Posamezna Številka Din I.
Št. 152.
V Ljubljani, v četrtek 10. julija 1924.
Poštnina v gotovini. - •
Leto L
NARODN
-f	f/eodvisen
j	Izhaja vsak dan popoldne.
1 V Ljubljani in p^lšUD^tZz^tvo Din 25, 1 Uredništvo: VVoISova ulica St.1/1. - Telefon 813.
-H-
Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
{	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor,
I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	it
U %
Pasivnost Slovenije ali pasivna politika
Po prevratu se je pri nas udomačila fraza o pasivni Sloveniji. Mi se s to frazo, kajti drugače govorenja o pasivnosti Slovenije res ne moremo zaznamovati, ne strinjamo, pa čeprav vemo, da gredo letno milijoni slovenskega naroda v Vojvodino in na Hrvatsko za nakup živil in krmil. In pri svojem stališču ^trajamo, pa čeprav verna da je naša zemlja mnogo revnejša od Vojvodine.
Toda če je naša zemlja manj bogata J Poljedelskem oziru, če ne daje dovolj hrane ljudstvu, pa ima naša zemlja dru-S® Prednosti, ki jih bogata Vojvodina uitna in za katere bi nas mogla zavidati.
Ni po naravnih zakladih revna Slovenja, temveč revna je, ker je polno njenih zakladov nedvignjenih in ker ima od pridobljenih zakladov Slovenije dobi-skoraj ves svet, le slovenski narod
, Karava je dala Sloveniji krasne in togate gozdove. In priznati je treba, da it tudi lesna industrija v Sloveniji lepo izvita, dasi imamo še vedno vse polno kozdov, ki so neizkoriščani in kjer propadejo letno neverjetne množine lesa. Kljub vsej razvitosti naše lesne industrija pa ima najmastnejši dobiček od našega lesa tuji prekupčevalec, ki izvaža Paš les preko morja in ga dovaža kon-zumentu. Pa čeprav vsi to dobro vemo in čeprav .so naši lesni industrialci to že opetovano omenili, kljub temu ne dožive lesni trgovci nobene Podpore od vlade in previsoke železniške tarife, pomanjkanje vagonov in vse Polno drugih stvari jim otežkoča konkurenco. Samo vsled naših gozdov bi mogli biti aktivni, toda vsled pasivnosti hsše politike je to onemogočeno.
Naša živinoreja je eden naših glavnih gospodarskih temeljev in po pravici se sodi na deželi blagostanje kmeta po Številu repov, ki jih krmi v hlevu. Toda kaj stori naša politika za razvoj živinoreje? Samo poglejte carinsko politiko, samo preglejte železniško tarifarno poetiko, pa spoznali boste, da je naša polica tudi v pogledu živinoreje pasivna Narava je dala Sloveniji ogromna bogastva v vodnih silah. Le mal del se izrablja, vse drugo pa se zgublja dan za dnem. In ko so. »klerikalci« snovali Za-vršnico, so oponirali »liberalci«, ko pa’ So »liberalci« hoteli izrabljati vodno silo Pa Ljubljanici, se je pričela opozicija ‘klerikalcev«. In Falo je zgradil tuj ka-Mtal in vodne sile Slovenije more slo-venski narod uporabljati le s plačeva Pjem davka tujcu. Tudi vodne sile po te Pesem o naši pasivni politiki.
Ni sicer Slovenija Ural, toda vseeno j® bogata na rudah. Pa vse te rude so *e davno prestale biti last slovenskega Paroda. Samo to pravico imamo, da da-temo rudnikom delavce in da plačujemo drago izkopane rude. Rudniki nam slabe kmetije, ker večajo beg z dežele, rudniki nam ubijajo ljudi, ker jih za sramotno plačo izsesavajo in rudniki nam grabilo premoženje, ker moramo izkopano rudo plačevati po oderuških cenah. In Pflcjer nobenega dobička, razven da se Par gospodov masti od upravnih mest, k®r je naša politika tako pasivnai, da pomenijo celo Trboveljski rudniki z' naš nProd deficit.
Divno trgovsko lego ima naša zem-]te in polno za trgovino sposobnih ljudi te v njej. Vso poljedelsko pasivnost bi mogla izenačiti aktivnost trgovine. Toda našo trgovino so nastali vedno težji ppsi, vsa prekomorska trgovina je izgubljena — naša politika pa se za vse
Politični poloiaj.
Pašič bo demisijoniral v pondeljek? Dobil bo volilno vlado.
Beograd, 10. julija. V predsedni-štvu vlade in v narodni skupščini danes ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Vse pričakuje, kako se bo razvila nadaljnja situacija. Tako radikali, kakor tudi opozicija konstatirajov da bo dobil Pašič volilni mdndat, če poda ostavko kabineta. Radi tega trdijo radikali, da poda Pašič ostavko kabineta v pondeljek in da bo dobil volilno vlado koncem prihodnjega tedna. Pri tej priliki bo dobil štiri ukaze in sicer o ostavki vlade, o volilni vladi, ki bi bila rekonstruirana, o izrednem sklicanju narodne skupščine in potem takoj o njenem razpustu. Vse to bo objavljeno preko Službenih novin. Opozicija še vedno trdi, da bi moglo priti do neke kombinacije z Ljubo Jovanovičem.
Beograd, 10. julija. Politična situacija v Beogradu je bila v teku včerajšnjega dne zelo živahna, ker je opozicija v glavnem končala svoje delo. Popoldne je opozicija izdala naznanjeni komunike opozicijonalnega bloka, v katerem očrtava politično situacijo in ponovno zahteva sklicanje parlamenta.
Beograd, 10. julija. Zjutraj sta odpotovala iz Beograda dr. Spaho in tajnik muslimanske stranke Bajič. V Beogradu sta ostala Davidovič in Korošec, ki pričakujeta nadaljnega razvoja situacije v Beogradu. Opozicijonalni bloik bo pozvan v Beograd, čim bo to potrebno.
Definitivni program dela Naie antante v Pragi.
Radičevci in opozidionalni biok.
*>
Izjava Predavca našemu poročevalcu.
Beograd, 10. julija. Sinoči je odpotoval Predavec s svojimi tovariši v Zagreb. Pred odhodom se je Predavec razgovarjal v vašim dopishikom, kateremu je na njegova vprašanja izjavil sledeče: Prišel sem v Beograd na poziv opozicijonalnega bloka na sejo, da proučim sedanjo politično situacijo. Po mojem mišljenju je sedaj položaj slabši, kakor je bil pred 27. majem, ker je teror v državi tako strašen, da je postalo nevzdržljivo. Toda Pašič s tem terorjem ne bo uspel, ker je narod zaveden in dobro organiziran. Ideja opozicijonalnega bloka za sporazum mora končno zmagati. O vprašanju koncentracijske vlade je izjavil Predavec sledeče: Mi smo obljubili že pred svojim prihodom v Beograd, da bomo podpirali vsako kombinacijo, ki bi jo sprejel opozicijonalni blok. Potemtakem bomo podpirali tudi koncentracijsko vlado, če
smatra opozicijski blck, da je ona dobra. Naravno pa je nemogoče, da bi bil v tej koncentracijski vladi Pašič in njegova družba. O vstopu v tretjo zem-ljoradniško internacijonalo je dejal Predavec, da sprejmejo vstop v to internacijonalo, ker seljaška stranka nima nobene zveze s tretjo delavsko internacijonalo v Moskvi. V 3. zemljoradni-ško internacijonalo moremo vstopiti, ne da bi nam bilo treba spremeniti programa in taktike svoje stranke. Ce bi bilo središče te internacijonale v Pragi, na Dunaju ali v kakem drugem mestu, bi ne bilo toliko graje, kakor pa jo je sedaj, ko je središče te internacijonale v Moskvi. Končno je izjavil Predavec, da je bil njegov govor v Dubrovniku netočno reproduciran; on da je samo svetoval Davidoviču, da naj gre raje v Sumadijo, kjer ima več razlogov, da se bori za svojo stranko proti radikalom.
ne meni. Ko se je bil boj za zvezo
to
Slovenije z morjem, kako vzorno ie bičala slovenska politika in kako neoprostljivo je ovirala delo celo oni franki, ki se je kot edina izpostavila za to zahtevo.
Cele strani bi mogli napisati o nedvignjenih zakladih Slovenije, ker se za njihov dvig ne briga politika, ker je ta *e tako zašla v strankarstva da misli, da je to samo sebi naravno.
Ni pasivna Slovenija, temveč pasivna je njena politika. In pasivna bo tako dolgo, dokler ne bo na prvem mestu ljudski blagor, dokler ne bo sodil narod Politikov ne po njihovih besedah, tem-v*6 po dejanjih. V tem je spas Slovenija
Radiča se branilo tudi njegovi prijatelji.
Tudi Madžarska, Bolgarska In Nemčija prepovedale Radiču prihod.
B e og r a d, 10. julija. Naša diplomatska predstavnika na Dunaju in v Pešti sta sinoči sporočila naši vladi, da avstrijska in madžarska vlada nista pripravljeni sprejeti Radiča. Madžarska, ki je bila tolik prijatelj Radičev* se ga sedaj brani, ker se boji njegove akcije kot člana tretje seljačke internacijonale. Potem Radiču ne preostaja nič drugega, nego da se naseli v Londonu.
S tem je njegova akcija popolnoma propadla.
Beograd, 10. julija. Naša vlada je dobila obvestilo, da se g. Radič nahaja na Volgi.
— Beograd, 10. julija. Po uradnih sporočilih sta zabranili Radiču gostoljubje tudi Nemčija in Madžarska, ravno tako tudi Bolgarska. Sofijski tisk napada Radiča in pravi, da je Radič krenil popolnoma na levo ter je sploh celokupno bolgarsko javno mnenje nerazpoloženo napram Radiču. Radič sedaj ne more bivati nikjer v Srednji Evropi; mogel bi se vrniti edinole v London, ali pa ostati v Moskvi.
Zopet nemiri v Bolgariji.
Obsedno stanje v Burgasu.
Beograd, 10. julija. Javljajo iz Sofije, da je nastal v Bolgariji ponovno prevrat. V okolici Burgasa v vzhodni Bolgariji so nastali neredi, med kmetskim prebivalstvom. Iz Burgasa je tjakaj odšlo vojaštvo, da napravi red. Vojaštvo se je spopadlo s pobunjemmi kmeti. Nastala je krvava borba, ki sedaj še vedno traja. Vodja zemljoradm-kov je ubit, seljaki pa so ubili okrožnega načelnika Točeva. V okrožju Burga> je proglašeno obsedno stanje ter _ sp proglašene stroge mere za vzpostavitev miru in reda. Aretiranih je bilo mnogo oseb. Oblastva so ponovno prepovedala , vse opozicijonalne liste. Macedonski k0-1 mite je sklenil, da pošlje svoje čete v vzhodno Bolgarijo.
Beograd, 10. julija. Definitivni program dela Male antante v Pragi dne 11.—13. t. m. je sledeč: 1. Proučevanje splošne mednar. situacije; 2. odnošaji držav Male antante do njenih sosedov, vprašanje financ in gospodarske obnove Madžarske in Avstrije; 3. Mala antanta in bodoči program o reparacijah; 4. Liga narodov, vstop Nemčije v Ligo narodov, vojaška kontrola bivših ne-prijateljev in druga vprašanja z bodoče skupščine Lige narodov; 5. sklepanje Male antante o načrtih za omejevanje oboroževanja in o ugovoru, ki ga je predložila Liga narodov.
Prihod dr. Ninčiča v  	,
julija. Za konferen-
Prago.
Beograd, 10 co Male antante v Pragi je vse pri pravljeno. G. Beneš in Duca sta v Pragi. Danes ob 720 je odpotoval preko Ljubljane v Prago zunanji minister dr.1 Ninčič s soprogo. Iz Prage se bo vrnil dr. Ninčič preko Dunaja v Beograd. *
Dr. Ninčič se udeleži konference y Londonu.
Beograd, 10. julija. Doznavai se,
da bo odpotoval zunanji minister cfc
Ninčič po konferenci Male antante &
Prage na Dunaj in od tam na meds?^
vezniško konferenco v London.
1    ..........................
Protest opozicije v Italiji proti odpravi svobode tiska.
Rim, 10. julija. Italijansko javno mnenje živi še vedno pod vtisom objavljenega pravilnika, ki odpravlja tiskovno svobodo v Italiji. Vsa druga politična vprašanja pušča časopisje ob strani. Opozicijonalni listi, med temi posebno »Mondo« in »Popolo«, nadaljujejo boj proti temu ukrepu, ki ga smatrajo za protiustavnega, ker popolnoma izpreminja dosedanji tiskovni zakon. »Corriere della Sera« omenja ironično, da se je Mussolini sam pred kratkim hvalil v zbornici, da se položaj tako boljša, da mu ni bilo treba aplicirati tega ukrepa ter da ga je lahko z mirno vestjo spravil ad acta. Včeraj je imela opozicija 2 sestanka. Baldesi je zastopal unitarce. Di Cesaro demokrate, No-
bili maksimaliste, Gronchi popolare, general Benzivenga ustavne opoziclonal* ce in Morea republikance. Na dopol-, danski seji ni bilo sklenjenega nobene-: ga sklepa, ker je opozicijski blok hotel počakati sklepa ministrskega svetal5 Zvečer se je opozicijonalni blok Izopet sestal ter sprejel dnevni red, ki je najenergičneje protestiral proti novemu ukrepu, ker je predvsem protiustaven, češ da ministrski svet nima pravice izdati ukrepa, ki na mah odpravi svobodo tiska, ki je bistven člnitelj napredka vsakega naroda. Opozicija protestira posebno proti dejstvu, da dobi politična oblast v roko vso moč nad časopisjem.
opazkijo* naSneca feSoka.
Opozicija konstatira enodušnost in n-hteva sklicanje parlamenta.
