JUTRA:
Telefon:
llredn. 440 Uprava 455
vino Vaše soproge!«
Mož pošlje oblastvu isto polo poinbo: »Jas tudi!«
telji Korošcev so vabljeni, da se tega ve^ cera udeleže v čim večjem številu. —
proslave proti gaženju človeških življenj te parade milijone, da junaških dobrovoljcev in njihovih nesre- mase, a narod, oni na
Desetletnica režimske parade in narod
Poteklo je deset let od znamenitega dogodka, ki je bil odločilen za izid velike svetovne borbe in za usodo našega naroda: od proboja bolgarsko-nemške fron te nad Solunom, ki je bil izvršen od o-stankov srbske vojske in dobrovoljske divizije in ki je vplival magično na vse ostale fronte ter zapečatil usodo centralnih in z njimi združenih sil.
Koliko povoda, da bi danes ves naš narod od Triglava pa do Gjevgjelije, da bi vsi Slovenci, Hrvati in Srbi iz polnih duš slavili deseto obletnico tega znamenitega dogodka in-s tem obenem tudi de setletnico našega osvobojenia in ujedi-njenja. O, da bi mogla naša srca slaviti to obletnico z onim nepotvorjenim navdušenjem in idealizmom, s kakor-šnitn smo pred desetimi leti dočakali in slavili vest o proboju solunske fronte in kasnejših s filmsko brzino se vrstečih dogodkih, ki so nam prinesli svobodo!
Režim slavi!‘Sedaj so v Beogradu ve like, v prvi vrsti vojaške parade, h katerim je komandirano vojaštvo iz vseh garnizij in na katere se vozijo brezplačno v drugih razredih brzovlakov tisoči in tisoči radovednežev, ki so se posluži-li iepe prilike, da se lahko peljejo zastonj v Beograd in si ogledajo neka.! naše domovine in tudi parado. Toda čisto pra-. vilno je včeraj povdaril vodja KDK g. Svetozar Pribičevič, da je tako nekoč Avstro-Ogrska prirejala parade na državne stroške, da pa bi bila prava proslava le tedaj, če bi narod prisostvoval spontano in na svoje stroške. Ako pa vemo, da so tudi pri nas dobila vsa mogoča, predvsem seveda orlovska in druga »lerikalna društva, na tisoče brez-plaudi vozovnic, je vsakemu trezno mislečemu človeku jasno eno: da je usode-t>o':ii greh režima, ki v časih najtežje gospodarske krize, v časih, ko si mora za izplačevanje uradništva pomagati z novimi posojili, v časih, ki naše železnice tiče globoko v pasivih, prireja parade za težke milijone.
Režim parado potrebuje. On ne vidi, da bi bila najlepša proslava desetletnice notranje pomirjenje s končno radikalno rešitvijo državne krize. Ne uvidi,, da narod, gospodarsko na tleh z bridkim občutkom krivice in neenakosti v srcu, ne more slaviti. Ne uvidi, da bi v času proslave desetletnice ne smel izzivati več ko polovice vsega naroda z novim sklicanjem krvave narodne skupščine, ampak sklicuje to skupščino zopet za 12. tm. Ne uvidi, da je zadovoljnost naroda predpogoj za dobro in idealno razpoloženje naroda pri proslavah velikih dogodkov. Vsega tega ne vidi, on vidi samo interes režimskih strank, ki se hočejo obdržati na vladi za vsako ceno. On skuša s Parado vplivati na inozemsko javnost, čes poglejte, kako je pri nas vse navdušeno, kako mase naroda sodelujejo na velikih državnih proslavah.
Med tem pa, ko režimovce paradirajo, gladujcjo tisoči v bedi in obupu. In zlasti oni, ki imajo največje zasluge za dogodek, kojega obletnico slavi režim. Naši dobrovoljci! Pravilno je včeraj povdaril g. Pribičevič, kakšna sramota je, da do-brovoljci, ki so v proboju sodelovali kakor srbska vojska, v sedanji proslavi ne pomenijo ni.';..»nr, nasprotno da se baš sedaj slavni in viteški dobrovoljci in junaki s Hajmakčolana in Dobrega polja mečejo na cesto v koloniji Vojvode Stepe in drugje. Tega sramotnega dejstva ne bodo zabrisale vojaške parade. Na-rodua Odbrana pod vodstvom g. Stepe
škmfmm prestala isrii®
VČERAJŠNJI POHOD HE!MWEHRO VCEV IN SCHUTZBt)NDLERjEV KON ČAL V NAJLEPŠEM REDU- — ARETACIJE KOMUNISTOV.
DUNAJSKO NOVO MESTO, 8. oktobra. S toliko napetostjo in vznemirjenostjo pričakovani 7. oktober je minil v najlepšem redu. Obširne varnostne odredbe vlade so se izkazale kot zelo u-spešne in ni prišlo ves dan niti do najmanjšega incidenta. Sicer pa se je pohoda socialističnih Schtzbiindlerjev udeležilo trikrat več ljudi, kakor prireditve Heinnvehrovcev. Od napovedanih 18.000 Heimwehrovcev jih je prispelo v Dunajsko Novo mesto samo nekaj čez 10.000. Že ob 6. zjutraj sta vojaštvo in žandar-merija v polni bojni opremi zaprla vse dohode in izhode mesta z žičnimi ovira-tpr. Vso noč in vse dopoldne so prihajali posebni vlaki, popoldne pa so zopet odvažali številne udeležence. Pohod socija-listov je bil tako velik, da so ga morali razdeliti na dva dela. Navzočih je bilo 16.000 oboroženih Schutzbiindlerjev, do-čim je znašalo število članov raznih delavskih organizacij okrog 35.000. Mtd številnimi govorniki je nastopil tudi bivši belgijski minister Vandervelde.
Upllkci defilcdja čet u Beogradu
BEOGRAD, 8. oktobra. Povodom proslave lOletnice prebitja solunske fron te se je vršil danes glavni del, namreč velika revija čet, katere se je udeležila celotna beograjska garnizija ter odposlanstva posameznih edinic iz notraujo-sti države. Med revijo je krožilo nad Beogradom 10 letalskih eskadrilj, ki so izvajale razne manevre. Reviji so prisostvovali poleg ogromnega' števila občinstva tudi vse inozemske delegacije.. Kralj je prišel na Banjico v spremstvu francoskega maršala Franchet d’Espe-raya, sprejel raport komandanta revije, nato pa si je v spremstvu vojnega ministra generala Hadžiča Ogledal revijo čet; ki je trajala poldrugo uro. Po reviji se je vršila prosta zabava vojaštva, ki ie bilo slavnostno pogoščeno. Zvečer priredi kraj na čast inozemskim delegacijam svečan banket.
Glavni trg, ki je tvoril nevtralni pas med obema skupinama, je bil obkrožen od zveznih čet s strojnimi oddelki. Vojaki so bili vrh tega oboroženi z ročnimi granatami in bombami, ki povzročajo sclze-nje. Na trgu je bilo polno novinarjev, filmskih operaterjev in fotografov.
Pohod socijalistov je pričel že med od hodom Heiimvehrovcev in je obe skupini ločilo več cest. Aranžman obeh sprevodov je bil tako izvrsten, da se obojestranski udeleženci niso mogli niti slišati niti videti. Po odhodu socijalistov je skušala manifestirati še skupina komunistov, ki pa so jo orožniki hitro razgnali, aretirali okrog 60 udeležencev in jih izročili sodišču. Med aretiranci je tudi češkoslovaški komunistični poslanec dr. Viktor Štern.
Tudi po vseh ostalih krajih Avstrije je potekel dan popolnoma mirno, tako tudi na Dunaju. Ob 2410. zvečer se je pričel odvoz čet, zbranih v Dunajskem Novem mestu. Artiljerija in konjenica pa sta se 1 vrnila peš v svoje garnizije.
Imenouania na ljubljanski
uniuerzi
LJUBLJANA, 8. oktobra. Dosedanji docent na pravni faknlt ■ i. dr. Albin Ogris, je imenovan za izr.-dncffa profesorja.
