V LJUBLJANI, torek, eiae 7. aprila 1925. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 30’—. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA 6TBV. 13. TELEFON STBV. 6*1 -j Posamezna številka Din 1*—. STEV. 57. Hrvaški zgled. Senzacija je bil Pavle Radičev govor ia vsled njega je postal popoln preokret v naši notranji politiki. Napačno pa je ■ntfliti, da je bil vpliv radičevcev tako velik, temveč najbolj je učinkovala v Beogradu kakovost hrvaške delegacije. Prvič je nastopil hrvatski seljački klub in takoj ob svojem prvem nastopu pre-zeti tiral a skupščini tako močno delega- . oija, tako silne ljudi, da jih ne more pokazati niti en drug klub. Dr. Polič Batala, Trumbič, dr. Krajač, dr. Lor-kovjte, Pavle Radič in drugi so s svojimi govori dokazali, da so prvovrstni politiki, da so strokovnjaki velikega formata in da ni za skupščino in Jugoslavijo težko samo to, če odpade sodelo-▼«je Hrvatov, temveč da je najhujše ravno v tem, če odpadejo ti, nad vse zmožni poslanci. Hrvatskim poslancem je z njihovim »astopom uspelo, da so ijokazali, da pomeni sporazum pomnožitev pozitiv-*ih tvornih sil in da je neoprostljivo, če bi še naprej vsled mimohrvatske politike morala država pogrešati one delavce, ki jih morejo staviti Hrvati vsak hip na razpolago. Bilo je tem bolj presenetljivo, da so pojavili Hrvati tako prvovrstno delegacijo, ker so bili merodajni za sestavo delegacije radičevci, ki so veljali kot primer demagogov. Pa če v eni stvari, potem se je v izberi poslancev izkazal Stipiea kot mož pozitivnega dela. Cisto drugo sliko pa dobimo, če primerjamo slovensko delegacijo s hrvat-sko. Posebno burno je nastopila ta de- : legacija na znani poudeljkovi seji. Vse delo te delegacije ni obstojalo v nobeni drugi stvari, kot da sta mladinska popaca dolžila vseh mogočih grehov kle-riltalce, ti pa da so se revanžirali s pro-kočitki in zlasti z agromerkurstvom. In da bi bila mizerija popolna, se je vodila debata v takem tonu, da je minister argumentiral z izrazi kot: lažnivci, lumpi itd. Brez vsega smemo reči, da je bil debacle slovenske delegacije popoln in ai čudo, če je končal s tem, da je en kot • rugi del slovenske delegacije sedaj izključen od vsake kombinacije. In vendar imamo Slovenci prav vse pagoje, da svojo delegacijo veliko bolj pravilno izberemo kot Hrvati. Ze zato, ker smo mnogo bolj maloštevilni, se vsled tega bolj poznamo in smo v stanu, da ne prezremo niti enega moža, ki je pa svojem znanju poklican, da nas zastopa. In ker smo poleg tega narod, ki ima velik zmisel za podrobno delo, je naravnost čudež, da se nam je posrečilo Postaviti delegacijo, da je slabše skoraj »Lano mogli. *re ta »čudež« predvsem na račun oSlrank’ ni treba posebej poudarjati. Saj vedo vse stranke, da je izbira reprezentanca slovenske inteligence na univerzi. a So mogle slovenske stranke zavesti političen boj na nivo da vseučiliški profesor skoraj že ne more sodelovati v politični borbi, če noče, da trpi njegov ugled, je najtežji greh slovenskih strank. Še težji pa postane ta greh, kadar politične stranke, in v tem je naša ..inteligenčna« mladinska stranka na prvem mestu, uporabljajo take metode, da se jih mora vsak pošte-ajak sramovati in da se zlasti vseučili-ški profesor z njtmi nikdar ne more sprijazniti. Da ne sodeluje naša najboljša inteligenca v politični borbi, je torej v prvi vrsti krivda strank. Ne more pa ta konstatacija zadostovati, temveč treba Na potu k sporazumu. KRONANJE KRALJA V ZAGREBU. - RED SV. TOMISLAVA. Beograd, 7. aprila. Po poročilih z me- , rodajne strani, se bo te dni sestal mini- j strski svet, ki se bo bavil tudi s prosla- ■ vo tisočletnice hrvatskega kraljestva. Na I svečanostih bodo sodelovali dvor, vlada, i