraviti še ne- katera druga zaščitna dela. V znamenju priprav Medtem, ko se je nogometni vrvež na zvez- j^ih igriščih začel /.c prejšnjo nedeljo, so do- mače enajstoricc še vedno v znamenju pri- prav na prvenstveni boj. Zato se vrstijo pri- jateljske in trening tekme, pa tudi sicer de- bate o usodi naših ekip na nogometnem polju, ne manjka. Ni naključje, da ljubitelje nogometa najbolj zanima nadaljnja pot Kla- divarja in' deloma tudi ŽNK Celja. Mnogi objokujejo izpad Kladivarja iz zvezne lige, drugi pa pravijo, kar prav, d« niso znali. Naj bo tako ali drugače, položaj Kladivarja ni najbolj rožnat. To kažejo tudi rezultati pri- jateljskih tekem, zmage in poraz. Kot je bil uspeh proti moštvu Žalca 9:1 povsem priča- kovan, pa je poraz v igri s Šoštanjem in to na Glaziji, 5:1, prinesel pravo razočaranje. V pripravah na bližnjo prvenstveno sezoiio so krepko vključeni tudi celjski železničarji, ki jih kot po navadi vodi Vili Belccr. Tudi pri Olimpu in ostalih klubih ne počivajo. Škoda, da je to obdobje v nedeljo zmotil dogodek na tekmi med Gotovljami in Žalcem, ki kaže, da je v naših moštvih še nekaj ljudi, ki se »požvižgajo« na vsa pravila, red in di- sciplino. Sicer pa priporočamo, da o Jtrtvcih razpravlja pristojni športni organ. ELEKTRO CELJE — ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE v zadnjem Včasu je b'^lo Izrečenih pre- cej kritik na rač^n povečanega prispevka, ki ga je podjetje Elektro Celje pri inka* su pobiralo v začetku tega meseca. Ker t tej zvezi javnost ni točno informirana, si dovoljujemo dati sledeče pojasnilo: Podjetje se je zaradi pričakovanih sprememb v zvezi s povečanjem cen za električno energijo, v mesecu avgustu od- ločilo, da bo pobiralo akontacijo nft pred- videne povečane cene za gospodinjski od- jem v višini povečanega prispevka za ki- lovat oziroma z,a stanovanjski proStor. Za ta ukrep in tak način inkasa se je podjet- je odločilo, ker je hotelo s tem omogoči- ti normalno nadaljevanje inkasa iz teh- niško-organizacljskih razlogov, na drugi strani pa časovno enakomernejše obreme- niti odjemalce, z novimi višjIliTii cenann. Odjemalci namreč plačujejo kilovatno uro za nazaj, prispevek za prostore oziroma kilovat pa vnaprej. Cim smo zvedeli, da nove tarife ne bo- do veljale od 1. 8. 1965 dalje, kakor je bilo prvotno določeno, in da.se za II. stopnjo gospodinjskega odjema ukinja prispevek za prostor, smo takoj ustavili pobiranje akontacije. že ob pobiranju večjega prispevka so bili vsi odjemalci po inkasantih obvešče- ni, da je to povečanje prispevka smatratti kot akontacijo na nove cene, ki pa se bo obračunala pri prvem -naslednjem inkasu. Solidnost in likvidnost takega obračuna omogoča podjetju kakor tudi potrošni- kom kartotečna evidenca odjemalcev, ki jo nosi inkasant s sabo in na podlagi ka- tere se tudi izvrši vsakokratni obračun električne energije. Podjetje je pobiralo akontacije pri go- spodinjskih odjemalcih, katere so obisko- vali inkasanti med 2. in 9. avgustom. Pov- prečno plačane akontacije na gospodinj- skega odjemalca znašajo 130 din ali 12 7« na obračun po starih cenah. Ta akojitaci- ja znaša torej v povprečju le četrtino zvišanja, ki je sedaj že odobreno z novo cerio v višini 48 na staro ceno. Podjetje obvešča vse prizadete odjemal- ce, da bo vse akontacije — kakor so blH odjemalci že obveščeni ob priliki inka.sa — v celotni višini, kolikor so jih poedina gospodinjstva plačala, obračunalo ob pr- vem obisku inkasanta. Vkljub temu, da je naše podjetje pri navedenih ukrepih zasledovalo zgolj eno- stavnejši tehniško-organizacijski prehod na inka.so po novih c^nah in da pri tem ni hotelo, niti ni moglo zasledovati ka- kršnih koli premoženjskih koristi, se opravičujemo priz.adetim odjemalcem za- radi uvedenega kratkotrajnega ukrepa, ki sicer ne more nobenega odjemalca oško- dovati, vendar pa je pri nekaterih priza- detih kljub temu povzročil negodovanje. Odjemalce prosimo, da se za vse mo- rcbitrie reklamacije v tej zvezi obračate - direktno na upravo podjetja v Celju ozi- roma na vodstva poslovnih enot v Celju, Krškem in Sloveipj Gradcu. Elektro Celje predsednik DS: Boris Božič TELEGRAMI IZ KOMUK GODBA NA PIHALA IZ PREBOL- DA je priredila skupen izlet k Duhu na Pohorju. Ob tej pri- ložnosti so zaigrali žalostinko v spomin Djuri Djakoviču, si ogledali hidrocentralo v Vuzenici in pohor- sko vzpenjačo. Ta dogodek je bil za mnoge mlade godbenike pravo doi- živetje. za vse pa pošteno plačilo — (iodba je sicer obstajala že pred vj>jno, vendar jo Je vojna uničila. -Sedanji kapelnik, Franc Verk, si je po vojni močno prizadeval, da je spet dvignil godbo do današnje ve- ljave. — Veliko hvaležnosti pa so preboldski godbeniki dolžni tudi ka- peliiikorna libojske in zabukovške godbe, ki sta jima vselej pomagala z nasveti. KEGLJAŠKA SEKCIJA »LIBELA« Je te dni zaključila s turnirjem, ki se ga je udeležilo osem ekip. Turnir so priredili v počastitev obletnice ustanovitve I. celjske čete. Ekipe so se razvrstile takole: 1. KS Libelo (767 le- sov), 2. KK »13. maj« (707), 3. KK Olimp (704), 4. KS Aero (664), 5. KS Vodna skup- nost (661), 6. KK Kovinotehna (660), 7. KS Mesnine (630) in 8. KS Gradiš (448). Tekmo- vali so na igrišču Ingrada.___ KOZJE. 