Uelik požar na Bos ■ ,;em
LJUBLJANA, 8. oktobra. V Podkorenu pri Kranjski gori je nastal sinoči požar, ki je vpepelil tri stanovanjska in pet gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi mnogo živine. Škoda se ceni na milijon kron. Gasilci so gasili celih pet ur in so s skrajnim naporom preprečili še večjo katastrofo. Ogenj je bil najbrže .podtaknjen
šno domneva, da se zopet klati po Gorenjskem zločinska požigalska tolpa. Požari se namreč v zadnjem času silno množe in nikdar ni mogoče dognati pravega vzroka, še manj pa izslediti krivce. Samo v blejskem kotu je bilo od začetka septembra do sedaj nič manj kot pet usodepolnih požarov. Med ljudstvom vlada zato vedno večje razburjenje in vznemirjenje.
Kruau uolilni shod
ZAGREB, 8. oktobra. V Cetingradu
na bosanski meji se je vršil včeraj slnd. Kmečko-demokratske koalicijo. Na zborovanje je prišlo tudi okrog 100 nahujskanih muslimanov, ki so pričeli zborovalce izzivati. Kmalu se je razvil krvav pretep, tekom katerega sta bila dva smrtno ran j sna, 1 težko, 1 pa lahko ranjen.
Pourcitek „Kra
S i f Li
MOSKVA, 8. oktobra.- Včeraj je prispelo semkaj 60 udeležencev »Kra-sinove« ekspedicije na Severni tečaj pod vodstvom vodje Samojloviča in letalca Čuhovskega. Na kolodvoru so sprejeli ekspedicijo, ki je dosegla tako velikanske uspehe, zastopniki sovjetske vlade, strokovnih in drugih javnih^ organizacij ter češkoslovaški, norveški in italijanski poslanik v Moskvi. Ljudstva pa je bilo nad sto tisoč.
Stepanoviča je pač pomagala režimov-cem pozdravljati takozvane hrvatske Seljake pri njihovem obisku v Beogradu, ne srne pa niti ust odpreti v obrambo junaških dobrovoljcev, ki so s svojimi prsi razbijali solunsko fronto in kojih deca u-mira gladu. V imenu teh od države zavrženih in preziranih sirot dviga g. Pribičevič svoj plameneči protest na dan
V spomin osme obletnice koroškega plebiscita
priredi klub koroških Slovencev v Mariboru v sredo, dne 10. oktobra ob 20. uri v dvorani pri »Zamorcu« v Gosposki ulici spominski večer. Korošci in prijatelji Korošcev cn
junaških dobrovoljcev in njihovih nesrečnih rodbin, kojih življenja bi nam morala biti dragocena, ako bi imeli spomin na solunsko fronto v srcu in ne samo na jeziku.
Evo, tako je danes po desetifi letih! Režim slavi, ker rabi parade za vzdrža-uje, dana&ajega stanja, issžbb zmetava *a
KDK u zgornji Sa-uinjski dolini
V soboto in nedeljo se je vršilo v gornjegrajskem srezu več zborov KDK, med njimi zlasti velik okrajni zbor v Ljubnem, na katerih sta narodna poslanca dr. Pivko in Pucelj razložila narodu današnji položaj in ga pozvala, da izreče svojo sodbo o politiki KDK. Narod je na vseh zborih skoro enodušno obsodil današnji režim, režim neenakosti in hegemonije, obsodil pa zlasti tudi SLS, ki se je udinjala hegemonistom zapre ganjača. Povsod je bilo izrečeno zaupanje politiki vodstva in poslancev KDK s pozivom, da odločno vztrajajo v započeti borbi do zmagovitega konca.
V Mo z i r j u se je v soboto, 6. t. t m. zvečer zbralo krog 60 tržanov in . okoličanov, ki so pod predsedstvom j g. dr. Goričarja pazno in z zanima-i njem poslušali izvajanja g. dr. Pivka, j Puclja in dr. Novačana.
j Zborovanje v L j u bn e m, ki je bilo | v dvorani g. Podpečana in ga je obiskalo nad 300 oseb, je bilo velika manifestacija celega okraja. Saj se je zbrala poleg starejših mož iz domače fare zlasti v velikem številu tudi sko-! ro vsa domača mladina, pa tudi od-; lični pristaši in prijatelji KDK iz Boč-; ne, Gornjega grada, Nove Štifte, Loč j in Solčave. Zborovanje je vodil gosp. j Kocbek iz Gornjega grada. Zbrana množica je z velikim navdušenjem pritrjevala govornikom Puclja, Pivku in Novačanu ter soglasno sprejela resolucijo z obsodbo režima in zaup-; nico vodstvu KDK.
V Rečici ob Savinji se je ob 2. pop. v prostorih uglednega g. Fiirsta zbra-
I lp nad 60 mož iz reči.ške in kokar-j ske občine. Predsedoval je g. Matek.
I Tudi tu je bila sprejeta enaka resolu-j cija. Zanimivo in značilno je, da je od-j lični prvoboritelj SLS g. Ivan Fužin I iz občine Kokarje na tem zboru javno j izjavil, da bo zahteval javno od posl.
■ Pušenjaka pojasnilo, ali je res sopod-j pisal znani predlog Pimiše Račiča', j naj sc Radiča spozna za umobolnega,
> ker bi sicer podpisniki predloga pose-I gli po ostrejših sredstvih. Izjavil jc i dalje, če je to res storil, da ga niti on niti drugi njegovi pristaši ne bodo več I volili.
| Sinoči ob 5. zvečer se je še vršil ! krajevni sestanek pri g. Steblovniku v Šmartnem ob Paki pod vodstvom g. Steblovnika. Vkljub neprimernemu času je bilo tudi tu nad 50 zborovalcev.
Vsa zborovanja so se izvršila po* vsem mirno, narod presoja položaj trezno in klerikalni vojilci skimavajo z glavami, ko čujejo resnico, resnico zlasti o svojem poslancu Pušenjaku.
Ista bol.
Mlad poročen mož prejme od davčne* ga urada vrnjeno cenitveno polo z opombo: »Cenilna komisija pogreša itno-
primarni rdovedne narod, ki misli in ki mu je na srcu usoda' države, stoji ob strani in z voljo in žalostjo v srcu ghda vso to strašno zaslepljenost ljudi, ki še vedno nočejo pojmiti. kaj je jedro isžke državne krize. Narod .bo slavil takrat, ko bo zmagala v državi ideja pravice, resnice, eoakejpmvnosti, poštenja!
Leto 11 (!X.), štev, 229
Maribor, poradefšek 8. oktobra 1928
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja messfino, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglas# sprejem« tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, PraSernova ulici št, ♦
CšW1 Din
/pomlnl na velik® dni w
Beogradu
50.000 LJUDI V POVORKI. — OD KRITJE MEŠTROVIČEVEGA »ZMAGOVALCA«.
Nad vse razkošna razsvetljava cen-truma Beograda je že v soboto zvečer otvorila velike svečanosti povodom desetletnice prebitja solunske fronte. Na Terazijah in v ulicah kralja Milana in kneza Mihajla je kar mrgolelo električnih žarnic v narodnih barvah, ki so se v glavnem formirale v en ton, to je v državno trobojnico.