parlament in zastopniki vsega javnega | življenja. V zvezi s to proslavo se bo vr- j šilo tudi kraljevo kronanje v Zagrebu in maziljenje v Žiči v mesecu juliju. Ob tej priliki bo ustanovljeno tudi novo odlikovanje, red, ki bo nosil na sprednji strani sliko kralja Tomislava, na drugi strani pa sliko kralja Aleksandra I. z letnico 925 do 1925. Pavle Radič zopet v avdijend. Beograd, 7. aprila. Sinoči je bil Pavle Radič ob 18. ponovno v dvoru. Avdijen-ca je trajala preko ene ure. V kolikor se je moglo doznati, je imela ta avdi-jenca čisto informativen značaj. Kralj se je želel informirati o hrvatskem nazira-uju glede ureditve razmer in pomirjenja med Srbi in Hrvati, ker se preganjanja na Hrvatskem še do danes niso končala. Pavle Radič je izrazil svoje veliko zadovoljstvo glede uspeha avdijence in je nato odšel v hotel Petrograd, kjer je delj časa konferiral z Davidovičem. Nato je Pavle Radič odpotoval v Zagreb. Pred svojim odhodom v Zagreb je P. Radič prejel iz Kragujevca vabilo na demokratsko zborovanje, ki se bo vršilo v Kragujevcu po praznikih. P. Radič je odgovoril, da se zborovanja osebno ne more udeležiti, ker je zadržan, toda stranka bo poslala na zborovanje svoje zastopnike, med drugimi g. Kovačeviča, Tmjara i .dr. Jutarnji list o položaju. Beograd, 7. aprila. Današnji Jutarnji ! list« prinaša »sa naročite srpske strane« iz Beograda članek o sedanji situaciji. List izraža željo, da se likvidira srbsko-hrvatski spor. Govor Pavla Radiča in njegova avdijenca sta spremenila sedanjo situacijo. Avdijenca Pavla Radiča je ostavila na najvišjem mestu najboljši utis. Za Njegovo Veličanstvo kralja se je moglo že od nekdaj doznati, da v okviru svojih ustavnih pravic deluje v smeri srbsko-hrvatskega zbližanja. In to je prišlo do izraza tudi pri radičevcih, ko je srbsko-hrvatskega kralja posetil zastopnik največje hrvatske stranke, da izkaže v imenu Hrvatov spoštovanje svojega naroda do njega in se izjavi pripravljenega za sodelovanje pri velikem delu sklenitve hrvatsko-srbskega sporaz- j uma. Od tega Časa ni nobenega dvoma j več o novi orijentaciji, ki se razvija v i smeri koalicije med radikali in Hrvati, j Ta koalicija bi utegnila nastopiti čez ne- j kaj časa, in sicer kljub vsem intrigam j manjših parlamentarnih skupin in oseb- j nosti. V radikalni stranki so proti sporazumu: Velizar Jankovič, ki hoče v svojem Balkanu« onemogočiti akcijo in dokazati neiskrenost HRSS. Proti sporazumu so še Pribičevič in Žerjav. Slednji mora skrbeti ne samo za svojo politično eksistenco, ampak ga muči skrb, kaj bo z njegovimi prijatelji. Najbolj pa govori proti Žerjavu dejstvo, ker izgublja njegova stranka vedno bolj na ugledu v parlamentu in je tudi sicer njena pozicija stalno slabša. On (Žerjav!) ima zgubiti največ in zato deluje z največjo vnemo proti novi situaciji. Vse to pa ne bo pomagalo, da bi radikalna stranka spreme- ! 1 nila svoje smeri, katero je pravkar zavzela. Pašič uporno naglasa, da je radikalna stranka vsak čas pripravljena likvidirati srbsko-hrvatski spor s predstavniki večine Hrvatov, ker vidi v tem osnovo našega napredovanja. Na Pašičevi strani stoje še: Trifkovič, Srskič in Uzunovič (?) Zlasti Srskič se poleg Laze Markoviča in Janjiča trudi za rešitev akutne krize. Medtem pa se za Ljubo Jovanoviča že ve, da je on že davno zagovarjal sporazumno likvidacijo srbsko-hrvatskega spora. Narodna radikalna stranka pod vodstvom odločilnih in rutiniranih politikov, ki je potom evolucije iz mlade revolucionarne organizacije postala narodna konservativna stranka, ona bo skušala oceniti situacijo v Hrvatski, ki se nahaja v evoluciji na desno, ker vsaka mlada, zdrava in jaka narodna stranka ne more hoditi po drugačni poti