15. avgusta — To nedeljo so v Kozjem gostovali igralci iz Štor. ki .so zaigrali »Desetega bra- ta«.. Igra je bila na prostem in si jo je ogledalo veliko ljudi. Trdijo, da takega obiska že dolgo ni imela n(d)cna predstava. Občani so bili predvsem navdušeni, ker je bila igra na prostem, česar ne doživijo tako v VITANJU je bilo v nedeljo meddruštve- no gasilsko tekmovanje v hitrosti dobivanja vode s šeststo in oscmstolitrsko motorno brizgalno. Poleg domačega društva so se tega tekmovanja udeležili .še gasilci iz Slovenskih Konjic, Strmca, Vojnika in Trnovlja. V tek- movanju s šcstolitrsko brizgalno so osvojili prvo mesto gasilci iz Trnovlja, z osemstoli- trsko brizgalno pa gasilci iz Slovenskih Ko- njic. V LJUD.SKI RESTAVRACIJI v Celju bodo te dni začeli puhati opoldanske enolončnice. Cena take- ga preprostega kt)sila s kruhom vred bo 200 dinarjev. V LOKAH PRI PLANINI so v nedeljo praznovali v okviru 20-let- uice osvol>oditve krajevni praznik Planine. Kulturni program proslave so izvedli učenci šole Bohor. Sve- čanost je bila še večja, ker so od- prli za promet novozgrajeno cesto Gračnica — Loke, ki bo nedvomno pripomogla, da bo ta mala zakotna vasica bolje povezana .z drugimi predeli. r • NA PLANINI PRI SEVNIcT se je te dni po tridnevnih znnimivih in izenačenih bojih končalo prvo odprto prvenstvo v badmingto Miu, ki se ga je udeležilo 25 igralcev in igralk. Med člani je posamezno zmagal najbolj.šl slo- \enski igralec Dance Pohar (ABK Olimpijaj, med članicami pa Breda Križman, slovenska mladinska prvakinja. Milan Križman — Ml- lavec sla osvojila prvo mesto v disciplini moških dvojic, .sestri Breda in Lučka Križ- man pa v disciplini ženskih dvojic. ATOMSKE TOPLICE LEGENDA ALI PRIHODNOST? (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Sanda Podbregar z Vranskega: »Zdravi- la sem se 18 dni zaradi bolezni na led- vicah. Ozdravela sem popolnoma. Meni je zelo koristilo. Očistite okolico.« Prof. dr. Niko Majnarič iz Zagreba: »V Podčetrtek sem prišel zaradi ženine bo- lezni. Trpela je težek revmatizem v obeh kolenih in je počasi hodila samo s palir co. Prvič ji je zdravljenje slabo delo, pojavile so se še večje bolečine kot kdaj- koli. Leta 1960 sva prišla drugič, ker nisva hotela popustiti. Že po prvem tednu je zdaj lahko odložila palico in se brez nje sprehajala. Vsako leto ji je bilo bolje in živčno se je zelo dobro umirila. Vse do 1963. je bilo boljše in prepričan sem, da bi ozdravela, če ne bi v nesreči pod- -legla opeklinam. Ob tem pa sem se tudi sam kopal in moram priznati, da sem si z grgranjem odpravil svoj redni zimski bronhitis, "ki se mi zdaj že nekaj* let več ne pojavlja. Pov^-rhu se mi vsakokrat občutno znižuje krvni pritisk in Se trom- boza v desni nogi postaja znosna. Vse- kakor bom redno obiskoval radioaktivno avk^termo pri Podčetrtku, ker me zado- voljuje. Samo uredite kopališče!« Srečko Pepel z Vranskega: »Toplice sem obiskal dvakrat po 12 dni. Zdravil sem veliko rano nja nogi, ki se mi je popolnoma zacelila, kar nekaj zdravni- kov, ki so me poprej zdravili, sploh ni moglo verjeti.« Marija Marn Iz Celja: »Štirikrat sem obiskala: vrelce pri Podčetrtku. Mučil me je strašen sklepni revmatizem, zdaj je dosti boljše. Ortoped dr. Pohar Lz Lju- bljane mi je že 1958. leta prepovedal vsako hojo brez palice ali operacije v desnem kolku, a zdaj hodim brez palice in brez operacije v »atomske toplice«. Hudo mi je bilo vselej, kadar sem slišala lažnivo obrekovanje in norčevanje o teh zdr.ivilnih vrclaih. Men^m, da bi jiih morali urediti, ker so visoko vredni po svoji zdravilni moči.« Franc Žurbi iz Zgornje Šiške: »Preko petnajst let sern imel ekccm na zadnjem čreVesu, zdaj , se počutim popolnoma ugtydno, zelo mi je koristilo Niti zdravila niti zdravniki mi v vseh teh letih niso mogli uspešno pomagati, taip sem se 1958. popolnoma pozdravil. Potrebno bi bilo, da bi uredili vsaj toliko, da bi se delovni ljudje lahko ceneno kopali v či- stem in urejenem okolju.« Štefan Jakob iz Ljubljane: »Ulkus duo- deni, rano na dvanajstemiku sem pozdra- vil prav dobro. Rane ni več, počutim se zelo dobro. To se mi je posrečilo v treh tednih, kolikor sem bil v Podčetrtku.« Adolf Lanko iz Studencev pri Mariboru: »Skušal sem omiliti krčne žile. Dvakrat sem bil gost v »atomskih* in zdaj se počutim zelo dobro.« Stanko Trulec iz Osijeka: »Kopanje mj je zelo koristilo, skleroza kože (ekcem) je izginil po desetih dneh. Zdaj lahko samo tu in, tam opazim na koži, da sem imel to bolezen. Počutim se odlično.« Edino Marija Jeras iz Kamnika je napi- sala, da se ji je zdravstveno stanje po petnajstdnevnem bivanju v toplicah po- slabšalo, ko si je zdravila revmatizem (polyartritis revm. chron.). Tam je bila samo enkrat. / To je nekaj odgovorov iz vprašalnika, ki so ga nekdanji in še današnji obisko- valci »atomskih toplic« izpolnjevali okoli novega, leta .1964, Vsega_ gradiva^ ne bi mogli na "tem me.stu objavili, čeprav je zelo zanimivo. Tudi komentirali ga ne bi: to <;o izjave ljudi, ki so na lastni koži preizkusili delovanje »atomske vode in atomskega blata« na Toplicah pri Pod- četrtku. Težko bi ob tem tudi kaj rekli. Nimamo osnov za trditev, da voda ne učinkuje, kakor' tudi ne, da je tako učinkovita, kot izjavljajo ljudje. Kakšni so dejanski učinki, ki izvirajo iz sestavin vode in koliko pri tem sodelujejo psihič- ni činitelji, ki jim tudi ne moR.'mo od- rekati vpliva? Veliko lahko pripomore razpoloženje, sprememba okolja, mir,^za- upanje in podobne okoliščine. Nekaj pa je res: učinki so tu! »ATOMSKE TOPLICE« V NAČRTIH Aioniske toplice: legenda ali prihod- nost? Pot v načrte so si -že utrle! Razi- skovati so jih že pričeli! Kaj bo torej? V rumeni mapj je Gospodarska zbor- nica