V nedeljo pa se je že na vse zgodaj zjutraj trlo slavnostno razpoloženega ljudstva iz vseh pokrajin naše države na ulicah. Posebno ogromen je bil naval za časa povorke, ki je trajala poldrugo uro in je v njej sodelovalo okoli 50.000 oseb. Na čelu je jahal na krasnem vrancu črnogorski praporščak, ob njegovi strani dva konjenika, nato pa fanfara kraljeve garde na 32 belih konjih, ki je neprestano svirala koračnice. Velike pozornosti so vzbudili posebno težki invalidi iz solunske bitke, ki so se vozili v kočijah, viharno so bili aklamirani jugoslovanski dobrovoljci. Razen fanfare kraljeve garde so sodelovale v sprevodu še 3 vojaške godbe in 15 civilnih godb iz raznih pokrajin države, ki so bile porazdeljene med četnike, Sokole, skavte
Dejstua gouore
slovenska ljudska stranka, ki je sedaj na krmilu, neprestano razglaša po svojih oglasih, da jo vodita v vsem njenem delovanju in udejstvovanju le stroga objektivnost in pravičnost na-pram vsem. »Slovenec« se je ponovno povspel celo do ponosne trditve, da se slovenskim naprednjakom, odkar ima SLS vso oblast v svojih rokah, še niti las ni skrivil
Toda, kako izgleda ta objektivnos. ,in pravičnost v luči resnice, naj go-j.vore dejstva sama. V naslednjem nagajamo samo par klasičnih primerov:
Za razpisano nadučiteljsko mesto ;prosi dobro kvalificiran učitelj, znan fkulturni delavec. Župnik dotične fare »že pred sejo oblastne komisije, ki ima ;nalog, da ministrstvu stavi predloge, ;pove svojim pristašem, da ta prosilec .ne dobi mesta, četudi je edini kompe itent. Stvar je vsekakor čudna. In jko pogledaš za kulise, najdeš pri go-
in številne delegacije in korporacije. V povorki je bilo tudi več tisoč Orju-našev, nešteta pevska društva in de-putacije v slikovitih narodnih nošah.
Kralj je živahno pozdravljal mani-festante jz svojega novega dvorca. Ganljiv je bil prizor, ko so se pripeljali mimo njega težki invalidi, med njimi tudi slepi hrvaški dobrovoljec, major Lovrič. Hromi in drugače pohabljeni invalidi so se dvignili v kočijah in vzklikali kralju, domovini in narodu.
V nedeljo dopoldne je bil dalje postavljen temeljni kamen Invalidskega doma, opoldne pa je bil z velikimi slavnostmi otvorjen novi park na Ka-limegdanu ter odkrit ogromni spomenik kiparja Ivana Meštrovič — Glasnik Zmage. Bivši vrhovni komandant zavezniških čet na solunski fronti, francoski maršal Franchet d’Esperey je položil na grobove francoskih vojakov in na grob vojvode Živojina Mišiča, znamenitega srbskega vojskovodjo, krasne vence.
Slavnosti se še danes nadaljujejo in je politično življenje sploh popolnoma
9	-	-	.	■	-
Mariborski in dnevni drobil
Praslaua desetletnice prebitja solunske fronte
spodu »prosvetnem« naenkrat ovad-;bo gospoda »zlatega«. V prijateljski družbi v gostilni, ne morda pred pristaši SLS, ampak pred svojimi somišljeniki, je mož dal duška svojim nazorom o današnji politiki SLS. Da ne zavječe svojega imenovanja, poda mož »zlatemu« pojasnilo, na podlag: katerega »zlati« svojo ovadbo umakne in disciplinska preiskava se ustavi. No, sedaj je pot prosta. Kaj še? 'SLS kot taka obnovi ovadbo z vsemi ‘.neresničnimi trditvami »zlatega«. No-•va »disciplinska«, imenovanje nemogoče. Župnika se vendar ne sme blamirati !
Drugi slučaj: Za neko učiteljsko me->sto je edini kompetent napredni uči-[telj, Sokol.. Zupan dotične fare ve že /naprej povedati, da ne dobi mesta. &fveda, g. župan je odličen zaupnik .3sLS, on se je obrnil na gospoda po-;sanca V., in res se je tako zgodilo. [Nov razpis. Zopet samo in edino prošnja tega naprednega učitelja. Isti proces — intervencije — nov razpis! Tako je država trošila radi klerikalne ikaprice za tri razpise in na drugi strašni »olajšala« prosilca za trikratne takse. Ampak — SLS je vseskozi objektivna, pravična!
Il;eijiJs!učai: y nek' fari deluje že jvec let dober učitelj tudi na gospodarskem i kulturnem polju. Sokol je. Nima nobene pregrehe, nikakšne »disciplinske«, ampak nakrat dobi dekret ida mora po § 71 v hribovsko faro! kjer drugje sploh ne more dobiti hrane ko v farovžu, kjer ni mogeče večje kulturno delo, kjer vlada mnenje, da
«LCe?Yen?,^!dig:e že dovoli kulturnega dela. Ubili smo njegovo delo •— [in bLb si zadovoljno mane roke. A »pravični« seveda smo, mi SLS'
In še eden: »Zlati« je nedavno skušal izpodnesti nekega naprednega železniškega uradnika s sumničenjem,' da je bil povzročitelj odpusta nekega uslužbenca. Ni mu uspelo, ker ni bil v pravici. Ali »zlati« se maščuje. Napravi ovadbo proti možu, češ, da agitira za »Jutro« in Vodnikovo družbo. Seveda je to delal', toda vsikdar samo v prostem času, do česar ima polno pravico. Zaslišanje, protokol! »Zaslišujoči« mu svetuje, naj gre h g. »zlatemu« in mu pojasni. Dož pa je značaj in odločno odkloni.
Tako, glejte, izgleda tista hinavska objektivnost in pravičnost SLS v lu či resnice!.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 8. oktobra. Zaprto.
Torek, 9. oktobra ob 20. uri »Hlapci«, ab. B. Kuponi.
Sreda, 10. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 11. oktobra ob 20. uri »Moj oče je ime! prav« ab. A. Kuponi.
Marib. gledališki abonenti se napro šajo, da poravnajo svoj oktoberski ob rok najdalje do 12. t. m.
Gejša na mariborskem odru. Koncem tedna bo premijera klasične Jonesove operete »Gejša«. To delo odlikuje pred vsem prekrasna godba, slikoviti japonski miijč in pa zelo zabavno dejanje. Ker ma gledališče za »Gejšo« jako dobro za sedbo, je verjetno, da bo zelo uspela.
Za gostovanje ljubljanske opere v Ma riboru v prekrasni Smetanovi operi »Dalibor« se je priglasilo premalo re-rlektantov. Zato se podaljša priglasili rok do 10. oktobra s pripombo, da se bo radi velikih režij gostovanje vršilo le, če x> gledališče do tega termina popolnoma razprodano. Mariborsko oipero ljubeče občinstvo se opozarja, da je več ko verjetno, da ostane v slučaju premalega priglasa za »Daliborja« Maribor potem sploh brez vsslkih nadaljnih opernih gostovanj.
Zvoncvi za Selnico ob Dravi.
Občina Selnica ob Dravi je dobila nove zvonove in sicer kar pet. Po 15 km <■ olgi poti so jih pripeljali v povorki jezdecev, kolesarjev in vozov iz Maribora, fjer so obšii vse mesto. Sedem slavolo-I-ov je naznanilo prihod zvonov. Veseli dogodek je bil seveda proslavljen tudi z običajno veselico, na kateri je nastopal celo kitajski žongler iz Maribora, godci Pa so zabavali občinstvo še pozno v noč. —
Prispevajte m sp&s&enik
KraljuPetra
i udi naše mesto je, čeprav le skromno in oficijelno, proslavilo obletnico tega znamenitega dogodka v svetovni vojni, ki je tudi našemu narodu strgal tisočletne okove suženjstva in tlačanstva pod tujčevo peto. Mesto je v zastavah, večinoma držav nih in slovenskih. Delo po državnih uradih je počivalo, prosto je imela tudi šolska mladina, trgovski in obrtni lokali pa so bili zaprti od 9.—11. ure dopoldne. Slavnostne zahvalne službe božje v stolnici se je poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblasti udeležilo v lepem številu, tudi prebivalstvo, ob 10.30 dopoldne pa je priredilo vojaštvo skupno z Udruženjem rezervnih oficirjev in bojevnikov slovesno blagodarenje na malem vojaškem vežbališču pri magdalenskem parku. Po verskih obredih se je vršila pred komandantom mesta tudi defi-lacija mariborske garnizije. —
Gostilničarska šola u (Tlari-boru
Dne 3. oktobra se je vršila pri tukajšnji gostilničarski zadrugi prva seja na novo ustanovljenega šolskega odbora gostilničarske šole v Mariboru. V tem odboru so zastopani: 1. Za vodstvo gostilničarske šole prof. Franc Škof. 2- Za mestno občino, mag. svetnik gosp. Fran Rodošek. 3. Za veliko županstvo, obrtno zadružni nadzornik .X. Ignacij Založnik. 4. Za oblastni odbor- mariborske oblasti, oblastni odbornik, ii‘i poslanec g. Marko Kranjc. 5. Za, "tujsko prometno zvezo, sodni svetnik dr.. ^enjor. 6. Za Zbornico za T. O. I., zastopnik g. Rado Starman. 7, Za Zvezo gojsfilničarskih zadrug pod-načelnik g. Matija Holc. Gostilničarska zadruga pa je zastopana po svojih 3 čla-nih-odbornikih gg. Francu Zemljiču, Aloj ziju Streharju, Josipu Šerecu, ter po svo jem načelniku Andreju Oset-u, ki je glasom sklepa občnega, zbora in šolskega odbora obenem tudi. predsednik novo konstituiranega šolskega odbora.