kakor je ta. Ta pot vodi do one linije nacionalnega kon-servalivizma, na kateri se mora HSS sestati z radikali. Kedaj se bo to zgodilo, je odvisno od razmer, čim se rešijo gole formalnosti po zastopnikih organizacij in poverjenikih. Do koalicije radikalov s HSS mora gotovo priti v najbližjih dneh ali morda v prihodnjem tednu. Do tedaj pa se bo gotovo vsa situacija razvijala v smeri te koalicije. AVDIJENCE. Beograd, 7. aprila. Po avdijenci P. Radiča so bili v dvoru Stojan Stevovič (demokrat iz Skoplja), vojni minister general Dušan Trifunovič in poljedelski minister Krsta Miletič. Stevovič je poročal o razmerah v južni Srbiji. je gledati, da se inteligenco privede v ■ politično borbo, da bomo mogli mi ena- 1 ko kot Hrvati nastopiti v Beogradu s j svojimi najboljšimi ljudmi. i Kakor je združena hrvatska inteligen- ■ ca v Hrvatski zajednici, tako se mora doseči tudi združitev slovenske inteligence v posebni organizaciji. In kakor je prišla hrvatska inteligenca do politične moči, ker se je naslonila na narod, na najširše plasti, tako mora storiti tudi i slovenska inteligenca. Hrvatski primer treba v Sloveniji realizirati. Nočemo zaenkrat govoriti še konkretno, kako naj se to zgodi, ker mislimo, da bo stvar najbolj uspešna, če bo njena realizacija izšla iz vrst direktno prizadetih. Naglašamo pa z vsem poudarkom. Slovenija pride do svoje veljave le, če bo njena delegacija prvovrstna, če bomo imeli ambicijo, da imponiramo v Beogradu s svojimi argumenti, ne pa •z medsebojnimi obdolžitvami. V tem je problem slovenske politike in hrvatski primer jasno kaže, v čem je rešitev. Belgijske volitve. Bruselj, 6. aprila. O belgijskih volitvah prihajajo čisto nasprotujoča si poročila. Tako se v nekaterih poročilih govori, da so napredovali komunisti, v drugih pa, da so zelo nazadovali. Tudi o uspehih oziroma neuspehih drugih strank še ni zanesljivih poročil. Volitve so v splošnem potekle mirno. Od 2 milijonov volilcev se je udeležilo volitev preko 1 in pol milijona. Sigurno je, da so socialisti napredovali. Po vsej verjetnosti so napredovali tudi klerikalci in ni izključeno, da bodo sami imeli večino. Popreje so imeli klerikalci 81 mandatov, sedaj se računa, da jih bodo imeli 100. Vseh poslancev je 187. Liberalci so nazadovali. V prejšnjem parlamentu so imeli klerikalci 81 mandatov, socialisti 68, liberalci 33, Flamci 4 in kambatanti enega. 153 mandatov senata pa je bilo razdeljenih sledeče: klerikalci 73, socialisti 52 in liberalci 28. KONFERENCA V FIRENC1 ODGODBNA Beograd, 7. aprila. Po vesteh iz Firence, je obolel predsednik italijanske delegacije (Juartieri in odpotoval v Rim. Konferenca je odgoden«. Kakor izgleda, temu ni vzrok bolezen, marveč pretirane italijanske zahteve, radi katerih delo ni moglo uspešno in hitro napredovati. Tako je nastala nujna potreba, da se konferenca preloži. PRED NOVO ORIENTACIJO DRŽAVNE POLITIKE. Beograd, 7. aprila. Odlašanje rekonstrukcije Pašičevega kabineta jasno kaže, da situacija še ni dovolj zrela. Z ozirom na neizvestuost politične situacije, ki se nahaja popolnroma v rokah krone, se podčrtava zlasti okolnost, da je tudi opozicija o vsem natančno informirana. Radi tega pripisujejo velik pomen včerajšnji avdijenci Pavla Radiča in Pašiča. P. Radič je zelo zadovoljen in je nesel svojim političnim prijateljem v Zagreb vse potrebne informacije za novo orian-faeijo in za eventualne nove kombinacije, ki so na dnevnem redu. Pravijo, da se bo v najkrajšem času vršila seja kronskega sveta, na kateri bodo razpravljali o državnih problemih in o novi orientaciji državne politike. FRANKOVCI IŠČEJO RADIKALNI MILOSTI. Zagreb, 7. aprila. Te dni so se vršila v Zagrebu pogajanja med zastopniki radikalov in