za okraj Celje zapustila načrt, tuii- stičpe izgradnje Obsotelja, ki ^a je dovr- šila prav letos. To je prva strnjena študija o pokrajini, Vi je nekoč veljala za pragozd, za razvoj gospodarske veje, ki lahko obeta veliko. Podnebje in priroda: prijetna. Bogata zakladnica zgodovinskih znamenitosti da- je še posebno turistično barvit vedel (Juziij. kaj govori, da bo vinček! Kaj pa naj ta vrišč zunaj pomeni? Stopil je na prag, da vidi kaj je. Na graščini je bilo odprto okno in ob njem se je bela postava drla kot greŠHti duša. bila je oskrbnikova žena, ki se je zbudila in postelja zraven njene prazna, moža pa nikjer! Miloooojkof Milojkopoo!! Kje si? Koparji! Streljaj, Mi- lojko!' ' Pa je bil njen Milojko trenutno zadržan in \ii streljal, samo klel je kot Ilasan paša, nekako se mu je namreč le posre- čilo, da je z jezikom in čeljustmi nekako izbezal cunjo iz ust. Doroteja! Doroteja! Tu sem! Reši me!< Pa si Doroteja ni upala iz sobe in reševat svojega Mi- lojl^ii. ])o j^vorišču j{! roparjev kar mrgolelo in so gospodarili, kiikior so hoteli, s sekirami vlamljali zdaj tu,' zdaj tam, vse pre- iskali', ndsili blago na največji voz, ki so ga našli vkolnici. Guzaj se je z milosti j ivo gospo pogovarjal kar z dvorišča, pa se nekako nista mogla sporazumeti, rekej ji je, da ima zelo lep glas, naj mu kaj zapoje, ona pa še slišati ni nič hotela o petju, samo obljubila mu je, da mu bo oči izpraskala, če pride do njega.' pa ni prišla, eden od roparjev jo je bil zaklenil v sobo in tako ji ni pr(>ostalo drugega, kot da se še naprej dere z okna, kdo jo je le poslušal! Hitro so ntiložili na voz sod vina. veliko kad masti, pa pre- kajcnega mesa in klobas rel)(;rc, pa še nekaj vreč žita in moke, Dreje se je pri konjih najbolj spoznal in je potegnil iz hleva par rjavcev. prav gotovo ne najslabših, voz je bil težek! Potem je dal Guzaj znamenje za odhod, Gregi je hitro še [)ogh'(lal. če je z onima dvema vse v redu, jima prijazno pokitnal in že so se odpeljali! I.aterno so tudi vzeli seboj, da l)i jih žandarji ne ustavljali na poti. Desinič je bil plačan, dolg poravnan.' Na hrvaško stran pa Guzaj a potem menda vseeno ni bilo nikoli več. So se mu v Desiniču preveč zamerili. Doma so bjli malo pred svitom. Za tega ali.onega domači M- vedeli niso, dii nocoj ni doma sjjal.. Konje so pozneje spravili na Gornje .'^ajersko in jih prodali na sejmu, voz so pa žandarji čez dva dni našli na cesti nekje pri Olimju. Nihče ga ni maral vzeti, samo s cesti; so ga zavlekli na travnik, morda je še sedaj tam, če ga niso sosedje pozneje po kosih odnesli domov. Sicer pa, — kafuor je šla krava, naj gre še tele! Grof je zgubo že davno prebolel. — 44 — 9. POGLAVJE GUZAJ PODKOVSKl MOJSTER ZA ŽENlS,KE Najpoglavitnejši nauk tega poglavja: Ne oobaj se, kjer te ne srbi! Po slabi tovarišiji rada peta boli. Nikar ne zabavljaj čez roparje in razbojnike, kesal se boš! Kajši jih hvali, da se ti bo dol)ro godilo na svetu in ti l)odo kupili prase. — Kakšna je razlika med koujem in žensko? Konj po kovanju neha šepati, ženska pa začne. Tale zgodba st; je j)ovsem verodostojno dokazano zgodila na toliko različnih krajih, da se lahko kar sami odločite, kje bi jo rajši i^ineli. .\a izbiro «o: Pilšttijn, Podčetrtek. Šmarje. Pri- stava. lWgatec. Morda je bilo še kje. pa se ne spomnim hitro. Za svojo osebo sicer nekoliko dvomim, da bi se bilo res povsod tod zgodilo, kar se je. .Morda s(i sploh nikjer ni! Ali tu so drugi pomisleki: Kako bi mogel Guzaj biti tako slaven razbojnik, kakor je bil, če bi ne bil grozovit?! In tako je moral vsaj dobršho polovico .svojih razbojniških let posvetiti izbi- ranju podkovanja potrebnih žensk. Hvalevredno zanj je še to, da pri tem ne le nič ni zaslužil, temveč je še žeblje kupoval iz svojega žepa! Takih ni veliko! Ali pa so si ljudje kakor so že nevoščljivi drug drugemu, zgodbo preprosto prilastili, če- prav niso imeli nobenih zaslug zanjo. Sicer pa ni moj namen v nič devati domačo zgodovino in znamenitosti tega ali onega kraja. Že iz narodno gospodarskih nagibov ne! Bled ali Opatija in Grikvenica in Did)i()vnik so itak vsako poletje tako prenapolnjeni s tujci, da te po naše v gostilnah spoli ue razumejo in postrežejo. — kaj bi se jim vsiljeviili! Ogh-dali se bomo za dostopnejšimi letovišči! Seveda pa morajo za to pctklicani občinstvo prej seznaniti z njihovimi znanM'niti)stmi! Našim tujsko prometnim društvom v zgoraj imenovanih krajih bi prij)oročil. naj izdajo primeren prospekt! Kot vzorec jim predlagam sledeče besedilo: V NAŠEM KRAJU (vstaviti Pilštajn, Podčetrtek, Šmarje ali kjer že) je dne..... (če dan ni natančno znan, nič ne de, kdo bo pa kontroliral!) NAŠ SLAVNI DOMAČI RAZBOJNIK GUZAJ s tremi (petimi, sedmimi) kovaškimi žeblji (cvikovpi. cveki...) podkoval babnico, ki ni mogla brzdati svojega nespodobnega jezika in je grdo govorila čezenj! Spodaj primerna slika: / Ženska kleči ob cesti in s privzdignjenimii rokami milo pi"osi za milost, a razbojnik Guzaj se sklanja hadnjo, v eni ■roki drži na njeno boso peto nastavljen žebelj, v drugi pa vihti kruto kovaško kladivo za krvavo kazen klevetanju in srbo- ritem jezikanju! To bo zanesljivo privabljalo ljudi! KOMPAS OBVEŠČA VABIMO VAS NA IZLETE: 1. STROKOVNO POTOVANJE — KON- GRES RADIOLOGOV RIM. 6- dnevno avto- busno potovanje. Prijave do 15. avgusta 1975. 2. LONDON — AMSTERDAM — ROTTER- DAM. 10-dnevno potovanje z vlakom. Prijave tlo 20. avgusta 1965. 3. 