Gostilničarska šola v Mariboru sicer obstoja in tudi deluje, z najboljšim uspehom že polna 4 leta. Do sedaj jo je u-pravljalo šolsko vodstvo sporazumno z gostilničarsko zadrugo. Izkazalo se je pa, da zadruga sama s šolskim vodstvom ne more zadostiti vsem zahtevani in potrebam gostilničarske šole, zato se je sklenilo pri zadnjem obenem zboru povabiti k sodelovanju še zgoraj omenjene ustanove, ki naj bi pomagale sedanjo šolo izpopolnjevati in jo dvigniti na nivo, ki bo ustrezal današnjemu modernemu gostilničarskemu in hotelirskemu obratovanju ter tujskemu prometu.
Šola nudi vajencem teoretični in praktični pouk. Podučuje se 9 ur na teden. Pouk obstoja iz sledečih predmetov: slovenščine, nemščine, francoščien, računstva, knjigovodstva, blagoznanstva, kletarstva, državoznanstva, in serviranja. Za nauk o serviranju se bo nabavilo poseben inventar in druge pripomočke, katere se je moralo doslej od gostilničarjev izposojati. Sola bo po možnosti priredila tudi vsako leto s svojimi učenci izlet v inozemstvo in to predvsem v zapadne države Evrope. Šolski odbor pa bo zahteval od gostilničarjev, ki imajo vajence, da jih redno pošiljajo v šolo.
Šolski odbor resno opozarja prizadete gostilničarje, to je one, ki imajo šoloobvezne vajence, na težke posledice, ki bi ih zadele radi prikrivanja istih, odnosno radi neopravičenega izostajanja vajencev od šolskega pouka. Isto tako opozarja zadruga vajence, da ne bo izdajala učnih pisem onim, ki niso bili pri zadrugi s pogodbo prijavljeni in ki niso redno obiskovali gostilničarkso šolo. —
Ob obletnici koroškega plebiscita
ho gorela žara pri spomeniku majniške deklaracije v mestnem parku dne 3., 10. n li.^tm. od pol-18. naprej. Žara se 30 zažgala na predvečer obletnice plebiscita v torek, 9. im. ob pol 18. uri ob Prisotnosti odbora Jugoslovenske Mati-o in kluba koroških Slovencev. Sodelu-.iu pevsko društvo »Jadran«. Vabimo zla >ti mladino, da se udeleži te svečanosti.
Smrt odličnega hrvatskega rodoljuba.
V nedeljo zjutraj je zatisnil v Zagrebu za večno svoje oči neustrašeni borec za pravice hrvatskega naroda v Jsfriji, veliki župan v pok. dr. Ivan Zuccon. Rodom iz Medulina pri Pulju se je po dovršenih visokošolskih študijah stalno naselil v Pulju, kjer je odprl svojo odvetniško pisarno in se potem skupno z dr. Laginjo popolnoma posvetil delu za hr-vatski in slovenski narod v Istriji. Neustrašeno je stal vedno na braniku jugoslovanske Istrije in moral svojo veliko ljubezen do rodne grude in zatiranega naroda ponovno plačati s težkim preganjanjem in trpljenjem. Ko so po svetovni vojni Italijani okupirali Istrijo, so ga takoj internirali, kasneje pa zopet izpustili. Toda, čim se je vrnil v Pulj, so Italijani vdrli v njegovo pisarno in jo popolnoma demolirali. Pod silnim pritiskom se je moral končno dr. Zuccon izseliti iz rodnega kraja in se je nastanil v Zagrebu. Pokojnik je bil odličen pristaš samostojne demokratske stranke. Večna slava njegovemu spominu!
Sinočnja akademija v Unionu. Mariborski odbor udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je priredil na predvečer splošne proslave desetletnice prebitja solunske fronte v Unionski dvorani akademijo, ki je sicer lepo uspela, edino obisk bi bil lahko večji. Posetili so spominski večer med drugimi vrhovni predstavniki vseh lokalnih, državnih, civilnih, vojaških kakor tudi samoupravnih oblastev. Akademijo je otvorila vojaška godba 45. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Svobode, ki je zaigrala Jenkovo overturo Kosovo,. nakar je imel kratek nagovor o pomenu važnega dogodka pred desetimi leti predsednik pod odbora g. Perhavec.. Moški,zbor »Drave« se je predstavil z vrsto lepih pesmi, ki jim je sledil narodni potpuri g. Svobode »Na Vardaru«, ki ga je zasvi-rala domača vojaška godba. Po akademiji se je razvil elitni ples in prijetna zabava udeležencev.
Zakasnele lastavice.
Ljubke lastavice so že zapustile n?.5e kraje in se preselile v vročo Afrika, kjer m zime. Ni več frčanja in čiVkarija-v ood strešjih, hodnikih, hlevih itd. Tudi zadnje znanilke bližajoče se zime so. nam dale slovo. Le Jastavičji parček železni-škega uslužbenca g. Krapša v Wihono-vi ulici št. 21 je letos vsled čudnega naključja zakasnel in bo moral najbrže prezimiti pri nas. Dobil je namreč šele sedaj mladiče, ki jih seveda ne' more zapustiti. Sicer pa ima vsa lastovičja družina v g. Krapši zelo skrbnega, oskrbnika in mu morda prinese še srečo.
> Invalidske tombole, ki se je vršila včeraj popoldne na Trgu Svobode, se je udeležilo znatno število ljudi. Seveda je bilo zopet veliko poklicanih, a le malo izvoljenih. Fortuna je na
!c!0Ili!?. P.T\° tol?bolo papirniški delavki Alomi Androšek ki je dobila Kompletno opremljeno spalnico,, vredno 8.500 »/°. tonib°!o, lepo kolo, Je ladel hišnik Matija Stane, natakar Leopold Kesnik je prejel kot tretji glavni dobitek kuhinjsko opremo, Viktor Kos voz premoga, branjevka Elizabeta Murko pa gramofon.
Drag obisk v gostilni.
Po uživanju prirode-včerajšnje lepe je senske nedelje se je želel na večer neki očanec iz okolice odpočiti in si privoščiti kapljico rujnega. Zavil je v gostilno Knuplež koncem Vetrinjske ulice in si gasil žejo. Do tu je vse v redu. Ko pa je potipal v žep, da prešteje svoje novce, je prebledel in opazil; da mu je zmanjkalo kot kafra sedemsto dinarjev gotovine. Na policiji, kamor je oškodovani kmet prijavil svojo nesrečo, mislijo, da je šla s stotaki kakšna nočna ptička. Tudi preiskavo so tjakaj usmerilL Medvedi v Gorskem kotaru.