frankovcev. Radikali: Mom-čilo Ivkovič, Gjogje Jelenič in Sveta Popovič so se sestali z Bubčičem, Elegovi-čem, Perčeveom in drugimi. Prišlo je do sporazuma in se bo izdelala tekom tedno deklaracija, v kateri bo orisan političen položaj in naglašale potrebe konsolidacije. Po tem sporazumu bodo fran-kovci vstopili v radikalno stranko. Poleg tega bi morali radikali spremeniti nekatere točke svojega programa. To naj bi uredil kongres radikalne stranke, ki se nahaja popolnoma v rokah krone, grebu in katerega bi se udeležil sam Pašič. Pogajanja s frankovci ni smatrati za drugo ko za pritisk na radičevce. KRSTA MILETIČ NAMESTNIK TRGOV. MINISTRA. Beograd, 7. aprila. Sinoči je bil določen za namestnika ministra trgovine in industrije Krsta Miletič, sedanji poljedelski minister. i Govor Pavle Radiča. I IL Program dr. Marxa. Mi rabimo svetlobe. Nam ni vseeno, kaj^se f*di v tej državi. Mi nočemo biti v tej državi quantite negligeable. Mi hočemo, da imame tu svoj delež, da smo tvorci države. Ho-•mo, da smo ravnopravni člani, da soodlo-Jujemo, ker je naš narod tako politično zrel, da se ga ne more smatrati državljanom dru-2* Trste, niti ne bi mogel narod tega trpeti. Zato je bilo vse naše prizadevanje, da se ulrde vsa ona politična dejstva, ki so bila via facti izvršena in sicer brez formalnega pristanka hrvatskega naroda in brez obzira aa one zaključke hrvatskega sabora in drugih korporacij, ki so omogočili in upravičili ta takta. Mi smo resni ljudje in nočemo re-kri minirati stvari, ki se ne dajo več tako eepraviti, kakor so bile nekdaj. Mi to samo Lenstutiramo kot dokaz, da je naše nezadovoljstvo upravičeno in da je naše opozicio-»alstvo naraven pojav. Živeli smo v večni borbi proti nasilju in sili in zato smo se upirali tudi v tej stvari izvajanju takega uje-dinjenja itd. in povdarjali, da se ne more iti p roko zaključkov hrvatskega sabora in vse to stvari opravičiti, ne da bi se vprašalo hrvatskega naroda. Toda izjavljamo tu lojalno, da nikakor ne smatramo svojega položaja v Beogradu istim, kakor je bil naš položaj v Bud&pešti. To se absolutno ne da primerjati, ker smo tu do-■a, Mi smo tu med svojimi, pa čeprav prvi hip nismo našli tega razumevanja, kakor bi ga bilo treba in kakor smo ga pričakovali. To pa ne pomeni, da ga ne bo niti jutri, zlasti še, ko prodre še bolj med narod zavest, da smo eno, kakor je hvala bogu tudi že pre-aehal očitek: »Mi smo vas osvobodili!« Fak-tiino je tega očitka vedno manje, toda nam že tako preseda, ker smo ga vsak hip morali slišati do onemoglosti. Pri tem se je pozabljalo, kakšno vlogo je izvršil hrvatski narod, da omogoči to ujedinjenje. Junaško je skozi stoletja čuval vsak pedenj zemlje. Ko so preko njega divjali vse mogoči sovražniki in dušmani, on je ostal na svoji zemlji in jo oluval. Ali bi mar prišlo brez tega do uje-dinjenja? (Živahno ploskanje opozicije.) Vprašam vas, bratje, kaj bi storili, da nismo tega ohranili? In zato, če se uvažuje eno. se ■e sme omalovaževati drugega, temveč treba spoštovati narod kot celoto, kot suvereno edinico, ki ima po svoji pravici samoodloče-vanja tudi pravico, da reče svojo besedo. In ker smo definitivno overjeni, da je za obstoj hrvatskega naroda edina solucija v teh mejah, ki obstoje danes (frenetičen aplavz opo-zioije) hočemo, da imamo glede notranje ureditve države možnost in priliko, da pride to, kar je bilo ideja naše samoodločitve, do iiraza v enakopravnosti, v bratskem sporazumu in notranji ureditvi države. Kmetu njegove pravice. In zato gospoda, mislim, da brez ozira na to, kako so se stranke grupirale in kaj kdo misli, politika, katere ne vodim niti jaz niti sam Radič, temveč, ki jo vodi hrvatski narod, da se ta politika ves čas od pred