4-dnevno avtobusno potovanje na DU- NAJSKI VELESEJEM. Prijave do 21. avgu- itta. 4. Tradicionalno 8-dnevno jesensko potova- nje z avtobusom in vlakom v PARIZ. Prijave do 25. avgusta 1965. 5. 6-dnevno avtobusno potovanje na ogled razstave učil, .šolske opreme in gradnje mo- dernih šol na DUNAJ in v BUDIMPESIO. Prijave do 10. septembra 1965. 6. 12. Mednarodni salon hotelsk^ in. gostinske opreme v PARIZU. Prijave do 28. avgusta 1965. i. 9-dnevno avtobusno potovanje v CARI- GRAD in SOFIJO. Prijave do 28. avgusta 1965. 8. Vabimo Vas na jesenski obisk Ažurne obale — NICA — MONACO — CANNES — TORINO — GENOVA — MILANO. Prijave do 21. avgusta 1965. 9. Od svinčnika do elektronskega seStcval- nika na SALONU »SICOB« v Parizu, 7-dnev- no potovanje z avtobusom in vlakom. Prija\e do 28. 8. 1965. o 10. 7-dnevno potovanje z avtobusom na ogled NOGOMETNE TEKME ZA SVETOVNO PRVENSTVO MED FRANCIJO IN JUGOSLA- VIJO v PARIZU. Prijave do 28. avgusta 1965. 11. ZURICH — 6-dnevno potovanje z avto- busom (Innsbruck — Liechtenstein — Zii- rich — Bern — Lausanne — Milano — Veio- na. Prijave do 25. avgusta 1965. 12. 5-dnevno potovanje na ogled PRVE SVETOVNE RAZSTAVE PROMETA V Mt)N- CHEN-u. Prijave do 15. ». 1965. KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozov- in potovanja, posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in vizumov, menja de- vize in daje vse informacije za Vaša potov.-j- nja v tu in inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turi- stičniti krajih. KOMPAS CELJE obve.šča vse stranke, da Je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18.00 ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom obišči- te turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tom- šičev trg 1, tel. 23-50. Se priporoča KOMPAS CELJK Tomšičev trg 1 — tel. 23-30 # PRODAM Nov — globok, avstrijski otroški voziček, proda po zelo nizki ceni: Silva Štern, Celje, Ljubljanska 77. FIAT 750, odlično ohranjen, nujno prodam., Kaseznik, Ljubljana — Nazorjeva 6. > Ugodno prodam pralni stroj in centrifugo »MARIS — RONDO«. Ogled popoldne. Na- slov v upravi lista. Prodam motorno kolo PUCH 150 ccm. Cena 140.000 din. Naslov v upravi lista. Prodam motorno kolo NSU MAX. Naslov v upravi lista. 3,5 ha zemlje in novo podkleteno hišo z go- spodarskim poslopjem, 10 minut od avto- buspe postaje, blizu Celja, zamenjam za enako. .Naslov v upravi lista. Lgodno prodam"štiridelno novo okno. Naslov v upravi lista. Prodam cmailiran štedilnik 70 X 120. Pctaver Marija, Bukovžlak 77, Teharje. Prodam zidan mi/ni štedilnik in kuhinjsko pohištvo. Šercerjeva 8, nasproti kopališči. Rabljeno kuhinjsko pohištvo prodam. Naslov v upravi lista. • STANOVANJE Mirno dekle nujno išče sobo v Celju ali oko^ lici. Naslov v uprhvi (ista. Iščem prazno ali opremljeno sobo v Celju. Naslov v upravi listrt. Iščem sobo v Celju. Pomagam v gospodinj- stvu ali pazim otroka. Naslov v upravi lista. Zakon.ski par išče prazno ali opremljeno sobo za 2—?i mesece. Naslov v upravi lista. Mlad zakonski par išče v\Celju opremljeno sobo s kopalnico in posebnim vhodom. Pis- mene ponudbe na upravo lista pod šifro »15.000«. Mirno dekle išče opremljeno sobo. Vprašati v trgovini »CENTfiR«, Tomšičev trg 3. Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam upoktjjenki za 8 urno varstvo otroka. Na- slov v upravi lista. Opreiiiljeno sobo s posebnim vhodom oddam mirnemu uslužbencu, najraje bolničarju. Pismene ponudbe poslali pod »Bli/iija cen- tra <(. .Zamenjam lepo sončno sobo s kuhinjo, shrambo, dr^varnico in vrtom, za enako ali večje na Ljubljanski, Mariborski cesti ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. Oddani kabinet. Naslov v upravi lista. Oddam sobo s ppsebnim vhodom proti poso- jilu 150.000 din. Ostalo, po dogovoru. Na- slov v upravi lista. • ZAPOSLITE V Iščem gospodinjsko poniočnico. Naslov v upravi lista. / Iščem starejšo žensko za 7-umo popoldansko varstvo dveh otrok. Naslov v upravi lista. Žensko za enkratno tedensko urejanje sobe, iščem. Naslov v upravi lista. , • KUPIM ^upiin takoj manjšo vseljivo hišo ali dvosob- no stanovanje v Celju, proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Hiša ali stanovanje«. v • RAZNO Upokojenki nudim, opremljeno sobo -in hrano ?a pomoč v gospodinjstvu. Vprašati od 11. ^tfo 13. ure pri Grobler Jože, Cankarjeva 5. KRAJnc — PRISLAN Marija, Parižlje 36, Prepoved uje m, da karkoli kupite od mojega moža. Izjavljam tudi, da nisem y plačnica dolgov. . - ' ^3 varstvo otroka nudi mlajši upokojenki stanovanje in hrano. Silva Štern, Celje, -^Ljubljanska cesta 77. ''■telju nudim sobo in hrano osebi, ki mi Zagotovi posojilo. Pismene ponudbe pod J »Dogav(jr«. Upokojenka gre pazit otroka ali k starejši 'enstii v pomoč za sobo blizu centra. Na- 2*°^' v upravi lista. oskrbovanje sadjarskega posestva iščem poštenega in zmožnega človeka, najraje še "ločnega upokojenca z ženo, ki je vešč v sadjarstvu, živinoreji in krrjiitijstvu, po 'nožnusti tudi čebelarstvu. Na razpolago stanovanje v jkovršini 50 m-, poleg tega tudi |.''