Beograd, 10. julija. Sinoči je opozicijonalni blok izdal komunike, ki je bil izdelan na včerajšnji plenarni seji opozicijonaln. bloka. Komunike glasi:
Danes so se sestali v narodni skupščini na posvetovanje o politični situaciji predstavniki opozicijonalnih strank. Na sestanku je zastopal demokrate g. Davidovič, HRSS-a je zastopal g. Predavec, klerikalce g. Korošec, muslimane pa g. Spaho. Ko so udeleženci pre-motrili politične dogodke, ki so se godili v poslednjem času v Zagrebu, so ugotovili zelo dobro razpoloženje, ki vlada med narodom v vseh krogih. Vsi so odobrili delo opozicijonalnega bloka, nakar so pretresali celokupno politično situacijo. Predstavniki opozicijonalnih strank so konstatirali, da se država še vedno nahaja v neustavnem in neparlamentarnem stanju, ki so ga še poslabšala nasilja in nezakonitosti vlade, ki se vrše v vseh krajih nad državljani, ki ne pripadajo vladnim strankam. Potrebno in v interesu države in naroda je, da se čim preje najde izhod iz nevzdržne situacije. Opozicijonalni blok smatra tudi sedaj, kakor je bil to že preje večkrat naglasil, da se more sedanje nevzdržljivo stanje popraviti s tem, da se takoj skliče narodna skupščina na izredno zasedanje in da se reši večje in neodložljive posle. Vse opozicijonalne stranke, ki sestavljajo večino, so pri-, pravljene tudi sedaj sprejeti odgovornost za delo v narodni skupščini in imajo zato že izdelan program na katerega so se sporazumele in katerega morejo zedinjeno izvesti. Izvedba tega programa v zvezi z delom za sporazum, s pobijanjem korupcije in z uvaja-'anjem zakonitosti in pravice v vseh lelih državne uprave bi bil neizmerne oristi za narod in državo. Opozicijo-ialne stranke zahtevajo radi tega, da :e takoj skliče narodna skupščina na t redno zasedanje. Na tem sestanku se ugotovila popolna enodušnost v pre-t r janju vseh aktualnih vprašanj.
Po9nfaj v Gr$IJi.
Demanti grške vlade.
Beograd, 10. julija. Grško poslaništvo je objavilo, da je telegram iz Rima o nevarnosti državnega prevrata na Grškem popolnoma neosnovan, in ga najkategoričneje demantira. Ostavko je podalo mnogo mornarskih častnikov izključno le iz službenih razlogov. Grška, vlada je mnogo ostavk sprejela, nekaj častnikov pa je kaznovala in uvedla disciplinarno preiskavo v mornarici. Istotako je tudi minister mornarice podal ostavko iz službenih razlogov. Grški republiki ne preti nobena nevarnost, a najmanj pa prevrat od strani častnikov.
komunistov v Beogradu.
Beograd, 10. julija. Na komunike, ki ga je izdala uprava mesta Beograda povodom preiskave v centralnem tajništvu nezavisne delavske stranke Jugoslavije, je izdalo centralno tajništvo nezavisne delavske stranke drug komunike, v katerem pravi,, da sta obe najdeni brošuri »Makedonija Makedoncem!« in »Vloga proletarske omladine« podpisani od njihovih piscev, tako da je mogoče v tem slučaju poklicati na odgovor pisca po zakonu o tisku, nikakor pa se ne sme obtožiti vsega centralnega odbora. Na koncu pravi komunike, da je bila stranka že pred dvema mesecema obveščena, da bo vlada ponovno pritisnila na stranko, da ji onemogoči delo in da je stranka v tem smislu tudi obvestila vse organizacije. Vlada namerava preduzeti ravno take odredbe proti HRSS-u in pripravlja enake mere proti zemljoradnikom. Komunike pravi, da dela vlada vse to samo zato, da bi zmanjšala število svojih nasprotnikov pri volitvah.
Dawis — demokratski kandidat za ameriškega predsednika.
London, 10. julija. Iz Washingtona poročajo, da je demokratska stranka postavila za kandidata za predsednika Dasvisa. bivšega poslanika v Lojjdonu.
Konferenca v Londonu
Beograd, 10. julija. Naša vlada e dobila danes poziv od angleške vlade,' da naj določi svoje delegate za konferenco, ki prične dne 16. julija v Londonu. O pozivu je poročal ministrskemu predsedniku Pašiču gradbeni minister Miša Trifunovič, ki nadomestuje dr. Ninčiča. Za delegate na tej konferenci stai določena dr. Mihajlo Gavrilovič, naši poslanik v Londonu in dr. M. Gjurič, naš delegat v reparacijski komisiji
ZNIŽANJE DAVKOV V ITALIJI.
Rim, 10. julija. Na današnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se zniža s 1. januarjem 1925 davek na dohodek kolonov od 15 na 10 odstotkov. Prometni davek na živino se bo odslej pobiral le v trenutku, ko se živina zakolje, pri uvozu živine pa ne bo treba plačati nobenega prometnega davka.
ZASLIŠANJE GENERALA DE BONA radi Matteottijevega umora.
Rim, 10. julija. Danes je preiskovalni sodnik zaslišal bivšega generalne-' ga poveljnika javnega varstva generala De Bono. General De Bono se je pripeljal pred justično palačo v vojaškem avtomobilu civilno opravljen. Zasliševanje je trajalo od 10. do 15.25 ure. Po zaslišanju se je general De Bono v avtomobilu naglo odpeljal, da bi čim prej ušel očem radovednežev. General je vložil proti glasilu bojevnikov »Epoca* tožbo, ker se je ta list zelo dvomljivo izrazil ob priliki njegovega zaslišanja o njegovem delovanju pri preiskovanju o umoru Matteottija.
Borzna poročila.
Beograd, 10. julija. Dunaj 0.12125— 0.1215, New York 8545—8555, Pariz 440 do 441, London 371—371.5, Italija 364.75, Praga 251.75—252, Budimpešta 35.25.
C u r i h, 10. julija. Beograd 6.55, Praga
16.35, New York 557.50, London 24.17, Pariz
18.35, Milan 23.75, Pariz 133.50, Dunaj 0.007825.
Trst, 10. julija. Predborza: Beograd 27.60—27.65, London 101 J»0—102.10, Pariz
118.50—119, New York 23.475—23.525, Čarih
420.50-422, Dunaj 0.0332—0.0334, 6MO-s6MQr
še nekal o našem „muieniitvu“
(Dopis s Primorskega.)
iV »odrešenih« krajinah smo se silno ^razveselili »Narodnega Dnevnika«, ko nam je prišel po malem prestanku zopet ’y roke. Šele potem, ko ga ni bilo več, smo spoznali, kaj smo v njem izgubili. Dasi je bil tudi »Narodni Dnevnik« nekam vezan na gotove smernica, vendar je bilo videti, da si le prizadeva, biti objektiven list v sedanjem zelo zamotanem politiškem življenju. Posebno o naših primorskih zadevah je pisal docela nepristransko in brez izkoriščanja v kake strankarske namene. Zato mu želimo za bodočnost dolgega življenja in res popolne neodvisnosti.
Takoj v prvi številki po prestanku je prinesel članek o mučeništvu »odrešenega« naroda, menda že tretji članek pod takim naslovom. V naslednji številki pa ste, velecenjeni gospod urednik, posebej opozorili na ta članek in rekli, da je bil lep, umesten in celo zelo potreben. Zal, da ga ni doslej omenil noben drug list, ali da bi vsaj po svoje povedal nekaj misli iz njega, v opozorilo tistim, katerim je bil v prvi vrsti namenjen. Ah je že tako tam pri vas v sedanjem kaosu, da noben list ne omeni kake misli iz drugega lista, pa naj bi še toliko s tem koristil dobri stvari. So pa marsikatera vprašanja, ki so vzvišena nad vsa strankarstva in zaslužijo, i jih obdelujejo vsi listi brez izjeme. so bila enkrat sprožena od kake strani. .Vsaj naše manjšinsko vprašanje bi moralo biti vzvišeno nad vaše strankarske spore. Zal moramo opazovati dan za dnem, da vaše strankarije silno škodujejo tudi nam. O naših razmerah je treba vselej jako previdno pisati, mnogo-kaj je bolje zamolčati, ali nikdar ne pisati tako, kakor bi prijalo kaki vaši stranki ali njenim propagandnim interesom.
Zadnji članek o »mučeništvu« se je dotaknil kaj delikatnega vprašanja: kam poj demo s svojimi za možitev sposobnimi dekleti,, med katerimi je izredno veliko izobraženih gospodičen, ki so prav mnoge lepe in imovite, da morejo osrečiti vsakega' moža in mu ustvariti prijeten dom, kakor je dejal vaš član-ikar.
Bridka je resnica, kar smo čitali v onem članku, o teh mukah, ki jih je Usoda prinesla našim narodnim dekletom. Nešteto jih je, ki jim krvavi narodna dušai, ko se okoli njih smučejo laški pri-vadranci. Ali dan za dnem ista nadlega. Mo prilizovanje in sladkanje, dočim ni moške družbe, ki bi bila primerna. To so hude skušnjave, ki polagoma sprijaznijo še tako narodno dekliško dušo na tako občevanje. In le premno-gokrait se zgodi, da postane tak pritepenec vsakdanji gost v hiši. ki si osvoji — če že ne dekličje duše — pa vsaj njeno pamet, ki ji govori: kaj pa hočeš? Ni ga, ki bi bil po tvojem srcu, vzemi, kar imaš na ponudbo, da se ogneš iz hiše, kjer je še drugih deklet za možitev... In tako gre dekle za dekletom v laške roke in vsaka pomeni za naš narod veliko izgubo.
Ali ne bilo bi še tako hudo, ako bi na take načine izgubljali le posamične duše, ki bi drugače poživljale slovensko narodno in kulturno življenje pri nas ali drugod med našim narodom, ne, stvar j še veliko hujša in usodepolnejša.
Cim boljša, čim bolj narodna in imo-Vita je hiša, iz katere nam privan-
dranci odvajajo izobražene hčere, toliko večja je nesreča, ki nas s tem doletava. Odporna sila našega podjarmljenega naroda je pač najjačja v naših ditelji, naši tolažniki v najtežjih časih. Možje in žene iz takih hiš gredo z za* stavo naprej v narodnem boju in delu. In namesto, da bi postajale take rodbine vsled rodbinskih zvez z novimi ženitvami Se krepkejše, neodvisnejše od vseh vplivov, kaj vidimo? V rodbino se je pritepel tujec, druge krvi in mišljenja, morda po duši zaklet sovražnik vsega, kar je naše, morda član terori-stiških organizacij! Ali v odlični naši rodbini se potuhne, dokler ni trdno v sedlu. Ali le prekmalu se pokaže njegov vpliv na celo, prej iskreno narodno rodbino. Zaradi ljubega miru. zaradi novih rodbinskih zvez, in s tem morda radi drugih interesov — se zanese v tako rodbino neko narodno mrtvilo, ni več tiste odločnosti in požrtvovalnosti, kakor prej in zaradi sto ozirov postanejo najboljše na.še hiše mlačne in nezanesljive. — To je tako naraven pojav, da ga menda ni treba nadalje pojašnjevati in ne opravičevati. — Ni še ravno preveč takih slučajev, ali za to kratko dobo dosti preveč — brez potrebe, ako bi naši moški emigranti ne pozabili na nas in naše vitalne potrebe. Kaj vraga je bilo treba temu in onemu naših fantov, da so pozabili na svoje dobre znanke izza mladih let, ki so danes vrle narodne gospodične, okoli katerih se sučejo privandranci iz kraljestva, ker so oni ušli p -:ko meje? Niso napravili narodu nik; - usluge, a tudi sebi ne. Sami tavaijo > svetu brez pravega cilja in nimajo tic lepe udobnosti, ki bi jo lahko imeli po svoji primorski nravi in naravi — Ali je res potreba, da se kak naš Janez podi za kratkimi krili po Beogradu in ne najde nič takega, kar bi bilo res zanj, dočim tu celo vrsto njegovih vrlih znank lovijo laški pritepenci? Ali je našemu Vladimiru v..., ali Franu v..., ali Janku v... itd. res treba, da pozabljajo na svoje dobre znanke doma ali v soseščini, ki so naravnost lepotice proti tistim, za katerimi se potijo brez pravega pomena in gotovo ne njim v korist? Mi bi hoteli, da imajo naše najboljše rodbine dobro sorodstvo tam preko v odrešeni domovini, mesto novih sorodstev tu v »odrešeni« domačiji, ki nam polagoma pomorejo odtujiti najboljše, kar imamo. — Menim, da je to vprašanje dovolj pojasnjeno in utemeljeno, da se ne prikaže nikak porogljiv nasmeh na ustnah naših cinikov in kratkomiselnežev, ki jim sega pamet in krb le od ust do nosa.
Clankar v »Narodnem Dnevniku« je tudi prav lepo omenil duševni boj naših deklet, predno se udajo misli, da bo treba iti za njim, ki bi ga najraje sovražila. Potrjujem vse, kar je v onem članku zapisano, v čast našim dekletom. Veliko je solza, pomišljevanja in omahovanja, predno tujec odnese zmago nad našim dekletom. Ali kaj hoče. ko pa »Njega ni!«, ki bi bil po njeni narodni duši? Za vsako tako izgubljeno dušo in vse morebitne težke posledice ste krivi vi, primorski fantje, ki ste ušli iz domovine in niste več mislili na svojo pro-kleto dolžnost vsaj do naših vrlih, izobraženih, narodno čutečih deklet, ki bodo s svojo zdravo slovensko krvjo pojle n osveževale tuja polja v oploje-nje tujega, nam vedno sovražnega rodu.
Tretja stranka.
Strah' vseh profesionalnih politikov Zjedinjenih držav, najsi bodo republikanci ali demokrati, se je od 1. 1912 letos prvič zopet pojavil. Je to tretja politična stranka s kandidatom, ki mu bo zbog svoje popularnosti mogoče pritegniti veliko število volilcev obeh vodilnih strank v svoj tabor. Markantno je v tem slučaju dejstvo, da je Robert Ma-rion Lafolette izrazit radikalec, in da stori Amerika z njegovo nominacijo (kandidaturo) prvi veliki korak v orientaciji proti levi. To je tem pomembnejše, ker so Združene države ena izmed najmanj demokratičnih državnih tvorb na svetu, de jure namreč. — Magna cbarta Aogli;e, n. pr. je kljub svoji starosti mnogo bolj demokratičen Instrument, kakor pa ustava Ziedinjen.'h iržav.