V	okolici Deluse so kmetje na več krajih opazili medvede. So večinoma mladici, precej krotki in niso napravili dosedaj nobene škode. — Kompozicijski večer Herman Friscti. Gospod kapelnik Frisch priredi po dve letni Pavzi prijeten kompozicijski večer v ve.iki Unionski dvorani dne 10. oktobra ob 20. uri. Za ta večer vlada ie sedaj veliko zanimanje. Vstonice v £red-prodaji v trgovini muzikalu fjofer. 192$.
Ponarejene starine
RAZSTAVA FALZIFIKATOV. — PON AREJEVANJE KOT DOMAČA OBRT.
ISSK Maribor — novi prvaft Slovenije v hazenl
PO KRASNI IGRI JE DRUŽINA »MAR IBORA« TUDI V DRUGEM FINALU PORAZILA ILIRIJO. — PRIČETEK PRVENSTVA PRVIH MOŠTEV. NADALJEVANJE REZERVNEGA IN MLADINSKEGA TEKMOVANJA ZA TOČKE. — USPELA REVANŽA ISSK MA RIBORA V BELJAKU. — ZANIMIVI ŠPORTNI REZULTATI PO SVETU.
Londonski muzejski strokovnjaki in trgovci s starinami bodo priredili razstavo' kakoršne gotovo še ni bilo. Razstavili bodo posebno spretno ponarejene starine in umetnine. Zločinski svet izkorišča namreč tudi veliko veselje in zanimanje za vsakovrstne starinske predmete in cc lo prave veščake je že često prevaril s ponarejenimi starinami.
V	krajih in deželah velike zgodovine kakor n. pr. v Italiji, Palestini in Egiptu se bavijo ljudje na veliko s takim ponarejanjem. Tujcem, ki hočejo na vsak način kako starino za spomin, prodajajo za drag denar vsakovrstne falzifikate izkopanin, starega orodja, orožja, slik, spomenikov, amuletov in tako dalje.	Ob
primerni zgovornosti in spretnosti rad nasede lahkoverni in nepoučeni tujec, za osleparjenje muzejskih strokovnjakov in starinoslovskih veščakov je pa treba že nekaj posebnega. Kaj so že zločinci dosegli na tem polju, bo pokazala ravno londonska razstava.
Dandanes se starine zbirajo in posebno drago plačujejo zlasti v Angliji in Ameriki. Novi bogatini tekmujejo pri tem z največjo vnemo ter se posest kake starinske zbirke smatra za izraz in dokaz dobrega gmotnega stanja. Če si eden pridobi kako posebnost, ga mora drugi vsaj dohiteti, če že ne prehiteti s kako posebno rariteto.
Ker je povpraševanje po starinskih znamenitostih vedno večje, je pravih starin vedno manj, ponarejenih pa vedno več. Sleparije in ponaredbe so zavzele velik obseg. Ponarejevalci imajo svoje delavnice, kjer so na razpolago vsa sred stva za ponarejanje ornamentov in drugih značilnosti preteklih dob.
Glavni trik ponarejevalcev je uporaba res starega materijala. Če se podirajo starinske zgradbe, se takoj znajdejo a-genti ponarejevalcev, ki plačajo visoke cene zlasti za staro hrastovino — bolj kot je črviva, tem boljše — in za staro
Občutki žiuo zakopanega
Ameriški geolog M. K. Morhead iz Chicaga je bil pri svojem raziskovanj’.! v 'Ohin več ur zakopan. Svoje občutke v tem nevarnem položaju je opisal takole: Ko sO se mi tla odprla pod nogami in sem padel v globoko jamo, sem občutil najprej težko bolečino in pritisk v prsih, kakor da so mi pljuča zgnečena. Ganiti se nisem mogel ih vedno hujši je bil pritisk zemlje. Ura z verižico se mi je vtisnila v meso, da se še danes vidijo sledovi. Zdelo se mi je, da sem okovan z vročim železjem. Slamnik se mi je pribil na glavo kakor železna čelada- Postal sem ves otrpel, samo misli so krožile z veliko brzino. Največ sem mislil na raziskovanje, ki se je tako nesrečno končalo, — in pa ha to, kako bi štedil z zrakom, ki je bil še v zemlji. Usta sem krčevito stikal in tudi dihanje skozi nos sem zadržaval.« — Ko so ga odkopali, je bil nezavesten.
?es, ki Je BJečil gospodarju 4500 km
Mr. Hickey se je odpeljal z avto-bilom iz Bostona v Kalifornijo ter vzel seboj svojega volčjega psa Harvarda. V Los Angelesu se je pa pes izgubil. Gospodar je dolgo poizvedoval za njim potom listov, končno se je pa vrnil brez njega domov. Bilo je jasno, da je lepega psa nekdo ukradel ter ga s silo zadržal, da ni tekel za svojim gospodarjem. Nekega večera je pa praskalo po vratih Hickey-evega stanovanja. Bil je Har-vard, ki se je vrnil ves zanemarjen in ranjenih šap. Ob skrbni negi se je pes zopet popravil. Pretekel je dobrih 4500 km in ko je bil vedno med nevarnimi pri jatelji in sovražniki je le našel svojega gospodarja. Gotovo ni tekel vedno po cesti, marveč je delal še mnogo prostovoljnih in neprostovoljnih ovinkov.
Drugi kraji, drugi običaji
Razni javni napisi so dober izraz krajev in običajev. Ponekod je vse kratko in jasno, ostra zapoved ali prepoved, po-drugod se pa skuša isto na najlepši način ljudem vbiti v glavo. Na Bodensko
kovino. To se spretno preuredi in porabi za nove starine.
Ljubitelja starinskih predmetov, znajo sleparji dobro presoditi. Natančno vedo, kaj se lahko obesi in natvezi enemu in kaj drugemu. Preko legitimnega tržišča starin in umetnin gredč ponarejene stva ri sicer težko, gredo pa vendarle.
Tipičen primer ponarejanja te vrste je zgodba o ameriškem farmerju blizu mesta Salem. Ta farmer je imel starinsko hišo iz 17. stoletja. Na vratih te hiše je bil tolkač, neke vrste kladivo za trkanje. Ta tolkač je bil iz brona in vsi, za starine zavzeti ljudje, ki so hodili mimo, so nagovarjali starega farmerja, naj jim proda lepo starinsko orodje. Farmer se je začetkoma vedno branil, končno se je pa le sklenila kupčija.
Komaj je kupec odšel, je bil na vratih že nov starinski tolkač, enak prejšnjemu in ravno tako vabljiv za vse ljubitelje starin. Mnogokrat se je prodal in vedno zopet nadomestil. Sleparija se je razkrila, ko je neki srečni kupec slučajno zopet prišel mimo farme ter tam zagledal kopijo svoje »prave« starinske znamenitosti. Stvar je naznanil policiji, ki pa s sodnijo vred ni mogla ničesar storiti.
Stari farmer je dokazal, da so ga drugi vedno nagovarjali k prodaji in da so tudi samo drugi pripisovali kladivu veliko zgodovinsko vrednost, on sam pa nikoli. Nabava novega in enakega predmeta seveda tudi ni kaznjiva in tako je ostala sleparija nekaznovana.
Ravno tako je skoraj nemogoče zasledovati ponarejevalce v krajih na staro-zgodovinskih tleh. Tu se žge iz ilovine, brusi iz kamenja, kovine in stekla na tisoče in tisoče »starinskih ostankov«, ponarejevanje je prava domača obrt ter tako ukoreninjeno, da se ne da iztrebiti, dokler so na svetu ljudje, ki se dajo pre-variti. —
jezero mejijo tri dežele: Nemčij, Švica in Avstrija s Tirolsko. Povsod je prepovedano hoditi po travnikih, v prepovedi je pa velika razlika. V Nemčiji zveni takole: »Razglas. — Hoditi po travnikih je prepovedano in se kaznuje. — Župan*
—	V Švici: »Hoditi po travnikih le prepovedano in se piača za to globa od LO frankov — polovico občinski blagajni, polovico oškodovancem. — Občinska u-prava « — V Avstriji pa:
»Dragi potnik zapomni si, hodi po polt, ne po travi, da boš ločen od živali.«
Uoča in u/ih9fcy
Dva škofa, Mac Gregor in Sandy, sta sklenila, da se odvadita whiskyja in pričneta piti vodo. Čim sta izvršila ta usodni sklep, se je razvil med njima sledeči razgovor:
— Vse lepo in dobro, — pravi Gregor, — toda kaj bo, ako oboliva- Malo \vhiskyja vendarle ne bo škodovalo, in ga je celo potrebno imeti doma...