^v za prašiče in dovolj obdelovalne zeni- 'Je. Ce bi se obnesel in'birpošten, bi dobil l^^i participacijo na donosu. Ponudbe na pMina Kern, Komenskega 14, Ljubljana, '^nino in klavir dam v najem. Ropaš, , Hubljanska 66. # KINO ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 21. in 22. avgusta 1965 »VELIKAN Z RODOSA« italijansko-španski barvni CSP film Dne 24. avgusta 1965 »NOŽ V VODI« poljski film Dne 26. avgusta 1965 »LJUBEZEN IN GITARE« češki barvnni CSP film KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne 21. in 22. avgusta 1965 »ZLATO SEDMIH BREGOV« ameriški film KINO SEKCIJA — LJUBNO OB SAVINJI Dne 21. in 22. avgusta 1965 »SERENADA VELIKE UUBEZI^I« KINO »DOM« GORNJI GRAD Dne 21. in 22. avgusta 1965 »BORBA ZA OBSTANEK« KINO »SVOBODA« ŠTORE Dne 21. in 22. avgusta 1965 »SALAMBO« francoski barvni CSP film KINO KOZJE Dne 22. avgusta 1965 »GOLA MAJA« ameriški barvni film KINO DPD »SVOBODA« BRESTANICA Dne 21. in 22. avgusta 1965 »ZA IGRO STA l'OTREBNA DVA« angleški film Dne 25. avgusta 1965 »RACIJA« francoski film KINO KZ KOSTANJEVICA Dne 22. avgusta 1965 »RAZKOŠJE V TRAVI« ameriški barvni film Dne 25. avgusta 1965 »NA KRIVI POTI« italijanski film KINO ROGAŠKA SLATINA Dne 20. avgusta 1965 »NORMANI« italijansko-francoski barvni CSP film Dne 21. in 22. avgusta 1965 »KAPETAN OtiNJA« italijanski barvni film Dne 23. avgusta 1965 »FEDRA« Dne 24. avgusta 1965 »KOMANCEROSI« ameriški barvni film Dne 25. avgusta 1965 »LJUBEZEN ENE NOCI« Dne 26. avgusta 1965 »KRALJICA ŠANTEKLER« španski barvni film ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, ljubega očeta Hi starega očeta KOROŠEC FERDINANDA zidarja v pokoju se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zad- nji poti in nm darovali vence ter sočustvovali z družino. Posebno se zahvaljujemo društvu upokojen- cev, tov. Avgustu Švajgerju za izrečene bese- de ob odprtem grobu in č. duhovščini. Žalujoči: žena Jožefa, hčerki Rozika in Julka, sin Stanko z ženo Mirko, sinovoma Milanom in Ivanom ter ostalo sorodstvo. TURISTIČNE PRIREDITVE 21. avgusta 1965 — Mednarodni plesni turnir za prvenstvo Rogaške Slatine v zdravilišču Rogaška Slatina. 28. avgusta 1965 — Modna revija v zdravi- lišču Rogaška Slatina. 30. avgusta 1965 — Poslovilni koncert pro- mcnadnega orkestra v zdravilišču Rogaška Slatina. 31. avgusta 1965 — Družabna prireditev »LOVSKA KORAČNICA« v zdravilišču Roga- ška Slatina. POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH Celjska turistična zveza spoioča, da so za- sedena zdravilišča Dobrna, Rogaška Slatina in Laško, v hotelih in pri zasebnikih pa je v vseh treh zdraviliščih še nekaj prostora. Za.seden je tudi pcnsion sester Logar ter vveekend naselje v Preboldu. V vseh ostalh krajih ru) celjskem turističnem področju je še dovolj prostora. Obveščamo kolektive, da sta jim pri žel postaji Celje in Maribor pod ugodnimi pogoji na razpolago udobna avtobu- sa za izletniške prevoze. Koristite ugodno priložnost. 2TP Maribor Industrija finomehaničnih aparatov itA Celje razpisuje prosto delovno mesto finančnega knjigovodje Kandidati za to delovno mesto morajo izpolnjevati na- slednje pogoje: 1. Višja strokovna izobrazba z najmanj 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu ali / 2. Srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 letno prak- so na ustrezne delovnem mestu. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite Upravno- kadrovskemu sektorju podjetja do i. septembra letos. IZLETI Prvi Jesenski izlet celjskega turističnega društva bo v sredo, dne 8. septembra 1965 v Hrastnik, Trbovlje, Medija Izlake in Tro- jane. V Medijah bo dovolj časa za kopanje. Prijave sprejemajo v Turističnem uradu v Stanetovi ulici, poleg kina Metropol. OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE Šentjur pri Celju obvešča, da bo dne 24. avgusta 1965 javna prodaja osnovnih sredstev in drobnega Inventarja, od 10. do 11. ure v prostorih pod- jetja, Šentjur pri Celju št. 33. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor, pri istih pogojih kot privatni sektor. IZLETNIK CELJE PUTNIK vam nudi vse turistične usluge in vas vabi na izlete in potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo s turističnimi avtobusi: — MUNCHEN, 4-dnevno avtobusno poto- vanje na I. svetovno razstavo prometa. II. skupina potuje 30. septembra 1965, prijave sprejemamo do 28. 8. 1965 ozroma do za- ključnega števila prijavljencev, zato pohitite s prijavami. — DUNAJ — 3-dnevno avtobusno potova- nje na jesenski velesejem, potovanje dne IV. septembra 1963, prijave sprejemamo do 30. avgusta 1%5, zahtevajte program. — GROSSGLOCKNHH IN DOLOMITI, tri- dnevna avtobusna potovanja v septembru 1963 sprejemamo prijave za kolektive in posamez- nike. — TRST IN BENETKE, stalni dvodnevni avtobumi izleti za kolektive in posameznike. — BLIŽNJI VZHOD — Sofija, Plovdlv, Istambul, Ankara, Beirut, Balberk, Damask, .Tcruzalem, Ankara, 12-dnevno potovanje kom- binirano z avtobusom in letalom, potovanje 23. 9. in 4. 10. 1965. IZLETNIK prodaja vozne rede za promet- no sezono 1965/66. IZLETNIK posreduje v najkrajSem času nabavo potnih listov in tujih vizumov; IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite; IZLETNIK rezervira hotelske sobe, kabine na ladjah, lečne in prekooceanske plovbe, postelje v spalnih vagonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. Programe potovanja zahtevajte v na^em oddelku in poslovalnici v Velenju, ki spreje- majo tudi prijave! Prihranite vaše počitnice in pravočasno sporočite va.šo odločitev za udeležbo na poto- vajiju! Vse informacije in prijave pri IZLETNIK-u Celje, Titov trg 3 ter v poslovalnici Velenje. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje DELAVSKA UNIVERZA V CELJU razpisuje delovno mesto TAJNICE Pogoj; debatni stenograf, stroje- pisec I a, srednja strokovna izobraz- ba, vsaj dveletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku ustanove, stanovanje ni na razpola- go. Ponudbe sprejema Delavska uni- verza Celje, poštni predal 73, v 8 dneh od dneva objave. Komisija za izobraževanje LIK »SAVINJA« CELJE razpisuje dodelitev sledečih štipendij: 1. Dve štipendiji na biotehnični fakulteti — lesni oddelek. ^ 2. Eno štipendijo na strojni fakulteti. 3. Dve štipendiji na višji lesno industrijski šoli. Prednost pri dodelitvi štipendij imajo višji letniki omenjenih šol. Prošnje je poslati v splošni sektor — kad- rovski oddelek, najkasneje do 31. 8. 1965. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 21. do 28. avgusta 1965 JANEZ CERNEJ, veterinar Kajuhova 11, blok 3/11 Celje, telefon: 22-32. Po določilih čl. IH TZDR in določilih statuta delovne organizacije, razpisna komisija LIK »Savinja« Celje razpisuje prosto delovno mesto: ^ Strojnega ^ inženirja Pogoji za sklenitev delovnega razmerja: najmanj 5-let- na praksa. Zasedba delovnega mesta je možna takoj ali po dogo- voru. ' "Jj^ Osebni prejemki po določilih pravilnika o delitvi OD. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja je poslati do L 9. 1965 v splošni sektor — kadrovski oddelek delovne ofganizacije. UPRAVA ZA MERE LN DRAGOCENE KOVINE BEOGRAD. Banatska 14 ^ razpisuje prosto delovno mesto: 1 REFERENTA ZA MERILA (KONTROLORJA) pri kontroli meril in plemenitih kovin v Celju, Mariborska cesta 1. •* Kandidati morajo izpolnjevati: splošne pogoje iz čl. 19. Temeljnega zakona o delovnih raz- merjih in čl. 118. Zakona o zvezni upravi in posebne pogoje: končana srednje tehnična šola-strojni oddelek, z ali brez jjrakse na istem ali podobnem delovnem mestu. Mesečni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohod- kov. Pismene prijave je predložiti takoj ali najkasneje do 30. septembra 1965. Prijave za razpis (prošnje z delovnim življenjepisom) taksirane s 50 din, državnim kolkom predložite osebno kon- troli meril in plem. kovin v Celju. Mariborska c. 1. Komisija za delovna i^azmerja pri delavskem svetu Obrtnega centra »ZARJA« Žalec razpisuje pro.sto delovno mesto: NABAVNEGA REFERENTA Pogoji: srednja strokovna izobrazba z ustrezno prakso. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Kandidati naj pošljejo prijave, dokazila o strokovni izobrazbi, potrdila o praksi in življenjepis v splošni sektor OBC >>ZABJA< Žalec. Razpis velja od dneva objave do zasedbe delovnega me- sta. Svet Zavoda Ivanke Uranjekove Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. SOCIALNEGA DELAVCA Pogoj: Višja .šola za soc. delavce ali nekajletna praksa 2. STROKOVNEGA UČITELJA ZA KOVINARSTVO Pogoj: VK ali 5 ]v.t prakse / ' \ GLAVNO KUHARICO za internat v Dobrni Pogoj: V K ali KV z nekajletno prakso. Prošnje takoj pošljite na svet i?avoda Zaposlitev s I. septembrom 1965. TV SPORED OD 21. DO 28. AVGUSTA • TV SPORED OD 21. DO 28. AVGUSTA Sobota — 21. avgust * 16.00 Atletski polfinale za evropski poka'l (Zagreb); 18..30 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 »Ambrozio krade čas« — mladinsjia predsta- va v izvedbi mariborskega gledališča (Ljub- ljana); 19..30 Vsako soboto — pregled spo- leda za prihodnji teden (Ljubljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (JZV); 20.30 Glasbeni kotiček — poje Sabahudin Kurt. Oddaja studia Sarajevo (Beograd); 20.40 S- kamero po svetu: Popotni zapisi iz Egipta (Ljubljana); 21.10 Koncert Golden Ga- te Kvarteta (Beograd); 21..50 Nastop primaba- lerinc iz SSR Maje Fliseckaje (Beograd); 22..30 GrindI — serijski humoristični iilm (Ljubljana); 23.00 Poročila (Ljubljana); Nedelja — 22. avgust 9.00 Kljukec kot igralec — ponovitev lut- kovne predstave (Ljubljana); 9.30 Kmetijska oddaja (Beograd); 16.00 Športno popoldne: Polfinale v atletiki za evropski pokal '(Za- greb); 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.45 Karib- sko morje — potopisna oddaja (Ljubljana); 21.40 »Rečna ladja« — serijski film (Ljublja- na); 22.30 Poročila (Ljubljana); Ponedeljek — 23. avgusta 18.00 Poročila (Ljubljana); 18.45 1-ilmi za otroke (Z.igieb); 19.15 Tedenski športni pre- gled (JTV); 19.45 Kalejdoskon (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (.ITV); 20.30 Koroški oktet v glasbenem kotičku (Ljubljana); 20.40 »Ko- šarica in kučma« — ponovitev TV igre (Beo- grad); 21.40 VI. jugoslovanski jazz lestjval na Bledu (Ljubljana); 22.00. TV obzornik (Ljubljana); Sreda — 25. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Pogumno m veselo — oddaja za otroke (Beograd); 19.15 C. Sainl Sains: »Živalski karneval« — glasbe- na oddaja studia Sarajeva (Ljubljana); 19.45 Ježkov kabaret — misija dobre volje (Ljub- ljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Be- seda in čas — lirika (Zagreb); 20.40 Danny Kay vam predstavlja — serijski film (Ljub- ljana); 21.30 TV obzornik (Ljubljana); Četrtek — 26. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Po Jugo- slaviji (Beograd); 19.15 Mikrofestival zabav- nih melodij (Ljubljana); 19.45 V kinu bomo gledali (Ljubljana^; 20.00 TV dnevnik (JTV); 20.30 Glasbeni kotiček: Trio Leonarda de Cal- la (Ljubljana); 20.40 »Deklica« — TV igra (Zagreb); 21.40 Poje Edith Pialf (Beograd); 22.00 TV obzornik (Ljubljana); Petek — 27. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse: Pranje s sodobnimi sredstvi in pripomočki (Ljubljana); 19.00 Britanska enciklopedija (Ljubljana); 19.15 Narodna glasba (Zagreb); 19.45 Turistične razglednice (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 V soboto zvečer — jugoslo- vanski celovečerni film (Ljubljana); 22.00 TV obzornik (jjubljana); 22.15 Koncert v studiu (Ljubljana); \ Sobota — 28. avgust ' 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Zgode in nezgode — oddaja za otroke (Beograd); 19.30 Vsako soboto — pregled sporeda (Ljublja- na); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 J V dnev- nik (JTV); 20.30 Glasbeni kotiček (Ljublja- na); 20.40 Sprehod skozi čas (Ljubljana^; 21.10 Medaljoni — humoristična oddaja (Beo- grad); 22.00 Ali radi poslušate Porterja — glas- bena oddaja (Beograd); 22.17 TV obzornik (Ljubljana); 22.35 GrindI — serijski humori- stični film (Ljubljana). OBVESTILO Obveščamo, da je vinotoč v Zi- danškovi ul. 15 zopet odprt in sicer od 7.50 do 12. ure in od 15.50 do 19. ure. Ob nedeljah pa od 8. do IL ure. Točijo se pristna Dalmatinska vi- na z otoka Ilvara. »livarske vinarne« Delovna skupnost otroškega vrtca v Rogaški Slatini razpisuje delovno mesto UPRAVNICE Pogoj: ustrezna strokovna izo- brazba s prakso. kakS\a je SLOVENKA Marsikdaj, ko ogledujemo ženske — bodisi v n;iravi ati na slikali — slišimo, kako kdo neprisiljeno vzklikne: »Prava Francozinja!« — »Izrazita Nemka!« — pa Italijanka, Svedinju, Angležinja in podobno. Toda le redkokdaj slišimo: »Prava Slovenka!« ali kaj podobnega. Mar so Slovenke zares tako neizrazite? Ni- niajo nobenih vidnih narodnostnih značilno- sti? I*rav gotovo smo v zmoti oziroma b^l sn*) Vedno tolikanj malomarni, da si nlsm%^ odgovorili na vprašanje: kakšna je Slovenka? ffuš list se je zato odločil, da bo s pomočjo bralk in bralcev poskusil razvozlati vpraša- nje in poiskati vzorec, ki bi ob njem vsak- do vzkliknil: »Glej, Slovenka!« Zato vabimo vse žene in dekleta (starost ni omejena!), da nam pošljejo svojo fotografijo (po možnosti od glave do pet) in naslednje podatke: Ime, vzdevek ali šifro (priimkov ne bomo objavljali, razen če bi kandidatke to same želele!), višina v cm, teža v kg, barva las, barva oči in najljubše: roman (ali povest), cvet, narodna pesem, jed, opravilo in prego- vor. — Za uredništvo in našo komisijo pa še seveda točen naslov! Kakor hitro bomo dobili prvo fotografijo in podatke, jo bomo objavili in potem za- povrstjo, kakor bodo prihajale. Ob vsaki sli- ki bomo objavili kupon, s katerim bodo bral- ke in bralci pomagali izbirati Slovenko. Dva- najst najbolje ocenjenih Slovenk čaka ob za- ključku izbora prijetno presenečenje, ki ga bodo deležni tudi vsi stalni naročniki našega lista. Fotografijo s podatki pošljite na naslov:^ Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kon- gresa 5, poštni, predal 152. V boju za VERNIKE Tcrlvev sicer uoče priziiuti — pa vendar dokazuje — da si mora na \sv. načine prizadevati, da privalji ver^^ike v Ijožji hram. Za številnimi ameriškimi poskusi so tudi domi- nikanski menihi v Walberbergu pri Kohiu uspeli in privabili s svojim jazzom polno ljudi v cerkev. Zdaj jih vabijo v številnt; cerkve v oko- lici Kolna, da bi gostovali od časa do časa tudi pri njih. Toda kako dolgo bo jazz zadostno Miaiiiilo za vernike. Modni svet za- bave je poln novih odkritij — če- li tnuh enodnevnic. Morda jih bo morala uporabiti tudi cerkev? Ka- ko bi kazalo, če bi poskusili z »brez- nmdežno<^ v streap-teasu? Pravza- j)rav to ne bi bilo nič posebej no- vega. Tudi v času francoske revolu- cije so v nottredamski cerkvi oprav- ljali oisto svojevrsten obred, kate- rega največja znamenitost je bil nastop takrat najboljše pariške ba- lerine, ki je plesala na oltarju. Prometna kronika ' VOZIL S PREVELIKO HITROSTJO \ cvruK osebnega avtomobila CB, 90-22 ŽI- VUMIR SRtTENOVlC, doma iz Hnisevca pri Šentjurju je pred dnevi v zgodnjih jutra- iijiii uran zaradi prevelike hitrosti na spolz- kem cestišču izgubil oblast/lad vozilom. M vožnjo proti Celju je v Storah zapeljal hanivm m se obrnil za 180 stopinj. Pri ne či se je voznik lažje poškodoval, na vo/i pa je za pol milijona-škode. ^ ZARADI VINJF-NOSTI TRČIL JOZL, PEVEC, voznik mohjinega kole .,i CE l.S .S47 je v vinjenem stanju upravljal vo- zilo. Z;ua(li prevelike hitrosti iii vinjenosti se je ob prehitevanju vprege v leharju nale- tel vanjo. Pri trčenju se je lažje poškodoval, vendar je zdravniško pomoč odklonil. Po ne- sreči so mu vze^ kri za preiskavo. NEVERJETNA NESRAMNOST Pred dne\i so vatiiostni organi zaradi pre- hitre vožnje po Ljubljanski cesti ustavili voz- nika JOHA.VA AMBROŽA, nekdanjega Celja- na, ki živi sedaj v Miinchenu. Voznik JOIIAN AMBROŽ je kazal znake vinjenosti, vendar je odklonil test. Kljub temu, da je med vož- njo naredil prekršek in odklonil test, ter ni hotel prekiniti vožnje — je na koncu še ža- lil varnostne organe. Zaradi nesramnosti in ' žalitev so ga predali sodniku za prekrške in izločili iz vožnje. ZAVOZIL JE PREVEČ NA DESNO Na cesti II. reda med Kamnikom in Gor- njim gradom je prišlo do težje nesreče, ki bi lahko imela še hujše posledice. Voznik osebnega avtomobila LJ 329-37 FRANJO SLE- MENŠEK je med srečevanjem z avtobusom v zavoju zavozjl preveč na desno, v obcestni jarek. Po 18 metrih vožnje po jarku je po- skušal spraviti vozilo nazaj na cestišče in za^ radi prevelikega zaleta zdrknil na nasprotni strani cestišča v prepad. Pri nesreči se je k sreči le lažje poškodoTtfila njegova žena, med- tem ko je za 300 tisoč dinarjev škode. VEČKRAT TRČIL Po Celjski ulici v Velenju je pred dnevi s preveliko hitrostjo usmerjal vozilo LJ 99-'+9 voznik HERMAN NEMACEK. Med vožnjo je izgubil oblast nad vozilom in zletel s