Sedaj se vpraša, katera izmed obeh starih strank bo po tej nominaciji bolj oškodovana. Lafolette je republikanec, je tal državni pravdnik in guverner -vaje domovinske države Wisconsin in v zadnjih 13. letih neprenehoma senator V Washingtonu. Pridobil si je veliko število pristašev v svoji stranki in izven nje, ki čakajo samo na njegovo znamenje, da mu bodo sledili brezpogojno. Med ukrepi, za katere se je uspešno boril, }e ukinjenje konvencij (sestankov) v svrfao nominacije političnih kandidatov. — V mnogih državah že nominirajo politične kandidate potom direktnega ljudskega glasovanja. Dalje je bil Lafolette povzročitelj v nekaterih državah obstoječih zakonov, ki ukinjajo davčne olajšave za železnice in postavljajo železnice na isto stopnjo z
vso drugo zasebno posestjo. — Vse to bo pripomoglo k oslabitvi republikanske stranke. Namenoma sem govoril o tretji stranki, čeprav je senator Lafolette izrecno izjavil, da ne bo ustanovil nobene stranke. To je zelo prekanjeno, zakaj prihrani sl izstop iz svoje stranke in zopeten vstop v slučaju, če napravi »fiasko«. Ako dobe progresisti (naprednjaki) tudi samo približno toliko glasov, kakor jedna izmed njihovih velikih nasprotnih strank, bo treba v pri-hodnjosti ž njimi računati. Praktično jim gre spričo njihovega političnega veroizpovedanja gotovo pomen stranke.
Za republikance je bila sreča, da so si demokrati letos svojim volilcem nasproti izstavili tako ubožno izpričevalo, ker jim je skoro nemogoče najti v lastnih vrstah kandidata. Ako bi bila oba kandidata enako močna, bi bile Lafollet-tove šanse večje. Pri takih okoliščinah bo vleklo vedno konservativno navdahnjenega Amerikanca še najbolj h Coolid-gu. Dvoje konsekvenc bi se dalo izvajati iz poteka konventa »progresistov«: Prvič, da so demokrati, kot stranka v slučaju, da ne morejo postaviti nobenega zelo močnega kandidata, v nevarnosti, da jih izrinejo »progresisti«. Drugič, da se bo izcimila iz te »orientacije proti levi« pri štetju glasov v novembru »ori-jentaclja proti desni«. Zakaj, more se trditi, da se bo veliko število nezadovoljnežev, ki so glasovali dosedaj so-cijalistično, priključilo sicer radikalnemu, a vsekako meščansko orientiranemu Lafolettu.
Grozeča nevarnost lakote v Umili.
Pred kratkim je izšla v Moskvi 800 strani obsegajoča knjiga »Narodno in državno gospodarstvo«. Knjiga je bila izdana iz vladnih krogov, vsled česar moremo njene podatke smatrati kot avtentične. V tej knjigi so med dnr 'm tudi navedene izgube Rusije v vojr in revoluciji ter za časa grozne lakote Za časa vojne in revolucije je izgubila u-sija 4,053.000 ljudi, lakota pa je pokosila 5,200.000 človeških življenj. Posledice lakote ni premagal narod niti do današnjega dne. Po poročilih osrednje kom. za pobijanje brezdomstva otrok je b v Rusiji 1,680.120 otrok brez stano-v j. Od teh je našlo samo 149.000 otrok zatočišče v azilih in samo 490.000 otrok je dobivalo hrano. Vsi ti otroci so sirote za časa lakote umrlih ruskih kmetov.
2e pa pričenja zopet groziti Rusiji nisva lakota. Ton sovjetskih časopisov postaja od dne do dne bolj alarmanten. V Moskvi se v vladnih krogih že vrše posvetovanja glede obrambe proti lakoti Organizacije ruskega Rdečega križa so tudi že sklicale konferenco. V raznih pokrajinah se polašča ljudstva že panika. Kmetje razprodajajo inventar in
kopičijo žitne zaloge. Zabijajo hiše in odhajajo na jug. Celo osrednji organ komunistov, »Pravda« piše v svoji številki z dne 21. junija sledeče: »Spomini na grozote 1. 1921 postajajo s prvimi zr.aki suše vedno bolj živi in sedaj, ko je zavzela suša že vznemirjujoče dimenzije, nastaja že panika.«
Oficijelna poročila sporočajo, da povzročajo žitni škodljivci, zlasti suša, silovito škodo. Pred kratkim padli dež ni izboljšal položaja. Bolj ali manj ugodne žetve je pričakovati samo v Moskovskem industrijskem okraju in v centralnih gubernijah. Pri ostalih gubernijah pa se je treba bati najhujšega. Vsemu južnovzhodnemu delu Rusije grozi nevarnost popolnega žetvenega neuspeha. Astrahanska in caricinska gubernija, nemško Povožje, gubernije Pen-za, Jekaterinburga Perm itd. so od vročinskega vala grozno trpele. Ista nevarnost obstoji po oficijelnih poročilih tudi za Ukrajino*, Krim ter za večji del Kavkaza in Turkestana. Tudi iz Sibirije žitnice Rusije prihajajo alarmantne vesti.
Komunisti pa sanjajo o svetovni revoluciji in izvažajo žito.
Politične vessi.
= Obmejni promet z Romunijo. V torek so prispeli v Beograd delegati romunske vlade, da vodijo pogajanja z našo državo radi ureditve spornih prometnih vprašani, ki so se pojavila oh priliki določanja nove obmejne linije. Včeraj je bila prva seja naše in romunske delegacije. Naša delegacija je zahtevala, da se sklene splošna konvencija za reguliranje prometa. Romuni 90 izjavili, da za to nimajo pooblastila od S' je vlade, od katere so zahtevali zadevna n-strukcije Pogajanja pa so se vseeno ia.-.oj nadaljevala
= Položaj v Albaniji je zelo napet. Poročali smo že brzojavno, da je odredila vlada preki sod. V Skadru je vlada Fan Nolija izdala naredbo, po kateri mora vse prebivalstvo izročiti orožje. Za vsakogar, ki bi se tei naredb' ne pokoril in pri komur bi se še našlo orožje, le določeaa smrtna kazen. V Tirani sta bili formirani dve posebni sodišči in sicer porotno in politično sodišče za vse one, ki bi karkoli poskušali proti sedanjemu režimu.
= Italijanski list o incidentu v Podnartu. »11 Resto del Carlino« od 9. julija ob-iavlja poročilo o incidentu na postaji Pod-nart-Kropa. List citira »Jutro«, ki trdi, da so izzvali incident komunisti. Dalje citira »Slovenca«, ki trdi nasprotno, to je, da so krivi orjunaši, da je prišlo do incidenta. Ust zaključuje perfidno takele: Neki tujec je vzkliknil na postaji: »Nič hudega, dospeli s$no pač na Balkan!« (a še vseeno ne v — Italijo, kjer so mogoči slučaji a la Matte-otti!! Ured.).
= Intrige Cankove vlade. Kakor poročajo iz Bolgarske, namerava izzvati, oziroma vprizorit' Cankov novo ustajo bolgarskih komunistov in zemljoradnikov. Ta vstaja bi bila za Cankova ^brodošla pretveza, da b: mogel razveljaviti komunistične mandate v sobranju in da bi sploh mogel nastopiti proti komunisrom (ki pa so zadnji čas zelo mirni) in zemljoradnikom ter si na ta način utrdil sv>j omajani položaj.
= Ubegel In zopet aretiran bolgarski špljon. Beograd, 10. julija. Beograjski mestni upravi se je pripetila velika neprijetnost. Iz beograjskih zaporov je pobegnil špljon makedonstvujuščih Giorgje Dimitrov. Dimitrov je znan kot opasen agent bolgarskih razbojnikov in član makedonskega ko-rniteta. Prijet je bil nedavno v Nišu. Na njega je padla kocka, da ubije v Beogradu g Pašiča, Aleksandra Obova in še nekaj drugih članov bolgarskih emigrantov. Aretiran je bil v vlaku in priveden v Beograd, kjer je priznal svoje dejanje. Kako je pobegnil, ni znano. Oblasti so se trudile na vso moč, da ga aretirajo, kar se jim je končno posrečilo. Aretirali so ga policijski agenti, ki so šli po celi državi, pri Smederevu. Beograjska mestna uprava je držala vso stvar v tajnosti, ker je obstajala nevarnost, da pride ta vest v Bolgarijo.
= Ratifikacija konvencije z Bolgarsko. V torek je bila izvršena med našo državo in Bolgarsko ratifikacija konvencije, ki je bila sklenjena lansko leto. Podpisana je konvencija od našega In.istotako od bolgarskega kralja. Včeraj se je izvršila izmenjava listin med bolgarskim poslanikom Baka-revskim in pomočnikom našega ministra zunanjih poslov g. Pantom Gavrilovičem.
= Še en povijnl politik zmrznil. Znani vodja nemških »Hakenkreuzlerjev«, Adolf Hitler, ki je sedaj zaprt v neki trdnjavi, je odložil vodstvo nacionalističnega pokreta. Sicer trdijo, da je storil to samo začasno, za čas svojega zapoTa, vendar to ne bo držalo. V gibanju, ki ga je vodil Hitler so se pojavila notranja nesoglasja, ali parlamentarno sodelovanje ali ne. Voditelj pokreta je postal sedaj Ludendorff, ki pa bo menda tudi kmalu sledil Hitlerju.
= Nemiri v Braziliji. V San Paolo v Brazidiji so se pojavili nemiri, ki imajo revolucionaren značaj. Poročila pravijo, da je bilo okrog 2S0 oseb ubitih, preko 200 pa ranjenih. Zadnja poročila si precej nasprotujejo; deloma trdijo, da je mir že vzpostavljen, deloma pa. da trajajo poboji še naprej.
= Izvedba zvedenlškega poročila In Izpraznitev Porubria. Nemško časopisje ugotavlja, da so netočne vesti, ki pravijo, da je predpogoj Izvedbe sklepov zvedenlške komisije, da dobi Nemčija gotove garancije, da bo Poruhrje izpraznjeno. Nemčija »kakor ne more pristati na to, da bi prenašala še druga gospodarska in politična bremena preko določb versalfleske mirovne pogodbe, kakor 90 bremena, ki jih ji nalaga Izvedba zvedenlškega poročila. Izpraznitev Poruhrja torej ni pogoj te Izvedbe, ampak nujnost, ki se razume že sama po sebi.
= Usoden vtis zabrane Radičevega po. vratka. V vladnih krogih je Izzvala zelo dobro razpoloženje vest, da je vlada gosp. Selpla sklenila ter obvestila preko svojih predstavnikov Radiča, da mu ne dovoli več povratka v Avstrijo.
= Minister za izenačenje zakonov g. Trlikovld Je sinoči v privatnih zadevah od-PotovaJ na Dunaj. Nadomestoval ga bo g. Krsta Milrttf.
— Odredbe proti avstrijskim »Haken-kreuzlerlem«. Ker je došlo v zadnjem času v okolici Dunaja do ponovnih krvavih spopadov med avstrijskimi »Hakenkreuzlerji« in delavstvom, je poslal dunajski župan policijskemu ravnateljstvu pismo, v katerem ga poziva, da naj ukrene potrebne mere, da se slični ekscesi za bran! jo. V pismu povdarja dunajski župan, da so voditelji »Haken-kreuzlerskega« pokreta izvečine inozemci (Nemci iz rajha), ki s svojim početjem kršijo' azilno nravo, ki je uživajo v Avstriji, in da je tr^ia vsem tem ljudem zabraniti nadaljnje d"’ t vanje v Avstriji. Nadalje zahteva dunaisld župan od policijskega ravnatelja, da se morajo takoj odvzeti orožni listi vsem članom teh organizacij ter prepovedati rc ne »orožne vaje« in podobne »Vaje«, ki! prirejajo te organizacije posebno ob deliah. Člane orgainzacije je treba pri njihovih formiranih in organiziranih pohodih preiskati, če imajo pri sebi orožje, in to takoj zapleniti. Proti takim, ki imajo s seboj orožje, se moTa takoj uvesti kazensko postopanje.
= Trgovinska pogajanja z Italijo. V
forek se je vršila po sporazumu med gosp. Kuk‘čem in šefom italijanske delegacije g. Lucciollijem neuradna seja naših in italijanskih delegatov Prišla so v pretres vsa sporna vprašanja in ker je slednjič prišlo do soglasnosti v večini vprašanj, se bo danes vršila plenarna seja delegatov obeh držav za carinsko tarifo.
= Protižidovskl izgredi v Černovlcah.
Rumunski listi javljajo, da je prišlo v Čer-novicah ponovno do protižldovskih izgredov. Policija je tri dni mirno gledala divjanje rumunskih fašistov in je intervenirala žele potem, ko je bil vodja fašistov vsled samoobrambe napadenih ranjen. En žid je bil aretiran, od fašistov nihče.
= Sestanek Macdonald-Herriot. V včerajšnji številki smo že na kratko poročali, da je prispel angleški ministrski predsednik Macdonald v Pariz, kjer se je sestal s francoskim ministrskim predsednikom Herrio-tom. Sprejem v Parizu je bil zelo prisrčen. Namen Macdonaldovega potovanja listi različno komentirajo. Macdonald sam Je Izjavil, da gre v Pariz, da se doseže popolen sporazum nad obema zavezniškima državama. Dočim je francosko vladno in vladi naklonjeno časopisje toplo pozdravilo Macdonal-dov prihod, nadaljujejo opozicionalni listi svoj boj proti sedanji vladi ter označujejo Macdonaldov prihod kot rešilno akcijo za Herrlota. — Oba ministrska predsednika sta takoj nadaljevala posvetovanja, ki so bila prekimena v Chequersu. Posvetovanja se bodo še nadaljevala.
= Protilbicijski zakon v Angliji zavrnjen. Angleška spodnja zbornica je razpravljala dne 9. Julija o zakonskem predlogu o zabrani alkohola. Predlog je bfl zavrnjen z veliko večino 353 glasov proti 136.
= Španski poraz v Maroku. Upor domačinov v Maroku, o katerem smo že par-krat brzojavno poročali, se je močno razširil. Španskim četam se godi slabo, zlasti ker so uporniki prebili njihovo fronto In jih odrezali od morske obale. Uradna španska poročila pa javljajo, da španske čete napredujejo.
Izlave Rifkova.
Na zborovanju komunistične internacl-Jonale je poročal Rijkov o gospodarskem, poljedelskem in finančnem položaju sovjetske republike. Med drugim je Rijkov trdil, da se je industrijska produkcija Rusije v zadnjih letih potrojila in da znaša sedaj že 48 odstotkov predvojne. Elektrotehnična In tekstilna produkcija pa da je že dosegla Predvojno višino.