— Seveda, — odgovori Sandy. Kupiva torej steklenico whiskyja, da bova za slučaj bolezni preskrbljena ž njim.
Tako sta tudi storila.
Minili so trije dnevi. Mac Gregor ni mogel več vzdržati in je s prosečim glasom rekel svojemu prijatelju:
»Dragi moj Sandy, jaz sem bolan! Mislim, da bi mi kapljica whiskyja samo koristila.
»Prepozno,« je odgovoril Sandy, »jaz sem bil včeraj bolan ves dan!
Zrtue francoske reuolucije
Za časa francoske revolucije, od 14. julija 1789 do 21. oktobra 1796, je bilo skupno usmrčenih 2.548 moških in 370 žensk in sicer: 6 članov episkopata, 25 maršalov, 246 višjih uradnikov, 319 fratrov in patrov, 39 poslancev, 45 članov konventa, 73 članov komune, 479 finančni kov, odvetnikov, zdravnikov, notarjev itd., 381 plemičev obojega spola, 365 oficirjev in vojakov, 25 literatov obojega spola, 16 umetnikov, 391 obrtnikov, 129 slug in kuharic ter 105 delavcev in kmetovalcev.
#
Hazena maribor- Ilirija 9:7 (7:3)
Prvenstvo Slovenije v hazeni za leto 1928. smo dobili po zaslugi vrlih športa-šic Slovenije. Zopet nov dokaz k resničnosti trditev onih, ki že nekaj mesecev opozarjajo, da bo treba na merodajnih me stih posvečati mariborskemu športu, ki se tako krasno razvija, vedno več pozornosti. Z včerajšnjim dnem je prvo prvenstvo v športni panogi sploh dalo slovo Ljubljani in se preselilo v »provinco«. Rezultata dvakratne zmage Mariborčank nad Ilirijo, na tujem in domačem terenu, prvič 9:6, drugič 9:7, govorita več kot dolga poročila o poteku tekem! Družina ISSK Maribora, v kateri kljub dvema popolnima novinkama vse tako lepo »klapa«, prihaja v tem z Zagre bom in Beogradom v konkurenco za prvenstvo države, kjer prav gotovo ne bo razočarala. Ime »Prvega slovenskega športnega kluba Maribor« se bo tako imenovalo sedaj neštetokrat po vsej naši državi kakor tudi v inozemstvu, zlasti na Češkoslovaškem, kjer z največjim zanimanjem prav do podrobnosti zasledujejo razvoj našega hazenskega športa. ISSK Mariboru čestitamo na lepem uspehu z željo, da mu sledijo za njegovo desetletnico še drugi!
V	včerajšnji tekmi so nastopili za ISSK Maribor: Hildica, Zinka, Hilda, Vida, Verica, Olga, Danuška in za SK Ilirijo: Kezele, Brodarjeva, Tratnikova, Ši-frerjeva, Bernikova, Privškova, Jermo-lova. V svoji deseti letošnji tekmi so zabile Olga 4, Verica 3 in Danuška 2 gola. Za goste so streljale uspešno Bernikova 4krat in Jermolova 3krat. Hazenskega sodnika, kakor je bil včeraj g. Baltezar, v Marbioru gotovo še nismo videli. Z Nikoličem iz Beograda sta naša najboljša hazenska sodnika. Kar je videl in zapisal o njem edini nekdo v našem mestu, ne Pride v poštev.
Na tekmi je bilo kljub najlepšemu vremenu premalo občinstva. Od izrazitih in tihih pristašev Rapida nisi videl niti enega človeka. Bog vedi, ali zato, ker je hazena slovanski šport ali čemu?! — Valja zapamtiti!
ŽELEZNICAR-SVOBODA 3:0 (1:0).
Včeraj se je pričelo prvenstveno tekmovanje prvih moštev v mariborskem o, krožju za leto 1928.-29. Izžrebana sta bili dvojici Svoboda-Železničar ter Ra-pid—Ptuj. Železničarji so na igrišču SK Maribora zasluženo zmagali nad Svobo-daši 3:0 (1:0). Čeprav je imel Železničar več od tekme, ni dal one igre, ki smo jo od njega pričakovali. Predvsem mu manj ka sistema v napadu. Po odmoru, ko je bil Pollak v centru napada, je bila igra boljša. Vendar forvvard niti sedaj ni znal izrabiti svoje premoči v svrho dosezanja golov. Krilska vrsta je bila dobra. V obrambi je pokazal Wagner zopet svojo staro dobro formo. Mahajnc ni imel dosti posla.
Svoboda je imela v ožji obrambi najboljše moči. Petek v golu je pokazal nekaj prav lepih parad. V obrambi je bil Konrad boljši od Daska, ki je dobil takoj v početku igre poškodbo na nogi. Halfi so bili defenzivno jako dobri, niso pa mogli uspešno podpirati nekam čudno komodnega napada, ki je samo čakal, da se mu servira žoga točno pod noge. Ako bi bil igral forvvard z isto požrtvovalnostjo kot ostalo moštvo, bi bil rezultat tekme do cela drugačen.
Nasprotnika sta nastopila z naslednjimi igralci: Železničar: Mahajnc, Wag-ner, Bauer, Petan, Stauber, Vogrinec, Polak, Kopčič, Bačnik, Kristl, Pezdiček Svoboda: Petek, Konrad, Dasko, Gruber, Harih, Bišof, Bah, Kropf, Eferl, Strah, čepe. Uspešno je streljal pred odmorom Kristl, v drugem polčasu pa Polak Iz enajsterca in Kopčič. Sodil je g. Franki dobro.
Rapid—Ptuj 3:0 pf.
Ker je SK Ptuj že v petek odpovedal j nastop svojega moštva, je dobil Rapid (prvenstveno tekmo 3:0 par forfait.
Rez. Železničar—rez. Svoboda 7:0 (1:0)
V	nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja rezerv so Železničarji odpravili Svobodo v visokem razmerju 7:0 (1:0). Svoboda je dajala v prvem polčasu pre^ cej odpora Železničarju, ki je nastopil s Pavlinom, obema Mernikoma in drugimi. V drugem polčasu so morali Svobo-daši po izključitvi Breznika sprejeti kar šest golov. Sodil je g. Marinič, ker ni bil navzoč delegirani sodnik. — Rapid vodi s 3 točkami: sledi mu Železničar z 2 in Maribor z eno; Svoboda je brez boda.
Mlad. Železničar—mlad. Rapid 1:1 (BO).
Po jako nezanimivem poteku igre, v. kateri je bilo sicer dosti govoričenja, a' manj dela, je gornji rezultat popolnoma pravilen. Sodil je dobro g. Turino. — Vodi Maribor z 2 točkama, sledita mu Železničar in Rapid s po eno točko, Svoboda je brez nje.
SK Celje ISSK Maribor rez. 1:0 (0:0).
Rezerva Maribora je včeraj na tujih tleh častno opravila svoj debut. Za nasprotnika je imela v Celju prvo moštvo tamošnjega SK Celja, ki mu je podlegla v pičlem razmerju 0:1. Edini gol je padel-iz enajsterca.
maribor-Uillacher 5U Z:1 (1:0)
Potem ko so Beljačani p;ed mesecem dni našega prvaka na njegovih tleh proti pričakovanju premagali 2:0, je maribor-; sko športno občinstvo z veliko napetostjo pričakovalo uspeha včerajšnje revan-žne igre v Beljaku. Dasiravno je moral nastopiti kot levi branilec Novšak iz rezerve (Unterretter je igral centerhalfa) so Mariborčani odnesli z igrišča svojega gostitelja zmago 2:1 (2:0) in tako opravičili našo kritiko o tekmi z dne 2. septembra, ko so bili poraženi doma. ISSK. Maribor je bil stalno v premoči. Da ni bil poraz večji, se imajo Beljačani zahvai liti svojemu vzor-vratarju, ki je branil prav tako fenomenalno kot zadnjič v Mariboru. Prvega regularnega gola Gu-; jota sodnik Peelmoser iz Celovca ni pri ,znal. Pavlin je streljal uspešno v 16. min. in Starc v 37. min. prvega polčasa.