vojne pa do danes razvija konstantno v enem prav-ou, ki bi ga v glavnem sledeče označil: Kmetski narod ima svojo posebno pravico aa zemljo, na upravo itd. in ima pravico na vpliv v državi, ker je kmetski narod v večini in ima odločilen vpliv na obstoj države in ker smo mi kmetski narod, zato je naša država kmetska država. Vseeno, če se tako imenuje ali ne, toda dejansko je. (Odobrava-vanje na levici.) Mi hočemo, da ima ta narod odločilno besedo v državi. Dosedaj je bil zapostavljen v svojih interesih in vsakemu drugemu se je posvečalo več pozornosti, kakor kmetu in njemu se je dajalo na zadnje na levici.) Mi hočemo, da ima ta na-vemo, da počiva sila države na kmetu, ker on daje kruh, brez kruha pa ni življenja niti v miru, niti v vojni. Zato smo mi, ki smo organizirali narod na teh načelih, vnesli v njega najprej idejo, da je narod suveren, potem idejo bratskega sporazuma z ostalimi jugoslovenskimi narodi, idejo za ustanovitev skupne kmetske države in razširjajoči te ideje smo stvorili organizacijo, ki je v treh volitvah po vrsti pokazala svojo silo, silo, ki je pričala, da je ta organizacija stalna, sigurna ia da ni le začasna. Samo po sebi je nastalo spoznanje, da politična stranka ni sama sebi vilj, da mora ona s temi ideali, s svojo organizacijo preiti k pozitivnemu delu in vi ste videli, da smo mi lani to tudi že storili. Mi smo se od lani tako z našimi izjavami in z »ašim postopanjem pripravljali, da to pozitivno delo okrepimo, da moremo v upravi te države tako sodelovati, kakor zahtevajo interesi našega naroda. (Burno odobravanje opozicije.) V podkrepitev tega pripominjam, da j« tudi program »Bloka narodnega sporazuma in seljaČke demokracije« izdelan na deklaraciji Davidovičeve vlade in na izjavi našega predsedništva iz septembra lanskega leta. Vsi mi narodni zastopniki, ki smo bili v Beogradu in pričeli to sporazumno delo, jaz sem na javnih shodih in kdor me je slišal na mojih shodih v Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Dalmaciji se je mogel o tem prepričati, mi vsi smo vedno govorili v tej smeri Naše republikanstvo. Govoril sem odkrito, v čem je naše re-publikanstvo, da nam ni za formo, temveč ia vsebino. Mi nočemo, da z repuflikanstvom žalimo mišljenje srbskega naroda, ki nam je bratski in če vidimo, da je on prepričan, da se bomo mi v tej točki lahko sporazumeli, ker nam gre le za stvarnost, za narodno su-vereniteto in za popolnost parlamentarnega režima. To smo mi odkrito govorili. Govorili smo odkrito, kako je naše mišljenje glede ureditve države in kako mislimo o vojski. Govorili smo odkrito, da nam je vojska potrebna. Zakaj? Zato, da se branimo pred zunanjimi napadi. Mi smo majhen narod in moramo se čuvati, da bi se igrali z vojno, ker je to opusna stvar, toda za obrambo domovine moramo biti vsi do zadnjega složni, ker brez domovine ni niti nas! Zlasti pa smo pri tem opozarjali na določbe našega programa, j da obramba domovine preneha šele s smrtjo j .in ne že v gotovih letih. Zamerili smo to, da ’ se vojska meša v politiko in povdarjali, da j želimo, da imajo v vojski enake pravice vsi | državljani, pa naj so Srbi, Hrvati ali Sloven- j ci. To je bil naš nazor. In kakor smo tedaj narodu govorili in mu razlagali te ideje o ureditvi države, o sporazumu, o naših odno- ' šajih, tako smo šli z istimi načeli tudi v zad- ; nje volitve. Vi veste, gospoda, da so padec s strani sedanje vladne večine za časa krize Davidovi-čeve vlade izjave, da Davidovičeva vlada nima mandata od naroda, da sklene sporazum, ker da je g. Ilavidovič bil izvoljen na programu Vidovdanske ustave, Hrvati pa da so bili izvoljeni pod pogojem, da ne gredo v Beograd, da ostanejo doma. Tako nekako se je tedaj govorilo. V