cestišča, nato nazaj na cestišče, trčil v obcestni nasio na nasprotni strani in se odbil nazaj na ce. slisče. Pri nesreči je 'bil sopotnik lažje po- škodovan, škode pa je za 300 tisoč dinarjev. Vozniku so vzeli kri za preiska\o. POČILA JE GUMA V Šmarjeti pri Celju je vozniku MARJANU JEVSENAKU med vožnjo po cesti I. redi počila prednja desna guma. Zaradi tega je vozilo potegnilo s cestišča, kjer je trčil v te- lefonski »A« drog, ga podrl in trčil v drevo. Na tovornjaku je za 400 tisoč din škode, na telefonski napeljavi pa za 100 tisoč dinarjev. ZAVOZIL NA PLOČNIK Po ulici B. Kidriča v Velenju je z nepri- meino hitro-itjo vozil motorist CE 16-016 Al.O.rZ HODKO iz Trnja pri Brežicah. Pri za- vijanju ga je zaneslo na pločnik, kjer je pa-' del. S pošl pedist FRANC KOVAČ, doma z Metlic pii Šoštanju in se zaletel v prednje, levo kolo tovornjaka. Pri trčenju je mopedist udaril z glavo ob rok kasona in obležal na mestu mr- tev. Mopedist je vozif moped brez potrdila o znanju prometnih predpisov. ANEKDOTE Baron Rotchild je prosil nekoč Safira, znanega avstrijskega humo- rista, naj mu napiše kaj izvirnega v njegov družinski album. Safir je vzel pero in zapisal: — Posodite mi sto nepoleondorjev in nanje pozabite. Bogata daina je povabila Safira na kosilo in ga zelo skromno po- stregla. — Kdaj boste zopet kosili pri me- ni? ga je vprašala, ko je odhajal. — Lahko takoj! je odvrnil humo- rist. Pisec Ernst Kriiger je naletel na Safira pred vrati, skozi katera je vsakdo izmed njiju hotel prvi. — Ne dajem prednost bedaku! je osorno vzkliknil Kriiger. — Jaz pa z zadovoljstvom. Izvoli- te! je rekel Safir. — Vi pišete za denar, zame pa je pisanje stvar časti. — Vsakdo išče to, kar mu manj- ka, je pripomnil Safir. 1 METROV ? Ne. ne! Zmotili ste se! Četudi ima dolge noge, to ni njena mera. Ali pač, morda, po svoje. Na sliki desno je Angležinja Mai-y Rand, rojena Signal, svetovna rekorderka v skoku v daljino (6,76 m). Sama sicer zatrju- je, da je skok v daljino najbolj dolgočasna disciplina. Mar>- .Rand je edina angleška at- letinja, ki je poročena in ima tri kolajne iz Tokia (zlata: skok v daljino, srebrna: pete- roboj in bronasta: štafetni tek). Četudi se ji skok v daljino upira, vendarle vztrajno vadi. Mar naj skok v daljino zanemarim, — pravi če kaže, da bom p^rav z njim lahko najve:č dosegla? Določila si je, da bo pi-va ženska na svetu, ki bo preskočila sedem rhetrov. Morda ji bo res uspelo, saj ji manjka še »samo« 24 cm! VARČEVALCI VSI, KI BOSTE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. OKTOBRA t965 VLOŽILI PRI KOMUNALNI BANKI CELJE ALI NJENI PODRUŽ- NICI CELJSKI MESTNI HRANILNICI ALI EKSPOZITURAH V ŽALCU, MOZIRJU, LAŠKEM, ŠENTJURJU, ŠMARJU PRI jpLŠAH, SLX)V. KONJICAH ROGA.ŠKI SLATINI, SEVNICI IN BREŽICAH VSAJ 50.000 DINARJEV IN TA ZNESEK VEZALI NAJMANJ ZA DOBO 12 MESECEV, BOSTE PRIŠLI V POŠTE V PRI NAGRAD- mu ŽREBANJU VEZANIH HRANILNIH VLOG, KI BO V ME- SECU NOVEMBRU TEGA LETA A NAGRADE: ' 1 pralni stroj 4 šivalni stroji 2 sesalca za prah 4 tranzistorji 6 volnenili odej 3 mikserji 2 gramofona 3 jedilni pribori Skupaj 25 nagrad v vrednosti 1,000.000 din VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 5,5 DO 7,5 7o. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE PRI KO- MUNALNI BANKI CELJE, KJER SO ZA VAS VARNO IN KORISTNO NALOŽENI! KOMUNALNA BANKA C^LJE BOJ NA KAČJEKU iKOViC KlANČNIK KRIVEC Čeprav j« bilo Švabov nad sto, niso zdržali • pritiska. Brezglavo so se umikali, odmetavali orožje in bežali. Najhuje jih je begalo to, ker niso vedeli, kam naj bežijo. Mnogi so prepozno spoznali svojo napako. Zabredli so v iKklivjano Savinjo in našli smrt v njenem nan>čju. Le redki so se dokopali do drugega brega in našli zaščito ter se brezglavo iu brez odpora umikali. Ko so partizani pritekli ua cesto, so imeli opravka le še s posameznimi, ki so se zatekli pod rob ceste. Žetev zmage je bila nadvse bogata. Puške, muuicija. minometalec in nekaj mitraljezov. .Med padlimi ni bilo ne Lasliola iu ue VVegla. Partizani pa «0 imcl^le dva ranjciua. Domačini !>o bili hudo po^nosni ua svoje fan- te, ki so jih pokazali zelencem. In to je bilo dober mesec pred velikimi dogodki v Zgornji Savinjski dolini, mesec dni preden je ta dolina postala za mesece otok sredi rajhovskega pek- la. KONEC — Ni mi všeč vaše pisanje, go- spod Safir', je rekel neki literat. ČUDNA MANIJA Neki Italijan ima čudno mani jo. S svojim magnetofonom snema tišino. Doslej je med drugim posnel tišino pred viharjem, tišino po žolčnem prepiru, tišino pred in po pred- stavi v gledališču. Z magnetofonom pa se mu je uspelo vtihotapiti v italijanski parlament, kjer je posnel tišino potem, ko so izglasovali neki zakon. Kaj bo s svojo »tišino« počel, ni znano. 20. 8. 1963 — Št. 33 Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot Nova pot, Na delo, Naše delo (1945), kot Celjski tednik (1948—1950), nato kot Savinj- ski včstnik (1950—1954) in od 1955 ponovno kot Celjski tednik. S 1. ja- nuarjem 1965 ga soustanavljajo občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. Urejuje uredniški odbor. Glavni in (Klgovorni urednik Drago Hribar. Ted- nik izhaja ob petkih. Izdaja in tiska CP »Celjski tisk«. — Uredništvo in uprava: Celje, Trg. V.' kongresa 5, poštni predal 152. Telefon: 23-72. Te- koči račun 603-11-1-656. Cena posa- mezne številke 50 dinarjev. Letna na- ročnina 2.000 din; poUetrta 1.000 din; četrtletna 500 din. Inozemstvo 4.000 din.-Ibtkopisov ne vračamo.