Izvoz topliv Je zelo napredoval In dosega skoraj predvojni obseg.
Obenem s tem se Je tudi zelo Izboljšal finančni položaj industrij. Cisti dobiček znaša 40 milijonov. Število industrijskih in transportnih delavcev znaša 2,600.000. V Primeru z letom 1922 se je število podvojilo. Delavska plača znaša 70 odstotkov Predvojne. V nekaterih panogah se Je pričela zopet dvigati.
Gospodarstvo Rusije se obnavlja z lastnimi sredstvi. Kar se tiče pregovorov z Veliko Britanijo, se mora reči, da ne kaže Anglija dosedaj še dosti resne volje, da bi s posojilom pospešila razvoj ruskega gospodarstva. V kmetijskem gospodarstvu bi bilo omeniti, da Je 90 odstotkov zemlje posejane. Kljub slabi letini ostane za eksport še 200 milijonov pudov žita. V kraje, kjer je bila žetev nezadostna, je bil poslan kruh.
Najvažnejši nalogi sta sedaj: organizacija notranje trgovine ln okrepitev zadružništva. Denarna reforma je bila vsled podpore prebivalstva izvedena uspešno. Vse to dokazuje o gospodarskem napredku Rusije.« Želeli bi, da bi optimistično poročilo Rijkova v polni meri veljalo, žal, govore zanesljiva poroSlla drugače.
UOteljsko zborovanje
v ICrikem.
V starem, zgodovinskem mestu tani doli ob Savi so zborovali te dni naši učitelji, vzgojitelji naše mladine. Trnjeva je pot slovenskega učitelja, a vzvišena in plemenita je njegova naloga. Narod in držaja Izročata v učiteljeve roke svoje največje naae, svoje najdražje — naraščaj svoj, iz katerega naj postanejo dobri ljudje in državljani. Bodočnost naroda in države pripada nast mladini, a v teh zastrupljenih časih Je eminentne važnosti vzgoja bodočih borcev U zagov< rnikov narodnega in državnega eaut-stva. Zato je naloga učitelja tako važna, zato je njegovo delo zlasti danes vredno vsega uvaževar.ja in pozornosti.
Prebivalstvo Krškega se je zavedlo tega in sprejelo spoštovane goste kar najslo-vesneje. Z narodnimi in državnimi zastavami okrašeno mesto je prisrčno pozdravilo naše prosvetne delavce, ki so prihiteli Od vseh strani naše ožje domovine, da se udeleže svoje IV. skupščine.
Prvi dan zborovanja je bil namenjen notranjemu delu. Širši sosvet je na svoji seji izročil osmim odsekom predloge in navodr la za stanovsko in prosvetno delo.
Popoldne je bilo zborovanje delegatovi katero je vodil ravnatelj Luka Jelenc. Zborovali so v Sokolskem domu do večera. Lep je bil uvodni govor g. Jelenca, v katerem pozdravlja najpoprej zgodovinsko mesto Krško z okolico, nakar oriše v splošnem stanovsko gibanje učiteljstva v pretečenem letu.
V tajniškem poročilu omenja tajnik Rudolf D o s t a 1 boje naših pradedov, ki so se na teh zgodovinskih tleh borili za svobodo in neodvisnost proti tlačiteljem. — Slovenskega učitelja je sprejela država v svojo zaščito, zato morajo oblasti rešiti še nekatera važna materijalna vprašanja za učiteljstvo. UJU ima v Sloveniji 2500 članov in 32 ok£ društev. — Nato so sledila poročila raanin odsekov.
Glavna skupščina.
V prisotnosti kakih 500 učiteljev otvorl poverjenik g. Jelenc glavno skupščino. Uvodoma pozdravi navzoče stanovske tovariše in predstavnike oblasti, društev ter kulturnih organizacij. Zborovanju so priso* stvovali srezkl načelnik Pavel Svetec, mestni župan Jožef Pfeifer, starosta krškega SO1 kola dr. Kandare, predsed. kraj. šol. sveta notar Završnik, dalje načelnik Orjune dr. Dernovšek, CMD je zastopal Engelsberger. Zastopano je bilo tudi Kolo Jugoslovanskih sester.
Imenom brežiško-sevniškega učiteljskega društva je v lepo zasnovanem govoru pozdravil zborovalce nadučitelj L. L e v* stik.
Nadučitelj Potočnik iz Štorij pri Celju je v svojem referatu naglašal, da naj nadzoruje v vsaki stanovski stroki pripadnik te stroke in da ni v Interesu osnovnih in meščanskih šol, da bi tu fungirali kot nadzorniki profesorji.
Ravnatelj Lesničar je govoril o učiteljskem zadružništvu in povdarjal v tem oziru zasluge ravnatelja Lapajneta.
Delegatinja zagrebške organizacije UJU Jelisava Vavra je poživljala v vznešenib besedah k neustrašnemu prosvetnemu tt nacionalnemu delu.
Dr. Drnovšek je imenom Orjune Izrazil prepričanje, da bo narodno učiteljstvo podpiralo s svojim delom organizacijo jugoslovanskih nacionalistov.
Na skupščini predlagane resolucije SO bile soglasno sprejete. Nj. Vel. kralju, prosvetnemu ministru Sv. Pribičeviču in predsedniku UJU Milutinu Stankoviču je skup* ščina poslala pozdravne brzojavke.
Zvečer se Je vršil prijateljski komer Si katerega so se udeležili vsi delegati.
■....	.	.	m	^
drobne vesti.
Angleška se je definitivno odločila, dA ne zgradi podmorskega tunela med Fran* cijo in Veliko Britanijo.
Madžarska dovoljuje vstop v Madžar* sko samo bolnikom, Id se zdravijo v njenih kopališčih.
Holandska vlada Je sklenila, da kop! vojni materija! v Angl'ji za 167 tisoč angl** ških funtov.
V Dortmundu so bili aretirani štiri® Nemci, ker so hujskali ljudstvo na vojno Proti Franciji.
Anton Okorn, pisatelj in dramatik je * starosti 78 let umrl v Chemnlt2u. Med Slo* venci je bil zlasti znan po svoji drami »Bra* tje sv. Bernarda«.
ii i |a»
Prosveta.
DR. J. RUS: SLOVENSKA ZEMLJA
kratka analiza njene gradnje in izoblikt-
Splošna knjižnica — znanstvena zbirka štev. II. V Ljubljani 1924. Natisnila & založila Zvezna tiskarna in knjigarna, 48 strani 8°. Cena: broš. Din. 24.—, vez. Din 32.
S to novo knjigo našegai znanega geografa in statistika dr. Joža Rusa je naša znanstvena literatura zopet obogatela za važen in zanimiv geo-morfolo' gičen spis. V prvem delu razpravlja spis o gradbeni zgodovini slovenske zemlfo o njeni paleogeografiji in tektoniki: dru" gi del pa obsega preobražanje PoVr^ slovenske zemlje in govori o tercijairtB pokrajini, o razvoju rek in o ledniškem preobraženju tal. Spis zaključuje poglavjem o oblikah in hidrogra»fl Krasa1. Posebno zanimiva je v tem Pp" glavju avtorjeva teorija a jezeritvi c«»* niškega polja.
Lepo in okusno opremljeno knjigo^ veliki osmerki spopolnjuje 10 jasnih ® čistih slik, ki posebno nazorno ilusfr*" rado posamezne točke razprav. Da P delo še bolj pregledno, je na konen dan stvarni register, ki Izdatno olajSj«® uporabo knjige. Prepričani smo. knjiga, vzbudila veliko zanimanje v v*® znanstvenih krogih, posebno ša. ker n**' dl tudi v termlnologičnem oziru osp novega in zanimivega materiJala. ta zvezek »Splošne knjižnice« ^ svoji nizki ceni vsakomur dostop _ smo gotovi, da se bo čimveč »***?» samo v Sloveniji, nego tudi v osftaa goslaviji.
Dnevne vesti.
Kmetijska družba.
2e nad pol leta vladajo v družbi neformalne razmere. Dasi čitamo v »Juto«, da je JDS rešila Kmetijsko družbo, Vendar še do danes ni pri družbi nobene izpremembe. Vse stoji prav tako, kakor pred šestimi meseci. Kmetijska jtožba nima odbora in zato ne izvršu-ie svojih poslov. Potrebno je skleniti *koro 100 milijonske kupčije, da bo preskrbljeno slov. vinogradništvo z galico * kmetijstvo z umetnimi gnojili, pa do sklepov ne more priti, ker odbora ni, Vladni komisar pa se kupčije skleniti ne upa in tako vse stoji in se dela težka »koda. če ne bo vlada kmalu napravila' reda v družbi in če se ne izvrši že Pred šestimi meseci sklicani občni zbor, Potem odgovarja vlada sama za vso “Odo, katero bo trpela družba in vse *°v. kmetijstvo. Prepričani smo, da je Vlada o vsem dobro informirana, saj je dolžnost vladnega komisarja, da jo na Vse to opozori. Če pa tega ni storil, pa “®3 zahteva vlada od komisarja takojšnje poročilo o stanju v Kmetjski tožbi.
~~ Malo odgovora »Jutru«, če pomaga ioh , latellu le zato, ker računa, da mu bo nie	povrniena, tedaj v moralnem oziru
v ivoT3! P^oora nima cene. Ravno tako je btuT	- '-e Pomaga politik prepotrebnemu
k&r i5?etnu društvu le iz egoističnih stran-oz,rov. Potem je njegova podpora mtoi	Polovico na svoji vrednosti. Zato
da je storilo »Jutro« silno slabo «vrf°. dr. žerjavu, ko je skušalo s svojim wnijf0m kovati političen kapital iz dej-Mau, ie bilo devet učiteljev »Glasbene le •* » Podržavljenih. Se slabšo uslugo pa larm!« »Jutro« sebi. ko je brez potrebe vi";®0 dr. Ravniharja. »Jutro« namreč pra-iaviiL * mogla biti GlasJ-roa Matica podr-9ovš«a tedaj, ko je bil dr. Ravnihar 5na i!n‘k. če je »Jutrova« trditev resni-lerJ-VPtem je jasno, da tudi ni brez krivde 0jen jasica stranka, kajti tedaj je bil še Uerecil^kcijonar dr. Ravnihar. Popolnoma jf_ j w?no pa je, kakor da bi imel samo ačnfhrjav zasluge za podržavljenje devetih tfc. moči. Za podržavljenje Glasbene Ma-Str se leta dolgo trudili politiki vseh rjnljlt ln tudi dr. Ravnihar je storil svojo (j.jfPost Mislimo pa, da je vsakdo, ki je jj.aI za podržavijenje »Glasbene Matice« i.~P‘ samo svojo dolžnost in da ni zato po-«ono posamezne zasluge obešati na veliki ton. Ce pa se že omenja zasluge enega, pem je treba omeniti zasluge vseh. In iz •*Jta stališča mi sploh nismo omenili zaslug Posameznikov in zato je iz našega poročila “Ostalo tudi ime dr Žerjava. — Kar se pa uče bojkota JDS, pa bodi povdarjeno, da je j* bojkot izzvalo samo besedolomstvo JDS PJ da do tega bojkota nikoli ne bi prišlo, če »Jutro« vsaj polovico tako cenilo dano •dfncev ^or pa cen* zasluge gotovih po-
»Slovenski Narod« je točno pojedel , 0» obljubo in se uvrstil med časopise Vot Ves*i- To bodi konstatirano kot odgo-na neznačajen rooik »Slov. Naroda«.
^biiotični »Domoljub«. Zadnji ne-tud, iJieni »Domoljub« prinaša med dopisi teh	0 Pi"°slavl Vidovega dne v 2i-
d drugim je napisal »patrijotični« Tilu °uU‘?ar tudi tole: Po cerkvenem oprane J » Je vršila klavrna manifestacija. Pa foVsT čast junakom na Kosovem, ampak 2i-rji„Klni Sokolom in sarajevskim m o-Heiše (po<JčrtaIi ml. op. ur.). Najldeal-bod0 ,ugoslovene, ki so za narodovo svo-toielL ujedinjenje žrtvovali vse, kar so lastno življenje, te herojske Pti no* kl so uaiPomemSnejše sodelovali 'liki n m oavobojenju. Imenuje podli kato-4o|-n‘lst sarajevske morilcel To je plod so-Vmo£55anske politične morale in vzgoje.
bl^ T Kraljev odhod z Bleda. Vlada je do-kroi|rfnes dopoldne obvestilo, da je kralj s leo r ,,? odpotoval danes zjutraj z Bleda pre-v Beograd. Iz Ljubljane se od-*PortS«z vIakom v Beograd, če bo kralj Zadržal 113 beograjsko postajo, da se ne bo %Pr a' v Beogradu, bo potovalo njegovo PtlČaV 0 tak°l dalje v Topolo, kjer ga V •frPJejo jutri zvečer. Pojutrišnjem bodo bovef? velike svečanosti ob priliki Pe-83 dne, kateTim bo kralj prisostvoval.
Češka odlikovanja. Češkoslovaška je
* redom Belega Orla II. vrste tfočnnl 8a ministra dr. Ribafa in po-Vfc. S® vnanjega ministra Panta Gavrilo-4k*>v ~ r®do«n Belega Leva III. vrste je od-«ovi<; sef tiskovnega urada Miloš Ivan-
?*®nik^~,^2m,nska svečanost za ruskim po-tollja Hartwlgom v Beogradu. Danes 10.
Jf^noat !? V Bf°*7a?u vellka spominska ^keea v ,sPomin 10 letnice smrti bivšega !°Pske'“rske2a poslanika ob pričetku ev-Je V Beogradu, Hartwiga. Hart-Vel,.k	srbskega naroda.