resnici pa se je šlo v volitve brez ozira na ono, kar se je pozneje zgodilo, šlo se je pod geslom: za narodni sporazum ali proti njemu: za sporazum ali za hegemonijo. Gospodje in bratje! Mi smo za sporazum in nismo za hegemonijo. (Pribi-čevič: Nihče ni za hegemonijo.) Mi smo torej odkrito rekli, za kaj nam gr* in ko je prišel čas in ko je narod to odobril, smo mi z mandatom, ki smo ga dobili od naroda, bili tedaj pooblaščeni, da pristopimo k izdelavi sporazuma v podrobnostih. Preje tega nismo storili, ker smo v tej 6tvari postopali rigorozno. Stojimo na stališču, da nihče nima pravice, da sklepa nekaj v imenu n« roda, če ni prepričan, da dobi za lo od naroda pooblastilo. Narod je za politiko sporazuma. Mi smo po teh volitvah, na katerih se je pokazal ne samo med Hrvati in Slovenci, temveč tudi med Srbijanci zmisel za sporazum, to, kar nas je najbolj veselilo in na kar smo najbolj pokazali s prstom, da se hoče tu na podlagi ravnopravnosti graditi drša-kot trije narodi (Simonovič: Kot 8. narodi?) da so Srbi, Hrvati in Slovenci politično enakopravni. (Glasovi na desnici: Pa tudi sedaj so ravnopravni!) Ne kot posamezniki, temveč kot trije narodi (Simonovič: Kot tri narodi?) a vi bi rekli tri plemena. Imenujte to, kakor hočete, ker gospoda, ne gre zato, da smo mi kot posamezniki enakopravni in to na papirju, temveč, da se izvede politična enakopravnost, kakor je bilo rečeno v Krfski deklaraciji, da se ustave ne more izglasovati brez kvalificirane večine. Ko smo dobili zaupanje naroda, ko smo videli, da je narod v Šumadi-ji odobril politiko sporazuma, in ko smo se prepričali iz razpoloženja za časa volilne borbe in iz naših razgovorov, ki smo jih vodili z vsemi brez razlike, da je vojla za sporazum prodrla tudi med velik del radikalov, da tudi oni spoznavajo, da je ta država brez Hrvatov in njihovega sodelovanja nemogoča, da je potrebno, da se dogovorimo o taki no-trajni ureditvi države, ki bo vse tri brate popolnoma zadovoljila, tedaj smo mi v tem videli jamstvo, da smemo iti s svojim zaupanjem in s svojim približevanjem srbskemu narodu odkrito dalje, ker je stvar resničnega zbliževanja prišla od spodaj iz narod« in ni ista formulirana samo v vrhovih politikov in vladujočih. V tem je bila za nas sigurnost, da ima ta politika podlago, da jo narod v srcu odobrava in da se bo zanjo zavzel in bo tako zmagala. Zato smo tedaj pričeli formirati enoten parlamentaren opozicionalen blok s skupnim programom, v katerem smo določili načela, na katerih bomo nadaljevali skupno delo.,(Glasovi radikalov: Da čujemo! Jovan Radonič: Tandem aliquando.) Bistvo sporazuma. Vam je, gospoda, ta program že znan, ker ste ga že slišali in bom zato ponovil samo nekatere stvari in jih po potrebi razjasni). »Ta blok je vzel za podlago svojega delovnega programa deklaracijo Davidovičeve vlade z dne 12. avgusta 1924, ki bi se dopolnila z drugimi potrebnimi zakonskimi predlogi: o svobodi tiska, o svobodi sestajanja in združevanja, z zakonom o samoupravi kmetskih in mestnih-občin itd. To smatram, da so najvažnejše in najbolj aktuelne potrebe našega naroda. »Način vršitve zadnjih volitev dokazuje nujnost zakona, s katerim se so krepkeje zaščitila svoboda volitev, bolj točno označila odgovornost organov, lu sodelujejo pri vodenju volitev, poostrile kazni in se predpisalo pospešeno postopanje za kaznovanje krivcev. Verifikacije volitev pa naj vrši sodišče.