Štirje težki porazi Madžarov. \
Včeraj sta si na Dunaju stali dvaln-šestdesetič nasproti nacijonalni nogo-; metni reprezentanci Madžarske in Avstrije. Na Hobe Warte se je zbralo 45.000 gledalcev. Proti pričakovanju je avstrijski team sijajno odrezal in premagal Madžare 5:1 (2:1). Tekma se šteje v evropski pokal. Dosedaj so zmagali Madžari 26 krat, Avstrija 23 krat; 13 krat pa je bila tekma neodločena. V evropskem' pokalu vodi Češkoslovaška s 5 točkami.;
—	V predtekmi so avstrijski amaterji premagali madžarske 3:1 (1:0). — Predstavništvo Dunaja je odpravilo Budimpešto (v Budimpešti) 8:2 (2:1). Istotam je reprezentanca avstrijskega ženskega: rokometa nabrisala Madžarke 11:1 (6:0).
Zagreb:	Gradjanski—Viktorija 3:0
(1:0), Železničar proti Viktorija 3:1. Hašk—Sparta 6:2 (2:1), Croatia—Der-by 6:1, (4:1).
Osjek: Železničar (nov klub)—Hajduk Osjek 4:01!
Subotica r Sand—Bačka 1:0.
Gradec: Hakoah—Akademiki 4:1 (2:1) Austria—Hertha 3:0 (0:0).
Breslau: Gradec—Gornja Šlezija 3:1 (2:0).
Celovec:	pokalna KAC—Rapid 6:3
(4:2), prijateljska Austria—Sturm 7:3 (3:2).
Praga: Sparta—Teplitzer 4:3 (0:1), Slavia—Bohemia 2:0 (1:0), Viktora Žižkov—Liben 5:1 (2:1), Kladno—Čechie Karlin 2:0 (0:0)
Sobotica: Sabaria—WAC 4:0 (2:0).
Kopenhagen: Danska—Švedska 31.
Ljubljana: Ilirija—Svoboda 5:0 (3:0), Hermes Jadran 4:1 (2:0), Primorje—Slo van 4:0 (2:0): tekma radi incidenta prekinjena.
Berlin: Hertha—Minerva 5:4.
FUrth; Fiirth—Bayern (Mouakovo) (2H
v
mm*** IJČiinnif'l
m a r t n om
ha^Tr i-riHr
rtu* š *** io?s.
Edgar WaUace:
Žaba z masko
(The Fellow$hip • with the Prog.)
»O nič, zaletelo se mi je,« je odvrnil Eik. Potem se je zagledal v okno. »No
  lep dan ste si izbrali za svoj obisk,
gospodična Bennet.« In na dolgo in široko je govoril o vremenu, ure.
Ela je bila namenjena nazaj v Gordo-novo hišo, da pregleda neke kataloge, katere je Dick telefonično naročil »Ali ne bi prišli v urad?«
Elk.
»Ne rad. Ali je potrebno?«
»Deset minut bi rad govoril z Vami,« je odvrnil Elk. »Mogoče tudi četrt ure.« »Pojdiva nazaj v klub.«
»Saj res. Na to niti mislil nisem,« je menil Elk.
zgodovini in o datumih in o težavah, ki so zanj nastale iz vseh teh preklicanih številk. To mu je bila dovolj izdatna snov za vso pot do Harley-Terrace.
»Hvalabogu, katalogi so prišli,« je dejal Dick ter si oddahnil, ko je zagledal velik kup cenikov na svoji mizi.
»Zakaj pa hvalabogu?« je vprašala Ela.
»Ker ga teži vest, da še ni vse delo končano,« je skuša! razlagati Elk.
Videlo se mu je, da stoji kakor na žerjavici. Strmel je v Dicka in ko mu je ta pomignil z očmi, se je obrnil kakor da ' gre na počitnice, je vprašal ; »iti moram, gospodična Bennet,« je dejal,« mislim, da boste rabili ves popol-
j dan, predno si izberete primerno opremo
za Maytree-hišo, četudi —---------------«
Tako daleč je prišel, ko se je začul nek glas v predsobi. Bil je kričeč, histeričen glas neke ženske. Predno je Dick dospel do vrat, je že Lola skočila v sobo. Rila
»Mogoče je tu tudi salon za dame. Zdi j je vsa obupana in njen lepi obraz ves obse mi, da sem videl nekaj takega, ko sem ' jokan. se vozil mimo. Gospodična Bennet goto- j »Gordon, Gordon —! O, moj Bog!« je vo ne bo imela ničesar proti temu.« iihtela. »Ali že veste?«
»Seveda ne,« je odvrnila Ela- »Če sem j »Tiho!« je dejal Dick, kajti Ela je sta-na>poti, storim vse, kar želite. Peli: me v j la poleg njega. Ali Lola ni slišala in ni damski salon.«	I mogla razumeti.
Ko se je Dick vrnil, je detektiv kadil, »Raya so ujeli in obesili ga bodo. Lew
podpiral glavo z rokami ter strmel v strop.
»Kaj je, Elk?« je vprašal Gordon ter sedel na najbližji stol.
Elkovi pogledi so zapustili strop ter se zaglobili v Dickov obraz.
.je pa mrtev.«
I Nesreča je bila tu.
»Moj brat?!« je vzkliknila Ela, otrpla od groze.
Šele v tem trenutku jo je Lola spo-, znala.
»Mož, ki je obsojen na smrt, je Ray »Da, jaz sem to dognala,« je plakala. Bennet,« je	rekel-	;	»Sumljivo se mi je zdelo in pisala sem.
34.	I	Phenanovo fotografijo sem dobila. Vide-
Dickovo lice je obledelo. »Odkod veste la-sem, da je Lew. Žaba je to storila, to?«	•	Načrt je bil že več mesecev pripravljen.
»Fotografije so na potu, danes popol- Ne jočem radi Le\va — prisegam, da ne dne bodo v, Londonu, a mi ni treba, da radi njega. Radi mladeniča! Moja kriv-jih vidim. Obsojenec v Gloucestru ima da je bila, jaz sem spravila reveža v brazgotino od cepljenja na desnem lak- smrt. Gordon!« Obupano je ihtela, tu.*	j	»Spravite jo proč,« je dejal Dick tiho
Zavladal je grobni molk.	in Elk je odvedel obupano žensko.
»Čudil sem se, ko ste speljali pogovor »Ali je to res?« je šepetala Ela. na koze in na cepljenje,« je dejal Dick. Dick je prikimal: »Bojim se da je res, »Moral bi si bil že tedaj misliti, da tiči ne- | Ela.«
kaj za tem. Kaj hočeva sedaj storiti?« • »Ko bi le vedela,	kje	bi	našla	očeta,«
»Rajši Vam bom pripovedoval, česar je rekla že popolnoma mirno, ne moreva storiti,« je menil Elk. »Benne-! »Ali misliš, da bi bilo dobro, obvestiti ta in gospodične Ele ne smeva obvestiti, ga, ko ne more	pomagati?«	Pozornega
Ray je sklenil iz dobrih in tehtnih vzro- 1 je pogledala.
kov prikrivanje svoje identitete. Pokvar- j »Mislim, da imaš prav, Dick. Pa, oče jen popoldan boste imeli, gospod kape- ne sme ničesar zvedeti. Dick, ali bi motati«, je pristavil Elk ljubeznivo. »O. ne bi gla videti Raya?« rad memal z Vami. Prijetno in zabavno Dick je zmajal z glavo. »Ela, če je Ray morate govoriti, ker bi drugače mlada tako junaško molčal, da bi vam vse to
kal na jazbeca. Ves čas pa, ko je sprl, je bil aparat odprt. Filma ni hotel dati razviti. Najbrž ga je zamenjal. Saj Selin-ski forel niti ne omenja.«
»Takoj moramo k njemu!«
Bil je Elk, ki je govoril tako odločno, oskrbel takoj avto ter porinil oba vanj.