Sft 1A	  l.t	 i__« . _
eČano«f Vel!k Prišteli srbskega naroda. 5 se ie vršila v ruski cerkvi na Fistrov . M i!ču,ter se le le udeležilo več 5*ralov ® Predsednikora Pašičem. več ge-®*0°go	Politikov, ruska kolonija in
“ J«8ih ugledih osebnosti.
ministr^i i" .Huuučni minister. Finan-h?111 odgovarTa M komunike, v kate-? sanja o^ferlh ff,ov2st,In« radi njihovega Dravi 5« tiuunčnega ministra. Komu-j*nkov v’irowi2 Priobčile »Novosti« več J| in kij	nalodvratnejše kleve-
Jhl z«	Mkon nikakor ni ome-
i^ovosti* to trrin * io državnih dolgov, E da ima dr «*i«>,.?esar nI v zakonu. Laž S0 banko	f°vl4	2veze 2 an«le*
cfrsl£em brdn kom ? ? ’ da lma na Topči-SfJ«, da ima h?*« Ie P°sestev, neresni-2»0Vid iziavfia a v Be08Tadu. Dr. Stojanu00 in nerm^nf? Poklanja vse svoje pre-fljotin. uupremlčno imetje piscu teh izml-
kS3^rteiTm«o?Bet !e 2na5a> v vse) dr-dimartev Km •Pr»^Ldve po1 m'l1* bo	r	?ekovni promet zelo
^ Podružnic °° udnistrstvo več
te“r5fa.0k0Ufa prl P^tah Sev-
U se k&,,pr Zidanem mostu. S 1. julijem
WlS L°k0ll a Pošte Sevnica sle-
Ceri? n®1	♦	*n*a kraia Podgo-
j2ehovZr .Dolgert, Drenovec, Hrastie
2l3el«	i?rH? ln Zdola »n se
Pošti Razbor, ki je podre-
pri Zidanem moetu.
— Nova uvrstitev gled. Igralcev po uradniškem zakonu. Včeraj je pričela komisija za uvrstitev gledal, igralcev po uradniškem zakonu z delom. Sodelovali bodo ravnatelji beograjskega, zagrebškega in ljubljanskega narodnega gledališča. Komisija obstoji iz pomočnika šolskega ministra Toša Radivojeviča, šefa umetniškega odelenja Rista Odaviča, državnega svetnika Radoje Jovanoviča, sekcijskega šefa v finanč. ministrstvu Tihornira Konstantinoviča in inšpektorja v ministrstvu pravde Gjorgja Gjorgjeviča
— Razpečavanje posebnih časopisnih Izdaj. Policijska direkcija nam je poslala dopis, v katerem pravi, da je / ozirom na to, da se je ob priliki jrosebnih izdaj raznih listov opazilo, da se te posebne izdaje razpečavajo istočasno s predložitvijo obveznih izvodov v cenzuro, — v smislu § 17. tisk. zakona prepovedano razpečavati posebne izdaje pred potekom 24. ur in to šele s posebnim dovoljenjem državnega pravdništva in policijske direkcije. Dopis je utemeljen z motivacijo, da i z re d n i h izdaj ni smatrati perijodičnim tiskovinam.
— Srečkanje loterijskega posojila. Dne 14. t. m. ob 9. uri dop. bo v generalni direkciji državne loterije 133. srečkanje dvoodstotnega državnega posojila. Občinstvo ima k srečkanju prost dostop.
— Iz železniškega ministrstva. Na novi progi Užlce—Vardište so položeni železniški pragi. Kljub forsiranemu delu ne bo promet na progi še par mesecev mogoč. — Dovoljeni so krediti za položitev kablja pri Radnjevcu. ki bo vezal Romunijo z našo državo. — Dovoljeni so novi kredi ti za dovr-šitev železnic Užice—Vardište, Veles—Štip in Liške proge. — Ministrstvo je odločilo, da zgradi še tretjo veliko telefonsko zvezo z Zagrebom.
— Proga Zagreb-Subotlea. Promet na železniški progi Zagreb-oubotioa, ki je bil radi pokvariene proge prekinjen, je zopet vzpostavljen.
— Novo mesto. Po odredbi notranjega ministra se proglasi vas Vračesraica v rudniškem okraju v Srbiji za mesto.
— Nove direktne teleionske zveze med BeogTadom in Prago ter Beogradom in Bukarešto bodo skoraj dogotovljene.
— Novosadska efektna borza prične poslovati s 1 oktobrom t. 1. Trgovinsko ministrstvo Je že Izdalo tozadevno dovoljenje.
— Novosadski železniški most Novi železniški most pri Novem Sadu bo dogo-tovljen še to Jesen. Te dni se dela na sestavljanju železnih konstrukcij.
— Poštni voz zgorel. Dne 8. t. m. se je vnel na progi proti Slavonskem Brodu železniški poštni voz, ki je popolnoma zgorel. Škoda znaša do 50.000 Din. Vzrok nesreče ni znan.
— Sarajevska javna bolnica. Dne 9. t.
m. je poteklo 30 let, odkar ie bila osnovana sarajevska javna bolnica. Proslava 30 letnice je potekla brez vsakih večjih svečanosti. Sarajevska javna bolnica je ena največjih v naši državi.
^— Trčenje parnikov. V savskem pristanišču v Beogradu sta trčila monitor »Raška« in parnik »Karagjorgje«. Na slednjem je bilo 200 potnikov, med katerimi je nastala pri trčenju strašna panika. Več žensk in otrok je izstopilo, na obrežje in se pod nobenim pogojem niso več. hoteli vkrcati. »Ka-ragjorgje« je bil le lahko poškodovan in je ix> mali zamudi zopet nadaljeval vožnjo. Dan poprej pa sta trčila pri Kamenici parnika »Bregalnica« hi »Srem«. »Bregalnica« je bila tako poškodovana, da so jo morali potegniti na obalo, ker je bila nevarnost, da se potopi z vsem tovorom. Po zatrdilu strokovnjakov, sta se dogodili te dve nesreči radi tega. ker nimamo zadostno dzvežbanega mornariškega personala. —
— Soda-voda eksplodirala. V kopališkem buffetu v Osijeku se je pred kratkim dogodila izredna eksplozija. Nenadoma se je razletela 5 literska steklenica s soda-vodo. Pri tej eksploziji je bil precej poškodovan brivec Jožef Albert, katerega so morali prepeljati v bolnico.
— Velik požar v Velikem Bečkereku. Te dni je izbruhnil nenadoma požar v skladiščih Kanitz & Comp. v Vel . Bečkereku.' Gasilci so sicer takoj stopili v akcijo, vendar niso imeli dosti sreče. Po triurnem napornem delu je uspelo gasilcem rešiti stvari ogroženih stanovalcev. Zgorelo je več vagonov masti, žita. sladkorja in drugih živil. Skoda Je večmiljonska. Tvrdka je bila zavarovana za tako visoloo vsoto, da bo škoda popolnoma pokrita. Domneva se. da je bilo lastniikotn tvrdke s tem požarom celo ustreženo.
— Orožnik dezerter. Zandarmerljskl kaplar Črešnik M. Alojzij je dne 6. t. m. v polni službeni opremi od svojega odreda na Bledu pobegnil. Dečko Je rojen leta 1899 v Moškanjcih in Istotja pristojen. __________
— Delravdant Edler Ivan, davčni kontrolor, je poneveril na svojem službenem mestu v avstrijski republiki 143 milijonov k. a. In neznano kam pobegnil. Rojen je leta 1886 v GUnsu na Ogrskem ter v Oberpullen-dorf v Burgenlandu pristojen, rim.-kat„ oženjen, srednje postave, čokat, modrih oči, temnoplavolas, govori nemško, madžarsko In nekoliko hrvatsko. Okr. sodišče Oberpul-lendorf je izdalo tiralico za njim.
— Goljufija v vlaku. Ciganska tolpa tridesetih oseb je dne 7. t. m. v vlaku od Semiča do Novega mesta ogoljufala Antona Drganca za 450 dinarjev. Tolpa je Izstopila danes ob 10.50 na ljubljanskem dolenjskem kolodvoru.
— Umrljivost v Franclji. Francosko ministrstvo dela je objavilo te dni statistiko, iz katere je razvidno, da Je v prvih treh mesecih tega leta število smrtnih slučajev za 24.039 večje, kot porodov.
— Najdena Da Vlndjeva slika. Kakor se poroča iz Rima, je bil odkrit ob priliki neke zapuščinske razprave v Milanu portret Cecilije Gallerani, lepe ljubice milanskega vojvode Ludovika del Moro. Portret e delo glasovitega Leonarda da VlncIJa. Slika se je nahajala stoletja v kartuzijanskem samostanu pri Pavlji, odkoder je pozneje Izginila.
— Zapuščina glasovitega detektiva. Nedavno je umrl v New Yorku glasovltl detektiv William Pinkerton. Te dni Je dovršena njegova zapuščinska razprava. Njegovo premoženje je znašalo dva milijona dolarjev. kar bi znašalo v naši valuti 35 milijard dinarjev. — Kakor se vidi, v Ameriki tudi kriminalistom dobro nese.
Naročajte ..Narodni Dnevnik" I
Ljubljana.
1— Umrli sta v Ljubljani: Marjana Rahne, dninarica, 40 let. — Katarina Lončar, šivilja, 44 let.
1— Policijske prijave od včeraj na danes: tatvine 2, pijanost 1, kaljenje nočnega miru 2, prestopki cestnopolicijskega reda 9, prestopki pasjega kontumaca 1, telesna poškodba 1, pretep 1, prestopek zoper zgiaše-valne predpise 1, nedostojno vedenje 2, nedovoljena posest orožja 1, obhodi sumljivih oseb 1, kopanje na prepovedanem prostoru 1, tajna prostitucija 1.
1— Aretacije. V Ljubljani so bili aretirani, ln sicer: zaradi postopanja: Stefan Pajk, Viktor Kocjančič in Ivan Mauser; zaradi pijanosti: Anton Sitar; zaradi tatvine: Franc Likozar; zaradi beračenja pa Franc Šime.
1— Tatvina kolesa. Dne 8. t. m. je bilo ravnatelju »Gospodarske zveze« iz dvorišča hiše Dunajska cesta št. 17 ukradeno moško kolo, vredno 3000 Din Kolo je bilo temnozeleno pleskano in nosi znamko »Eska«. Poizvedbe po storilcu so bile dosedaj toez-usoešne in se nadaljujejo.
1— Pretep med balinarji. Dne 5. t. m. sta se v gostilni »Amerika« na Glincah sprla dva balinarja, delavca Matija Lunar in Jakob Kranjc. Prepiru je sledil kmalu pre-tep, in sicer gta segla jx> orožju, ki jima je bilo najbolj »pri roki« .— po krogljah. BiJa sta drug drugega s krogi jami po glavi. K sreči pa sta imela precej trde butice, zakai poškodb ni bilo. Kraval je privabil na bojno polje številno občinstvo, ki se je zgražalo. Konec je napravila r>ol!clja, ki je mir in red hitro vpostavila kljub temu, da je Izjavil Lunar, »da to ne gre nobenemu nič mar, tudi če se pobijeta.«
1— Vse prijatelje našega zborovega petja in posebno še prijatelje mladine opozarjamo na koncert, katerega j>riredi v petek ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmo-mčne družbe mladina gimnazije iz Banjaluke. Na sporedu so hrvatske narodne In umetne pesmi, deloma tudi s spremljeva-njem tamburaškega zbora. Pevski zbor na-stojrf pod vodstvom svojega prof. Vijoliča. — Včeraj je nastopil isti zbor v Mariboru pred polno dvorano in bil kaj živahno akla-miran od poslušalcev. Prepričam smo, da bode tudi Ljubljana z lepim olisKom moralno in financijelno podprla dijake, ki si po koncertu ogledajo tudi naš del svoje širše domovine. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni po 15, 12. 10. 8, 6, 3 in 2 Din.
1— Iz preiskovalnega zapora je bil, kakor zvemo, izpuščen Josip Koren, o katerem smo včeraj poročali, da Je bil aretiran radi znane viške afere.
Naržhor.
„ x.V,?“ ta‘atv'aa v Brestju pri Ptuju. V
'L3®- iu"Ia le doslej še neznan tat vlomil v Brestju pri Ptuju v delavnico kolarskega mojstra Jožeta Šoštarič in ukradel dvokolo, VTedno 1750 Din.
Manjše tatvine. Julijani Bratkovič je bilo včeraj ukradeno na domačem dvorišču perdo v vrednosti 400 Din. Nekemu Tav-carju je bilo že pred 2 meseci ukradeno dvokolo, kar so pa šele sedaj opazili.
Poskušen samomor. Včeraj ponoči krog 2L ure Je skočila v samomorilnem namenu šivilja Marija B. z železnega mostu za pešce v Dravo. Ko pa je občutila vodo, se je premislila in pričela klicati na pomoč. Nien klic so slišali v gostilni Dabinger In pozvali takoj stražnika. Šivilja, ki je očividno dobra plavalka, je prišla pri Bergovi tovarni sama na breg. Na policiji je Izjavila, da je hotela izvršiti samomor radi neozdravljive očesne bolezni in radi bede.
Samomor zaljubljenega para. V noči od "■ "a 8. t m. krog pol 2. ure sta slišala oba stražnika, ki stojita na državnem mostu, da je nekaj padlo v Dravo. Stopila sta pod most k Bergovi tovarni, kjer jima Je tudi čuvaj potrdil, da je sliša] neki padec, vendar pa da ni bilo nobenega glasu. Pri preiskavi sta nato stražnika našla na mostu pcselsko knjižico služkinje Angele Bebar, roj. 1906. In nakaznico Borze dela za neko službo v Vinkovcih. Pri nadaljnji preiskavi se je ugotovilo, da je imelo dekle ljubavno raz-™ne z narednikom Metodom Doboviškom. Policija je odšla na njegovo stanovanje In našla tam mesto Doboviška njegovo oporoko in več pisem, v katerih pravi, da gre skupno z Angelo v smrt, ker se ona odpelje tako daleč v službo In ker se ne moreta poročiti. Trupli nesrečnega para še niso našli.
Primorske vesti. .
Lizol — samomorilno sredstvo. V zadnjem času je dnevna kronika zabeležila več slučajev polzkušanih in tudi izvedenih samomorov z lizolom. Zanimivo je, da navda-ia'.0,.P? večlui le mlade ljudi samomorilne misli, in sicer si izberejo za samomorilno sredstvo najraje steklenico s tekočino, ki je označena z mrtvaško glavo. Tako so sl sklenile vzeti življenje te dni v Trstu tri osebe. V ulici Pindemonte so našli nekega mladega vojaka, ki Je ležal na tleh, zvijajoč se v strašnih krčih. Poleg njega je ležala usodepolna steklenica. Mladenič se Je imenoval Josip Zon, vojak 12. pešpolka. Prepe-jali so ga v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Hotel se je zastrupiti z lizolom, naj-brže radi nesrečne ljubezni. — V borovem gozdiču pri sv. Alojziju v Trstu je Izpila večjo količino Jodove tinkture 20 letna Ida Paugoni. Vzrok zopet — nesrečna ljubezen. Dekle so prepeljali v bolnico. — 16 letna Norma I. je tudi sklenila umreti. Razredčila Je z vodo lizoform In ga potegnila en požirek. Postalo ji je slabo in s pomočjo svojih tovarišic je nesla svoj želodec v bolnico v Perilo. Tudi radi nesrečne ljubezni.
Iz strankarskega življenja.
Pododbor Narodno radikalne stranke za
=>v. Jakoba-Dolenjsk! okiaj, ima dne 11. t. m. v ,P®tek ob 8. uri zvečer v posebni sobi gostilne Lozar, Rožna ulica, odborovo sejo. Točnost vseh g. odbornikov Je potrebna. —
»Tajništvo narodne radikalne stranke Urezke in krajevne org. za mesto Celje) posluje vsak pondeljek, sredo In petek od 14 do 15 ure v strankini pisarni v Celju, Kralja Petra cesta 28, I. nadstropje levo. — V gori navedenem času je strankin tajnik na razpolago vsem pristašem stranke za Informacije in eventuelna pojasnila. — Srezki odhor NRS v Celju.
G ospodarstvo.
Vinski semeni pri Treh farah.
Vinarsko društvo za Belokrajino je v četrtek, dne 3. julija t. 1. priredilo pri Treh farah v Rosalnicah vinski semenj. Na semenj so se postavila vina okoli 80. gospodarjev iz metliške okolice. Vina so bila čista, čistega okusa, nekatera tnalo bolj trpka in bolj temne barve, kakor je v takem kraju navada. Lažja vina so dale gorice na Krvavčem vrhu, Lokvicah, Grabrovcu, v Slamnivasi in na Radoviči. Ta vina so imela od 9—10 vol odstotkov alkohola* težja vina pa od 10—12 voj odstotkov alkohola in so izhajala ponajveč iz drašičke občine (Vinomer, Nova gora, Repica in Vido-šiče).
Kupcev ni bilo veliko, zato pa so bili taki, ki so imeli resen namen kupovati. Opazili smo vinske trgovce in gostilničarje iz Ljubljane in ljubljanske okolice (Domžale, Polhovgradec), Iz Višnje-gore in Tržiča; iz Žužemberka. Ribnice itd. le Novo mesto skoraj da ni bilo zastopano.
Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo tudi g. okrajni glavar Kftkel iz Črnomlja; bila sta tudi lepo zastopana belokranjsko učiteljstvo in belokranjska duhovščina*
Semenj je otvoril drašički župan in predsednik Vinarskega društva za Belokrajino g. Bajuk, ki je pozdravil navzoče in podal besedo kmetijskemu svetniku in ravnatelju kmetijske šole na Grmu B. Skalickemu. Po pozdravu navzočih je g. Skalicky v imenu Zveze Slovenskih vinogradnikov, opozoril na veliko važnost vinskega izvoza ta s tem v zvezi na kletarstvo, vinarske organizacije in prireditve, ki pospešujejo promet z vinom. Zbranim kupcem je pojasnil težave vinskega producenta, vinogradnikom želel da bi imel semen čim več uspeha. Okr. ekonom Konda je pripomnil, da je v okraju še okoli 10.000 hi vina na prodaj. Uspeh ni izostal, kajti samo dva vinska trgovca sta kupila blizu 330 hi vina, ostali pa okoli 170 hi, tako, da se je prodalo okoli 500 hi vina ter se bo več kupčij sklenilo še naknadno. Za razmeroma skromno prireditev je bil torej uspeh sejma prav po-voljen in je videti; koliko potrebne so nam strokovne organizacije vinogradnikov.
Industrijsko-obrina razstava v Mariboru.
V soboto se je vršila v Mariboru v go stilni »Kosovo« anketa za letošnjo industrijsko obrtno razstavo. Anketi je predse doval bivši mariborski veliki župan dr. Ploj.
Na anketi je bil izvoljen definitivni razstavni odbor, katerega tvorijo gospodje dr. Ploj, prvi predsednik, industrijalec D ž a m o n j a, drugi predsednik, In podpredsedniki: Lorber, pleskar in predsednik Jugoslovanske obrtne zveze, Skušek, ravnatelj Narodne banke, Tavčar Janko, industrijalec, dr. Bogumti Vošnjak, bivši kr. poslanik, in Jakob Zadravec, posestnik, paromlina v Središču. Za častna predsednika sta bila izvoljena škof dr. Karlin In veliki župan dr. Pirkmajer. Nato je bil izvoljen poseben odsek, ki naj likvidira spore med obrtniki. V tem oziru gre posebna zasluga županu Grčarju.
Za časa razstave se bo vršil v Mariboru velik kongres obrtnikov iz vse drža ve. Na tem kongresu se bo razpravljalo o načrtu novega obrtnega reda.
V dneh razstave bodo v Mariboru tudi katoliški omladlnski dnevi.
Na anketi se je konstatiralo, da so raz ni požrtvovalni prijatelji obrtništva jamčili s svojimi podpisi za potrebno gmotno kritje razstave. Sklenjeno je bilo, da se morebiten čisti dobiček odstopi velesejmu v Ljubljani.
Tajnik Kenda Je poročal, da Je bilo dosedaj 76.333 Din stroškov in so vsi stro ški proračunjeni na 289.500 Din. Tajnik Je nato omenil, da so vsi slovenski listi priobčili poslane reklamne notice, samo listi demokratske stranke niso tega storili. Dosedaj je prijavljenih 127 razstavljalcev In sicer 102 obrtnika in 25 Industrijalcev. Definitivno Je tudi prijavljena vinarska razstava. Na predlog dr. V o š n j a k a se sklene, da se razstava razširi tudi na poljedelstvo.
Gosp. Džamonja je povdarjal, da so bili pri zadnjem odboru samo štirje glasovi proti razstavi. Dalje je raztolmačil pomen razstave in velikega sejma. Razstava ima namen pokazati zmožnosti naše domače obrti, medtem ko gre velesejmu večji del le za kupčijo.
Gosp. prof. Gvajc, predsednik kluba »Grohar«, je povedal, da se bodo umetniške razstave udeležili tudi Francozi, kateri bodo razstavili svoje okusno umetno Izdelane slike.
Gosp. Lorber Je omenil, da bi bili katoliški mojstri v Mariboru napravili svojo razstavo, ako bi bila ta splošna razstava letos izostala.
Anketa Je bila prav dobro obiskana ln je bila nad vse zanimiva.
• «
»Stenicol
najboljša sredatvo proti stenicam. Glavna zaloga I ®f“#iirifa A. KANC« Ljubljano, Židovska ulloa 1.
X Transporti žive živine v Inozemstvo.
Zagrebška železniška direkcija je objavila, da morajo imeti samo železniški transporti žive živine v lokalnem prometu (v notranjosti! države) spremljevalce. Transporti žive živine, ki gredo iz naše države preko meje ali pa preko teritorija naše države, spremljevalcev ne potrebujejo.
X Promet na progi Vlnkovcl-Subotlca Je zopet vzpostavljen v polnem obsegu. Promet je bli dosedaj radi poplav nekaj tednov prekinjen.
X Plačevanje takse za Izvozne deklaracije. Generalna direkcija posrednih davkov Je objavila, da se plača taksa za unikat Izvozne deklaracije, s katero Je prijavljenih več tovornih listov, samo enkratna taksa po postavki 205 taksne tarife, če le blago kit enega lastnika,
Tržna poročila.
ŽITO. .
Novi Sad, 9. Julija. Pšenica, stara 315—320. nova 287.5—295. koruza 232.5— 235, ječmen 275—285, oves 280—285, moka »00« g 475, otrobi 195. Prodanih je bilo 113 vagonov, od tega 86 vagonov pšenice, 17 vagonov koruze in 8 drugega blaga. Nova pšenica zaznamuje čvrsto tendenco.
X Razstava proizvodov industrije zi Izdelavo pijač. V Berlinu se vrši od 16. do 19. septembra t. 1. velika strokovna razstava proizvodov industrije za izdelavo pijač. Natančnejši podatki se dobijo v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Dobava terpentina ln slkatlva. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 29. julija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 13.000 kg terpentina in 7000 kg sikativa. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Liubliani interesentom na vpogled.
X Čekovni promet v naši državi se zelo razširja. Promet čekovnih uradov je znašal v minulem mesecu 2.5 milijarde dinarjev. Radi naraščajočega prometa so postale potrebne nove f lrjale. ki jib bo poštno ministrstvo v kratkem otvortlo.
X Tranzit tobaka za Češkoslovaško. Češkoslovaška vlada je zaprosila našo. da ji dovoli tranzit 500 vagonov bolgarskega tobaka.
X Prometne omejitve v prometu z Ita*
lijo. Reekspedtcije na postajah Postojna In Trbiž niso dovoljene. Pošiljke, ki so namenjene za reekspedicijo. je odpremi« na Prestranek, kjer so carinski in veterinarski uradi. Spremljevalne listine za te pošiljka morajo biti označene »Postumra-transtto«. Pošiljke s to oznako se takoi dirigirajo v Prestranek; pošiljke pa, ki so označene sar mo s »Postumia« brez »tranzito«, se tzto-varjajo v Postojni.
X Izvoz Iz Madžarske. Madžarsko po* ljedelsko ministrstvo Je dovolilo prost izvoz (brez potrebe posebnega dovoljenja) za fižol, salamo, navaden črn kruh In vse vrste poljedelskih gnojil.
X Izvoz JaJec Iz naše države. V Varaždinu Je bila ustanovljena nova družba za izvoz jajec iz naše države. Družba bo delala v glavnem potom kompenzacije z Inozemstvom.
X Pivo v steklenicah ln plačan]« takso. Generalna direkcija posrednih davkov je Izdala naredbo, po kateri prodajalci piva v orginalnih steklenicah, kakršne dobijo iz pi-vovarn in pivovarskih skladišč. nl90 obvezani plačati takse po postavki 62 taksne ta« rife, če se steklenice ne odpirajo v njihovih poslovnih prostorih ln se prvo ne pije V njih.
X Zunanja trgovina Madžarske izkazuje v prvih petih mesecih letošnjega leta pasivnost 45 milijonov zlatih kron. Uvoz je znašal 250 milijonov. Izvoz pa 205 milijonov zlatih kron. Lansko leto je znašala pasivnost madžarske trgovinske bilance 85 milijonov zlatih kron. Uvoz je dosegel 209 milijonov, izvoz pa 134 milijonov zlatih kron.
X Obligacije 2.5 odstotka državne rente. Generalno ravnateljstvo državnih dolgov je objavilo glede postopanja z 2.5 odstotka državno rento vojne odškodnine, da imajo pravico do odškodnine poleg privatnih oseb tudi javne, humanitarne in kulturne institucije, občine In okraji. Državna oblastva nimajo pravice do odškodnine. Zato so vse sodnijske odločbe, ki prisojajo odškodnino državnim oblastvom. nepravilne in obligacije proti zakon’to prisvojene. Vsa državna oblastva. katerim so bile prisojene obligacije na ta način. Jih morajo poslati generalnemu ravnateljstvu državnih dolgov.
To In ono.
: Frater ln od vraga obsedena vdova, Frater Ciril Je bil v Kaljadh v Dalmaciji blagajnik Hrvatske ljudske hranilnice. Kmetje so mu popolnoma zaupali in vse je bilo v redu. Nakrat pa se zgodi, da je frater izginil. Kmetje so postali tedaj pozorni ln pričeli so premišljevati o življenju pobeglega fratra. Predvsem so pregledali blagajno hranilnice. Pa je prišlo na dan, da manjka v blagajni 4000 dinarjev. Tedaj je postalo jasno vse. V vasi Kaljaci živi mlada ln zelo lepa vdova. V mestu bi njena lepota Imela veliko vrednost, med pobožnimi Dalmatinci pa je bila brez cene. Zato je živela lepa vdova slabo, zelo slabo. Zgodilo pa se je, da je videla neka kmetica, kako straši okoli vdovlne hiše. Takoj Je razglasila strašno vest po vasi. Kmetje so nato zaprosili fratra, da Izžene iz vdove vraga, zakaj nemogoče je, da bi strašilo, če ne bi bila vdova obsedena. In tako Je pričel frater iz vdove Izganjati hudiča. Ker pa še ni nehalo strašiti In so se strahovi pojavljali zlasti ponoči, je pričel zahajati frater k vdovi tudi ponočL In pomagalo ie. Nič več ni strašilo, vdovi se je pričelo goditi bolje, debelina se jo je oprijemala In mogla sl je kupiti tudi nove obleke. Čeprav pa ni več strašilo, je vendar frater še vedno pridno zahajal k vdovi, dokler ni lepega dne izginil in ž njim tudi 4000 dinarjev hranilnice. Kmetje so prijavili slučaj sodniji, ki je izdala za pobeglim fratrom tiralico. Sumijo, da je fratet pobegnil v Beograd, kjer ga policija pridno Išče.
: Ali ]e bila vojna blagoslovljena? Pater Shšcek objavlja v brnskem »Den« svoje spomine iz Rima. »Ne vem,« pravi pater, »če je res, da je Pij X. rotil Franca Jožefa, da se izogne vojni. To pa vem: Avstrijski poslanik na Vatikanu je sporočil papežu, da bo Avstrija nastopila proti Srbiji. V imenu Franca Jožefa I. prosi zato papeža za blagoslov. Papež Je vzkliknil Jezen: »Blagoslavljam mir, ne pa volne.« In avdienca je bila končana.
: Naistareiša ločitev zakona. Notarsko sklenjena pogodba o ločitvi zakona, ki je bila napravljena pred 2000 leti, danes poč ni vsakdanja stvar. Tako pogodbo so našli nekem egiptovskem grobišču. Pisana Je na papirosu z demotično pisavo in se glasi tako-le: »V letu Faraona Tyb!ja Je Pto-Lemy, sin Pta-Lemyja, ki prebiva v Amo-nepih južno od Nee (staro Ime za Tebe) pred Amenho-tepom, sinom Phltotovim in materjo Thmenty, svoji ženi Tahappy, hčeri Pekrurevl, Izjavil: Jaz sem te kot ženo zapustil. \Vzel sem tl pravico, da bi te imenoval za svojo ženo; svetoval sem ti, da, sl vzameš drugega moža. Nikdar ne bom šel pred teboj v hišo, kamor zahajaš tl. Od danes ne priznam na tebi nobenih zakonskih pravic; zapuščam v tem trenutku in brez izgube časa svojo hišo. Pisano od rok« pravnika Tuta.« Na zadnji strani tega »dekreta« so podpisi štirih prič.