Ko so prišli ha cilj, je bil gospod Selin-ski ravno zdoma in nihče ni vedel, kaj je s filmom. Poldrugo uro sp čakali na gospodarja v njegovi pisarni. Medtem so pa sluge Selinskega iskali po vseh ulicah* Končno je prišel vljudni, postrežljivi, mali Hebrejec, ki se je neprestano opravičeval, da na obisk ni bil pripravljen.
»Da — res čudna slika,« je menil. »Vaš gospod oče, gospodična Bennet, je jako dober amater, to se pravi — sedaj je že poklicni fotograf. In če je res, da ima dovoljenje za slikanje v zoološkem vrtu, potem bo gotovo prišel med prve naše fotografe.«
Sledili so mu v dvorano, kjer so bili stoli razvrščeni v vrstah. Sedli so pred malim, belim zastorom.
»To je naše gledališče,« je razlagal Selinski.« Ali veste gospodična, če se ni vaš oče bavi! tudi z materijalom za kino? Kajti scena, ki jo imam tu, je prav dobro igrana. Na etiketi je pa stalo: »fo-reie v ribniku« ali tako nekaj,podobnega. V filmu pa ni niti forel, niti ribnika.«
V dvorani se je zmračilo. Na platnu se je pojavila slika, ki je kazala sivo, peščeno ravnino. V ozadju se je videla črna odprtina votline, iz katere je kukala neka žival.
»Vidite, to je jazbec,« je razlagal gospod Selinski. »Začetek je prav dober, ne razumem pa, kaj je Vaš gospod oče potem s tem napravil. Smer aparata je naenkrat druga.«
Ko je tako govoril, se je slika naenkrat pomaknila na desno, kot bi jo nekaj potegnilo. In sedaj se je videlo dvoje moških — očividno potepuhov. Eden je sedel in podpiral glavo z rokami, drugi poleg njega je pa natakal čašo.
»To je Le\v Brady«, je šepetal Elk razburjeno. V tem trenotku je drugi moški dvignil glavo. Ela je kriknila.
mmskm
TISK
7.-21. OKTOBRA1928 *
»To je Ray! O, Dick, to je Ray!«
Brez dvoma, on je bil. Videli so, kako mu je Brady ponudil pijačo, kako je s težavo spil ter čašo vrnil. Potem so videli, kako je zehal in omahnil v spanje. Lew je ležečo njegovo postavo preokre-nil ter ji vtaknil nekaj v žep- Razločno so opazili refleks stekla.
»Steklenico!« je dejal Elk.
Potem se je pa postava sredi slike naglo obrnila- Neki tretji moški je korakal počasi proti Le\vu. Njegov obraz je bil gledalcem neviden. Ves čas se ni niti enkrat proti njim obrnil. Videli so pa, kako ie dvignil roko, videli so tudi blisk dveh strelov ter opazovali v največji napetosti vso tragedijo, ki je sledila. Morilec se ie sklonil, položil pištolo spečemu Kayu
v roko in ravno, ko se je — sedaj
 sedaj — — — obrnil, — je postalo platno zopet belo in luč se je užga-la. —
»Nedolžen je! Dick, nedolžen je!« je zaklicala Ela obupano. »Ali si videl moža, ki je streljal?«
(Dal)e prihodnjič.)
dama uganila, da se nekaj godi.« ,
»Moj Bog, to je strašno!« je vzkliknil Dick.
»To je res,« je pritrdil Elk. »In ničesar ne moreva storiti. Za dejstvo morava
vzeti, da je kriv. Če bi drugače mislili, bi j so ga poslali sem, kakor se mi dozde-morali zblazneti. !n če bi bil tudi nedolžen va.«
prihranil, potem bi upadel njegov pogum, če bi ga obiskala.«
Elk je naglo vstopil. »Brzojavka za Vas, gospodična Bennet,« je dejal. »Sela sem dobil pred vrntmi. Iz Horshama
kakor Vi ali jaz, kakšne možnosti bi še bile za novo preiskavo ali za odložitev smrtne kazni?«
»Ubogi John Bennet,« je dejal Dick ves potrt.
»Če mislite postati sentimentalni,« je renčal Elk ter grdo gledal, »potem se takoj spravim v treznejšo atmosfero. Zbogom!«
»Počakajte še malo! V tem trenutku ne morem stopiti sam pred njo. Prosim, pojdite z menoj!«
Elk sc je obotavljal, a mu je vendar sledil.
Ela iz obnašanja obeh ni mogla uganiti grozne teže. Elk je začel govoriti o
»Prosim, odprl,« je dejalo dekle, »mogoče je od očeta-«
Dick je odprl brzojavko in bral:
»Vaša slika razvita, umora ne razu-jmem, obiščite me. Selinski.«
:	»Kaj	naj	bo	to?«	je vprašal Elk.
»Jaz tudi ne razumem,« je reke! Dick. »Umora ne razumem? Ali je delal Tvoj oče tudi slike za kinopredstave?«
»Ne, gotovo ne, povedal Jbl mi bil to.« »Kakšne slike je posla! Tvoj oče Se-linskemu?«
Razmišljala je. »Bila je slika forel,« je končno dejala. »Pripovedoval mi je pa tudi o nekem pokvarjenem filmu. Bilo je zunaj na deželi in zaspal je, ko je ča-
dow>l»* m	utam
obiin.tr*: mak« bMsd* 30 naj mwiji) annaok Dio 6'—
ŽihIIm.dopJemmeJ« bi ««*«-•I Irgnrehog* afl reMmnge
značaja: »sko beda SO p, najmanjši »e«ak Din K>*—i
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Suha bukova drva,
premog, kolobarji in vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti.	1872
Baržun .
v veliki izbiri že od Din 22.— naprej se dobi pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	U
Samo Din 26—28 plačate
za podplatanje ženskih čevljev in Din 38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Dvosobno stanovanje se takoj odda. Naslov pove uprava.
1924
Dijaka ali dijakinjo
sprejme s 1. novembrom rodbina, ki ima tudi sama dijake, na stanovanje in hrano. Kje, pove uprava.	U
Hitro popravilo ur,
ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. Po stenske in stoječe ure se pride na domj_ __________'	1837
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Brosch«. Posežite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.
1887
Park kavarna
črez zimo odprta. Dnevno koncert.
1900
Velika izbira sukna ■
za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	XX
Ni Vam treba kupiti
Oglejte si le največjo, iz 150 ra?ličnih vrst sestoječo zalogo k f Z rt Sl
pri tvrdki
L. Ornik, Koroika c. 9
in našli bodete to kar rabite. Začudile Vas bodo izredno nizke cene in
ugodne plačilne olajšave 1787
S
Lc urnol
Le umol
Damski frizerski salon
Frankopanova ul. 42
(Pred vojašnico Kralja Petra)
Naananjam cenj. damam, da sem otvorlla moderno In hlgljenlčno urejen salon za vse panoge lasne nege. Striženje bubiglavic in barvanje las. Brezkonkurenčna postrežba. Priporoča se k obisku
Marifa /pitzer - frizerka
aasMBčaaBaaafets-.-
Modna trgovina
ANTON PAŠ
Maribor, Slovanska ul. 4
Potrebščine za krojače in Šivilje
plačuje najvišje
N. Geriak & Co.
Ljubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli) Telefon 2329	1912
Kavarna Jadran
If vsako soboto In nedeljo
I KONCERT II
Zahtevale oovsod ..Večernik
n
iadaja Konzorcij »Jutra« v Liubtiam: predstavnik izdajatelju in urednik hran B r o z o v * t v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Deteiav Mariboru.