: V treh dneh v Ameriko. Tc dni je bil
dogotovljen v Frledrichshafenu orjaški Ze-pelin-zrakoplov, ki ga je naročila Amerika. Dočim so bili med vojno manjši zrakoplovi dogotovljenj v dveh mesecih, so gradili sedanjega dve leti. Novi zrakoplov je 200 metrov dolg in njegov premer znaša 28 metrov. Celih pet minut se rabi, da se pride otkoli njega. Novi cepelin nima .več oblike smotke, temveč je bolj podoben telesu kita. Ogrodje je izdelano iz aluminija. Zrakoplov ima 14 balonov, ki se nahajajo v posebnih plinskih celicah. Motori dajejo zrakoplovu hitdost od 130 kilometrov na uro. Prevoz v Ameriko traja potemtakem 60, v najneugodnejšem slučaju sto ur. Cisto spredaj se nahaja gondola za voditelja. Za potnike so kabine čisto zadaj. V njih je prostora za trideset potnikov, za katere je na razpolago dvajset postelj. Postelje so ožje od onih v spalnih vagonih. Tudi sicer nimajo potniki onih ugodnosti, ko na ladjah. Zato pa ie čas vožnje znatno krajši. Posadka zrakoplova, ki šteje 28 mož, se nahaja v sredini zrakoplova. Pri prvi vožnji v Ameriko ne bodo sprejeti nobeni potniki. Večino posadke tvorijo stari matrozi cepelinov, od katerih so mnogi služili še pod starim Zeppelinom. Zrakoplov rabi za vožnjo 70.000 kubičnih metrov dušika. Da se pa pridobi ta ogromna množina dušika, je potrebnih 300 ton premoga (okoli 30 navadnih vagonov). Najprej bo zrakoplov izvršil samo par poskuš-njlh voženj. Prva bo trajala dve do štiri ure, zadnja en cel dan, da bo mogoče tako poponoma preizkusiti zrakoplov.
: Mrzli svetlobni žarki. Pariški dnevnik »Ouotidien« poroča o pozornost vzbujajoči iznajdbi francoskega učenjaka, fizika Dus-sauda, kateremu se je posrečilo izdelovanje mrzlih svetlobnih žarkov. Vsi nam dosedaj poznani svetlobni žarki imajo to lastnost, da ne izžarevajo samo svetlobe, ampak tudi toploto. In s'cer v zelo veliki meri. Znanstveno je namreč dokazano, da gre od porabljene energije dosti več na račun toplote, ko pa svetlobe. To celo pri električni žarnici. Svetlobno energijo popolnoma ločiti od nepotrebne, dostikrat celo škodljive toplotne energije, ie bil zato že davno cilj prizadevanj naravoslovcev. Pa še v drugem oziru je odkritje svetlobnih mrzlih žarkov največje važnosti. Močne svetilke razvijajo toliko toplote, da more ta postati skrajno nevarna. Zlasti se to dogaja pri kinu, kjer je velika toplota obločnic že dostikrat vnela film in povzročHa s tem požar. Mrzli svetlobni žarki pa h* tudi mogli nadomestiti dragi radij 10.000 sveč močan svetlobni žarek je tako silen, da bi mogel presvetliti roko. da, celo prsni koš. Sedaj je bila uporaba svetlobe za presvetlenje teles medicinsko neuporabljiva ravno vsled silne toplote, ki se je pri tem vedno razvijala. Mrzli svetlobni žarki pa bi mogli v medicini nadomestiti radio in tudi drugače silno mnogo koristiti. Pr'nciip mrzlih svetlobnih žarkov je odkril Dussaud že leta 1913., sedaj pa se mu je posrečilo skonstruirati tudi električno žarnico, pri kateri je vsled duhovitega mehanizma mogoče poljubno stopnjevati svetlobo Dussaud velja kot eden prvih fizikov Francne. Veliki učenjak je obenem primer skromnega človeka in je tudi V tem oziru velik človek.
O platini
nam prvi poroča španski matematičar don Antonio de Ulloa v svojem opisu prepotova-nja Kolumbije (Južna Amerika) leta 1735. V Kolumbiji so dobivali platino obenem z zlatom v pralnicah, kjer se je izpirala zlato-nosna ruda. Ime platina je španskega izvora; »plata« pomeni v španščini srebro. Dolgo časa je ostala Kolumbija edino najdišče, šele 1. 1819 so odkrili v Uralu zrna »belega zlata«, ki so jih spoznali pozneje kot platino. Uralske izpiralnice so zaslovele po vsem svetu; tako s kupčijskega, kakor tudi z znanstvenega stališča so najvažnejše, ker izvira 95% vse platine odtod. Nahajališča te plemenite kovine v Braziliji, v Zedinjenih državah, na otoku Borneo in v Novi Zelandiji ne prihajajo skoro v poštev.
Kakor zlato se nahaja tudj platina v naravi običajno samorodna. Kot edina spojina je poznan le sperilit, imenovan po najditelju Sperryju. Ta spojina je arzenid, torej spojina platine z arzenom. Pa tudi samorodna platina se pridobiva le kot zlitina, ki vsebuje 70—85% platine, železo, nekaj zlata in kot zveste spremljevalke kovine, rutenij, rodij, paladij, ozmli In iridlj. V prvotni legi se nahaja platina vrastla v prvot-nini peridotitu, ki vsebuje mnogo olivina, kar je očividno tudi iz naplavin, kjer se dobiva v drugotni legi. Praktično izrabljanje in pridobivanje platine iz njene rodne ka-menine peridotita se ne izplača, ker je je premalo. Zato je toliko bolj važna drugotna lega platine v naplavinah, ki so jih nagro-madile reke v teku dolgega časa. Naplavine, ki sestoje iz raznih peskov, se izpirajo z vodo ter se na ta način ločijo specifično težje plemenite kovine od ostalih kamenin. Svoječasno se je pridobilo iz 1000 kg naplavine do 150 gramov platine, pozneje se je zmanjšala produkcija celo na 1 gram. Večje kepe so jako redke; največja, kolikor se jih je našlo, je pa vendarle tehtala 10 kg.
Največje težkoče povzroča izločitev platine od ostalih kovin, s katerimi je kot zlitina združena. Posameznosti postopanja so več ali manj skrivnost raznih tovarn, ki jo predelavajo; v splošnem pa se lahko reče, da se odstranijo druge kovine s pomočjo kraljeve vode, v kateri so raztopne. Platina, ki se prodaja, je precej čista, ker Ima kvečjemu 0.01% primesi.
Ker leži tališče platine med 1700—1800 stopinj C, je tehnično lahko uporabljiva. V svrho talitve se uporablja sedaj pokalni plin ali pa električne peči. Za moderno tehniko ie postala platina največje važnosti. L. 1809 je rojstno leto tehnične uporabe; takrat je londonska tvrdka Johnson Matthey. izdelala prvo 135^ kg težko retorto za koncentracijo žveplene kisline. Ker platina ni dostopna izpremembam n? zraku, se je je kmalu polastila tudi električna industrija za izdelovanje kontaktov In drugega. Vsled močne odpornost! proti kemičnim sredstvom služi izborno za izdelovanje pnsod, ki se rabijo v kemičnih laboratorijih. Kot elektroda služi namenom znanstvene in tehnične elektrolize. Velike važnosti je dejstvo, da je raztezni koeficijent platine skoro isti kot stekla. Vsled tega jo Je mogoče utalitl v steklo, ne da bi to pri ohlajenju vsled neenakomerne razteznostl počilo. Nastala j>e cela
Industrija žarnic, ki uporablja platino. Eden največjih odjemalcev je dalje industrija umetnega zobovja. Že pred vojno je ta porabila tretjino vsega konzuma, okroglo 2000 kg letno. Zal, da se skoro vsa ta platina poizgubi, ker roma povečini z mrliči v grob; le neznaten del je pride znova v obrat.
Zanimivo je, da je ukazala španska vlada vso v Kolumbiji najdeno platino vreči v morje in sicer iz strahu pred ponarejanjem zlatega denarja. Nasprotno pa je pokupila ruska vlada od 1. 1825 naprej vso uralsko platino, letno kakih 1500 kg, za izdelovanje denarja. Toda že leta 1845 se je to opustilo in je vsled tega produkcija platine znatno padla. Leta 1855 n. pr. je znašala komaj 16 kg; nato pa je začela zopet rapidno rasti Tudi cena platine Je bila vedno zelo spremenljiva, odvisna od potrebe in produkcije; a vsekakor Je bila in je še ena najdražjih kovin.
Sodišče]
§ 104 S. K. Z.
Ivan Oblak, rudar je shranil pred izbruhom vojne nekaj obleke v Radečah. To obleko je šel šele nedavno iskat. Našel je prazen kovčeg. To ga Je hudo razjezilo. Šel je na jezo pit. Pijača pa njegove jeze ni potolažila, temveč jo je celo povečala, povečala pa je tudi njegovo korajžo. V tem razpoloženju je sedel na vlak ter se odpeljal proti Ljubljani. V železniškem vozu, kjer je opazil par orožnikov, pa so izbruhnili njegovi občutki z elementarno silo na dan. Spomnil se Je. da so za varnost lastnine odgovorni razni predstavniki javnih oblasti, da sta torej župan in orožništvo kriva, da on ni dobi obleke nazaj. Zato je začel glasno zabavljati: »Pr mej duš, ja, župan pa žan-darji so uržah, de jest nisem dobiv gvanta nazaj, pa oben druh. — Prstransk so, na delajo pu pravic, te preklete I Vsi, župan,
žandari pa pulcajl so ......
Janez Oblak, ki je sicer že devetnajstkrat predkaznovan se zagovarja s pijanostjo In razburjenostjo teT nastopa danes krotko, ponižno in skesano, zato dobi samo 24 ur zapora.
RAZŽALJENA CAST ZAKONSKE ŽENE
ali
»babht iovšija«.
Sodnik: »Alojzija G., vi ste nekaj preveč govorli!«
Obdolženka. tobačna delavka Alojzija O.: »Nč nism preveč guvurila!«
Sodnik: »Bomo videli... Marija H., tobačna delavka vas toži zaradi razžaljenja časti. Tožba pravi, da ste prišli dne 4. maja t. 1. malo pozno domov. Ker so bila vežna vrata zaprta, ste se razjezili nad tožite-ljico 'n njeno materjo teT Ju razžalili z besedami: »Te preklete afne so me ven zaprle! — Takrat nej zapira, keder se s št. ukul ulač.« — Nato ste šli v gostilno »Pri Dalmatincu« na Olincah k možu tožlteljice, ki je se-del tam v več!) družbi, po vežni ključ. Tekom razgovora ste Tekil tožitelj.''-člnemu možu: »Veš kuga, toja žena je k... a. Se s Št. k... a cele noči. Ti boš že še zve-
du. Maš d 11 a na očeh.« Drugi dan vas je poklical mož v svoje stanovanje na odgovor. Rekel je: »No Lojzka, zdej pa puvej kva veš!« Odgovorili ste: »Kar sm rekla, sm rekla. Dons pa nč na vem..« Mož je dejal: »Boma pa drugod zvedi!« Vi ste odšli, Marija K. je pa vložila to~bo zoper vas.«
Obdolženka: »K... a jest nism rekla. Jest sm rekla sam, de se okroh ulač!«
Sodnik: »To je vseeno, je ravno tako kaznjivo.«
Obdolženka: »Pr men nej na iše časti. Jest Ji jo nisem uzela. ji jo tud nazaj dat na morm. — Ldje še več guvure. Nej gTe une tožt.«
Sodnik poskusi skleniti poravnavo. V to svrho pokliče še tožiteljičinega moža v sodno dvorano. Začne se hrupno prerekanje.
Tožiteljičin mož: »Ona je rekla, de mam dilo na učeh. Zdej nej puve kua vel«
Obdolženka: »Jest že vem; pa namaram puvedat!«
Sodnik: »Vi O., ali obžalujete ali ne?! Ali veste kai ali nič?!«
Obdolženka: »Ja.«
Tožiteljičn mož: »Kar brž puvej!«
Obdolženka: »Na maram zdražbe delat!«
Sodnik: »Povejte!«
Obdolženka (proti možu tožiteljice): »Veš, k’ s’ ti na Vrhnko šov, je on pr ne spau.«
Tožiteljica (ogorčeno): »Oh sej ni res! — Dokaž!«
Obdolženka: »Lde tko guvure!«
Tožiteljičin zastopnik dr. Žirovnik: »To vse skupaj nič ni — sama »babja fovš'ja«.«
Sodnik: »No, sedaj povejte po pravici, ali kai veste ali nič!«
Obdolženka: »Nč!«
Sodnik: »Boste šli pa v luknjo!«
Do poravnave ne pride. Razprava se nadaljuje. Priče potrdijo vse inkriminirane besede in sodnic naloži Lojziki radi prestopka zoper varnost časti v smislu § 487 k, z. tri dni zapora.
Tožiteljičin zastopnik dr. Žirovnik: »To je pa premalo; prijavljam vsklicl«
Tožiteljica: »Pustimo, naj bo dosti 1«
Dr. Žirovnik: »Pa naj bo, da ne bodo rekli, da smo tako »krvoločni«!«
8 104 S. K. Z.
Ivan B., posestnik v Zvevčah, spada med ono vrsto ljudi, ki Imajo dekleta radi, ki jim pa v slučaju »posledic« denar za alimentacije ne gre rad izpod palca. Ker vse prošnje prejšnje ljubice niso pomagale in ni pomagalo vse njeno rotenje, je morala pomagati sodnija. In ta je pomagala tako, da je obsodila premožnega kmeta na 600 kron mesečno. To pa se je zdelo kmetu mnogo preveč. Ker je modern kmet. ki vse zna in vse ve in, ki mu sodnik pri okrajnem sodišču oziroma njegovo mnenje in sodba spričo dejstva, da eksistirajo še višje instance, ne imponira preveč, je vzel pero v okorne roke in je napisal na deželno sodišče v Ljubljani okorno pismo, v katerem »prosi in stavi vprašanje, če je že res tak zakon, da more okrajni sodnik človeka obsoditi na 600 kron alimentov mesečno.« Prosil Je hitrega in natančnega odgovora ter priložil pet dinarjev za odgovor. Ce bi hujšega ne
bilo, bi bil rezultat tega pisma samo ta, oa bi se bili gospodje pri sodišču smejali, kmetič pa bi bil zaman čakal na odgovor. looa kmetič se je v pismu obregnil mimogrede tudi ob sod. svetnika Galleta, ki je v zadevi sodil in kateremu očita, da s takimi mi drži«, njemu »pa nič« ne verjame. S tem je prišel Ivan B. z nevarnim § 104 s. k. t-v konflikt, in tako je prišlo, da je dobil moz mesto odgovora na svoje pismo od sodišča — poziv. Vendar je imel srečo, da je naletel 'na milostne sodnike, ki upoštevajo' njegovo takratno razburjenost, pomanjkljiv® izobrazbo itd. in ga obsodijo samo na dinarjev globe, v slučaju neiztirljlvosti P» na 48 ur zapora.
§ 104 S. K. Z.
Poslovodja neke tukajšne tvrdke Je dolži] finančnega podpreglednika Ludovtt Longarja v pismu na finančnega sreZi{e£: upravnika Petra Držaja, da izdaja trgovs f tajnosti, ki jih izve v službi ob priliki K • šarinske kontrole ter je prosil, da naj uprav, nlk tega podpreglednika k njemu ne po»jl več, temveč naj ga nadomesti z drugi®’ Srezki upravnik je zadevo preiskal, a P mogel, kakor pravi, najti niti najmanjs krivde. Zato je bila vložena zoper posl°* vodjo kazenska ovadba.
Obtoženec vztraja pri svojih trditvam vendar se mu dokaz resnice ne posreči. UJK kaže se sicer, da je »dal tvrdkin konkuren Longarju večkrat za pijačo,« da je bil L«" gar »napram imejlteljici tvrdke precej z* voren,« »da ji Je pripovedoval kaj se izdeluje« ter »da ji je slednjič stavil pr°P“ zicijo, nai stopi s konkurentom v kofflP3. jo«. Vse to pa ne zadostuje. Efekt Je l»». mo ta, da je sodišče z ozirom na te d0"!, obsodilo obtoženca samo na 100 Din %‘°r ' v slučaju neiztirljivosti pa na 24 ur zapor*
SODNUSKI HUMOR.
Ne ve, koliko otrok Ima.
Predsednik vpraša obtoženca:
»Koliko otrok imate?«
»Ne vem.«	-
»Kaj? Ne veste koliko otrok imate? n! mogoče.«
»Kako. da ne?«
»Ne šalite se! Koliko otrok Imate?* »Pravim, da ne vem.«	—
»Kako je mogoče, da vi, kot ožeffl človek, ne veste, koliko otrok Imate?« , »Kako bi vedel, če me pa štiri leta bilo doma.«	   „
Naro£a*te in SirBf »NAR. DNEVNIK
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnik®** Glavni in odgovorni urednik!
Železnikar Aleksander.	,
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubli3
50
EDGAR RICf BURROUGHS!
TARZAN
SIM OPICE.
V trenutku je odmevalo kričanje prestrašenih črncev po zraku, ki so bežali na vse strani. Toda Se predno so dospeli do plota, se je pojavil bel mož s puško, da vidi vzrok tolike razburjenosti.
Ko je ugledal tujce, je prislonil puško k licu. Tudi Tarzan je hotel vzeti svoje orožje v roko, toda d’Arnot je zaklknl:
»Ne streljajte. Prijatelji smol«
»Potem proč z orožjem!« se je glasil odgovor.
»Orožje proč, Tarzan!« je dejal d’Arnot. »Misli, da smo sovražniki.«
Tarzan je počakal d’Arno ta in oba sta se počasi bližala vratom, kjer je stal beli mož.
Ta jih je začudeno ogledoval.
»Kakšne vrste ljudi pa sta?« je vprašal.
»Belokožca,« je odgovoril d’ Arnot. »Izgubila sva se v gozdovih.«
Mož je povesil puško in jima prožil desnico.
»Sem oče Konstantin, član francoske misije in veseli me, da vaju lahko pozdravim.«
»To je gospod Tarzan, oče Konstantin,« je dejal d’Arnot in pokazal na opičjega človeka in ko je dal duhovnik Tarzanu roko, je d’Arnot pristavil: »In jaz sem Pavel d’Arnot, francoski mornariški častnik.«
Oče Konstantin je prijel Tarzana za roko in občudoval njegovo krasno postavo.
Tako je prišel Tarzan k prvi predstraži civilizacije.
Teden dni sta ostala tam in opičji človek, ki je bil dober opazovalec, se je naučil veliko človeških navad. Črne žene pa so naredile zanj in za d’ Arnota razne obleke, da sta dobro oblečena nadaljevala svoje potovanje.
Na višku civilizacije.
Čez mesec dni sta dospela Tarzan in d’Arnot do gruče hiš ob izlivu široke reke. Tarzan je videl tam vse polno čolnov, pa ga je obšla zopet plašnost divjaka pred tolikimi Hudmi.
Počasi se je privadil čudnim navadam in običajem kulturnih ljudi, da bi nihče več ne spoznal v tem zastavnem, francosko govorečem in lepo oblečenem možu, ki je kramljal z veseljem in smehom, človeka, ki se je še pred dveml meseci nag vihtel skozi drevje pragozda, da plane na Žrtev in Jp surovo pogoltne.
Nož in vilice, ki jih je pred enim mesecem zaničljivo zavrgel, je znal zdaj izvrstno rabiti, kakor posvetnjak d’ Arnot.
Bil je tako nadarjen učenec, da se je mladi Francoz na vso moč prizadeval, vzgojiti ga v izobraženega gentlemana, kar se tiče obnašanja in jezika.
Komaj sta prišla v pristanišče, je d’Arnot telegrafično obvestil svoje poveljstvo, da je rešen.
in prosil za dopust treh mesecev, ki mu je bil takoj dovoljen.
Telegrafiral ie tudi svoji banki po denar. Čakati pa je moral še cel mesec, ker ni mogel najti čolna, da ga najame in se vrne s Tarzanom v džunglo po zaklad. To ga je jezilo, kakor tudi Tarzana.
Tekom njunega bivanja v obrežnem mestu se je med belokožci in črnci raznesel o gospodu Tarzanu glas, da je čudežen človek in sicer zaradi raznih dogodkov, ki so se zdeli njemu samemu brezpomembni.
Ko je nekoč orjaški zamorec v pijanosti pobesnel in drvel skozi prestrašeno mesto, ga je nesrečna zvezda privedla na verando hotela, kjer se je sprehajal Tarzan.
Zamorec je vihtel v rokah nož in se zadrevil po stopnicah navzgor, naravnost proti družbi štirih gospodov, ki so srkali pri mizi neizbežni absint.
S krikom so vsi štirje pobegnili; tedaj je zamorec zagledal Tarzana.
Tuleč se je zakadil proti njemu, dočim je množica oči gledala skozi okna, kako bo zamorec zaklal opičjega človeka.
Tarzan je pričakoval napad s smehom, ki ga je veselje do boja zmirom pričaralo na njegove ustnice.
Komaj se mu je zamorec približal, ga je Tarzan zgrabil za zapestje in stisnil s svojimi jeklenimi mišicami: en sam okret in roka je obvisela ob zlomljeni kosti.
Bolečina in presenečenje je zamorca v hipu streznilo in kričaje je letel v zamorski del mesta, dočim je Tarzan sedel, kakor bi se nič ne zgodilo.
Drugič je sedel Tarzan s d’ Arnotom v družbi belokožcev; pogovor se je sukal okrog levov in lova na leve.
Mnenja o pogumnem kralju živali so bila različna. Mnogi so trdili da je strahopeten, toda vsi so soglašali v tem, da se čutijo varne šele s puško v roki, kadar tuli vladar džungle okrog njihovega tabora.
D’ Arnot in Tarzan sta se dogovorila, da ne bosta govorila o njegovi preteklosti in tako ni razven francoskega častnika nihče vedel, da je živel opičji človek v tako tesnih stikih z zvermi džungle.
»Gospod Tarzan nam še ni povedal svojega mnenja,« je dejal nekdo iz družbe. »Tako junaški mož, ki se, če se ne motim, že dlje časa mudi v Afriki, ima gotovo tudi z levi svoje skušnje.«
»Seveda,« je Tarzan odvrnil suho, »Toliko vem, da vsak izmed vas čisto pravilno sodi o lastnostih leva, ki ga je srečal. Toda kakor bi lahko sodili vse črnce po možaku, ki je prejšnji teden tekal po mestu okrog kakor obseden, ravno-tako bi bilo mogoče trditi, da so vsi belokožci strahopetci, ker je kdo srečal belega strahopetca. Živali se ravnotako razlikujejo med seboj, kakor ljudje. Danes se lahko izpodtaknete zunaj nad levom ki je plašan in zbeži pred vami. Jutri pa srečate njegovega strica ali brata In vaši prijatelji se bodo čudili, da se ne vrnete iz džungle. Jaz za svojo osebo si vedno mislim, da je lev divja zver ln zato sem vedno pripravljen.«
»Nikdar ne more biti posebno prijetno,« je dejal oni, ki je prvi ogovoril Tarzana, »če §e lovec boji živali.«
D’Arnot se je smehljal. Tarzan in strah!
»Ne vem, kaj pravzaprav razumete pod besedo strah,« je odvrnil Tarzan. »Kakor pri levih je tudi pri ljudeh strah zelo različen. Zame pa je na levu edino veselje zavest, da mi žival, ki jo hočem pobiti, lahko prizadene ravno toliko, kakor jaz njej. Če bi šel z dvemi puškami, nosačem pušk in z dvajsetimi, tridesetimi priganjači nad leva, bi vedel, da lev nima bogvekakšnega upanja na zmago in bi takega leva ne bil prav nič vesel.«
»Vzemimo, da bi šel gospod Tarzan *“T,gj nag v džunglo, oborožen le z bodalom, h®™ kraljevo zver,« je dejal drugi in se dobrovo malce porogljivo smehljal.
»In z vrvjo,« je pristavil Tarzan.
V istem trenutku se je oglasilo iz džungle levovo rjovenje, kakor bi izzival na je »Tam je prilika za vas, gospod Tarzan-* dražil Francoz.	^
»Nisem lačen,« je Tarzan priprosto °“v « Možje so se smejali, razven d’ Arnota. j' ^ je vedel, da je iz Tarzana nezavedno govoril P človek.
MALI OGLA/I
i
v trgovino z mešanim blagom se sprejme pri Martin Pleterski, Cerkife. Zasar>
II
ita
17 let stara, revnih, a poštenih starišev zeli vstopiti v kako trgovino kot učenka. Hrana in stanovanje v hiši. Cen|. dopise pod ..Učenka" na uniavo lista
BSsendorferjev se proda. Cena po dogovoru. Ponudbe na: M. Zois. Brdo pri Kranju.
sobo in kuhinja ali 2 prasni sobi v okolici mesta se išče za 1. ali 15. avgust. Ponudbe na upravo Usta pod ,,Čisto stanovanje".
ki je vešč montaže Frandsovih turbin, generatorjev, transformatorjev. daljnovodov visoke napetosti in motoijev Išče za centralo v Zireh Ing. A Štebl, Ljubljana, Dunajska e. l/iv.
Sil
pravi V, Emendolc (Bohinjski) Groyer I.a polnomasten, trapist in čajno maslo. Najceneje v mlekarni Ivan Kos, Ljubljana, Bohoričeva ul. 28.
ii časopisi.
..Record, schflne Wienerin, — Perfekt Mode" — novo došll Zvezna kmigarna, Ljubljana’ Marijin trg 8.
¥
se odda jo ^4 stavbe, pripravne za skladišča ali delavnice na prostoru blviega peruntlnskega zavoda v Spod. Slškl.P ojasniia dajo lastnica »Kmetska posojil-niča" v Ljubljani.
Hi m,
navaden, nov se proda po ugod ni ceni Anton Rožmane, ko. vaški mojster. Vrhnika št. 134
Beli Hi t-iiii
došli. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna.
še dobro ohranjena, se ugodno proda. Naslov pri upravi lista.
zmožen reprezentaclje c večletno prakso v importnl In eks-portnl stroki e dobrimi referencami perfektno zmožen sloven-kega, srbohrvatskega (cirilice), nemškega, italijanskega, francu-sega In angleškega v konverzaciji tudi češkega in ruskega jezika, dober knjigovodja In kontorist išče nameščenja v trgovskem ali denarnem zavodu. Dopise se prosi pod ..Ljubljana'1 Aloma Company. Ljubljana,
na
Medlovasa soba
s posebnim vhodom, v mestu, se odda dvema gospodoma. Naslov pri upravi lista-
Prvovrstne
premoge
na drobno in debelo za industrijo in domačo kurjavo
dobavila
po najugodnejših cenah ln plačilnih pogojih
Dom. Čebin
trgovina s premogom Ljubljana, Wolfova ul 1/11.
FRANC CERAR,
družba z o. z. v Domžalah pri Ljubljani
tovarna
slamnikov in klobukov
v Celju,
Popravila se sprejemajo vsako sredo v Ljubliani, Prešernova ul 5. na dvor. Kovačič & Tršan.
lep,
prem o9
s4—5000kalorij; fr8300 Ormož tona 6 Din ^ prodaja Slovenska F ^ mogokopna z. v Ljubljani, VV°
©©©©©@®?5
Vse vrste reklamnih napisjf
za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji offge<$ notranjih prostorih dobavlja Se vedno, kakor tvrdka	g
PRISTOU & BRICE^
Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulic®geh P8' kovno izučena Specijalista za črkoslikarstvo v v nogah te stroke.	_	..gvtiil1
Špecijaliteta: steklene napisne firme, slikanje	„ej'
ljubljanski velesejem prosimo | nam bo mogoče Iste točno dobaviti.	^
Telefon 908	Ustanovljen^
Edini tihi ,
pisalni stroj
L CSmilh & Bros mod-S
brei najmanjšega ropo*a'
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, UubiJa*13 Šelenburgova