« Mislim, da so le stvari tako jasne, da ni treba o njih izgubljati niti besede. Podlaga političnega dela obstoji iz pro-gramatičnih načel, ki so Joila deloma izrečena v sporočilu predsedništva HRSS z dne 24. septembra 1924 in to zlasti: 1. Stranke bloka, stoječe na čelu enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, so složne v tem, da je država SHS ena celota, katere meje so nedotakljive in katere notranja ureditev se ima izvesti s svobodnim narodnim sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev po nižje navedenih načelih. Gospoda, to je izvršeno, kakor to veste sami, ker ne morete tajiti iniciative, ki je padla z vaše strani, ko ste dejali, da naj Hrvati povedo, kaj da treba revidirati. (Dr. Radonič: Zakaj niste prišli v ustavotvorno skupščino? Sedaj treba revidirati tako, kakor to določa ustava.) Pa to se more vse zgoditi tako, kakor predpisuje ustava. 2. Definitivna izvedba narodnega sporazuma zakonitim potem in na osnovi demokratske vladavine, brez vsakih notranjih pre-tresljajev in brez slabljenja našega notranjega položaja je najpopolnejše mogoča samo v parlamentarni monarhiji angleškega tipa, hi je zasnovana in izražena v narodni suvere-nitetfi« (Dalje prih.) Kandidat vceimarske koalicije dr. Marx bo v kratkem poslal demokratski in socialno demokratski stranki pismo, v katerem bo naveden njegov program, ki ga bo izvajal v slučaju, da bo izvoljen za predsednika Nem-čije. Osnovna misel njegove zunanje politike bo sporazum. Če bo izvoljen za predsednika, potem bo nadaljeval politiko, ki jo je pričel izvajati kot nemški kancelar. Datvesov načrt se mora izvesti in vsi v to potrebni zakoni se morajo izglasovati. Pogajanja z antanto glede evakuacije zasedenega ozemlja in garancijskega pakta se morajo nadaljevati. Končno pa je treba tudi misliti na vstop Nemčije v Zvezo narodov. Seveda se mora ta vstop izvršiti na način, ki bo v skladu s častjo in interesi Nemčije. V notranji politiki bo program drja. Marxa, da se vrši zakonodajno delo v socialnem duhu. Isti duh mora prevevati tudi delo uprave. Sicer pa bo osnovno načelo Mar-xove notranje politike toleranca. Bojazni nekaterih protestantovskih krogov, da bi vodil dr. Mars politiko v zmislu katoliških zahtev, so popolnoma neosnovane. Dr. Marx je bil sicer nekoč predsednik katoliškega šolskega društva, toda miti uajmanje a« ki hotel kakorkoli podpirati ali tudi sama trpeti kake bojne cerkvene ali šolske polili]**. Nikdar ne bo oviral razvoja šolstva alf pa svobode znanstvenega raziskovanja. Ob priliki prevzema skupne kandidatur* je dr. Manc izjavil, da smatra kot najvlšj* dolžnost predsednika republike, da šlitt ustavo. Nemški narod se je po preobratu krepko priznal kot pristaš ustave. NaHga državnega predsednika je, da to voljo ljudstva spoštuje. Potrebno je nadalje, da be v s* javno življenje prežeto od demokratizma i* socialnega duha. Nemčija rabi notranji mir, ker mora dovršiti se veliko nalogo, da si za-sigura zunanji mir. Nemški narod koče špara zu m na podlagi pravičnosti. To pa je dosegljivo le, če bo spoštovana pravica narodov na samoodločbo. Zato je treba storiti vs*. da postane prebivalstvo v zasedenem ozemlju zopet svobodno. Dr. Manc bo v prihodnjih dneh govoril v vseh večjih mestih Nemčije, da bodo ulegli tudi demokrati in soe. demokrati spoahati njegov program. Splošno se računa z »mag* dr. Marsa, dasi razvijajo zlasti protesdaiti proti njemu veliko agitacijo. Bolgarska pred revolucijo. Pribičevičeva »Reč« objavlja sledečo na-redbo bolgarskega vojnega ministra: »Vse garnizije in vse vojne edinice morajo stopiti v kontakt z mestnimi organizacijami vladnih strank, da se skupno bore proti komunistom in zemljoradnikom. Proti njim je treba nastopati čim ostrejše in brezobzirno je treba pobiti vse inteligentnejše, smelejše in sposobne pristaše teh strank. Cim preje je treba sestaviti sezname takih ljudi, da bi se jih moglo v trenutku, čim se prične nastop proti njim, takoj ubiti, brez ozira na to, če so krivi ali ne. V krajih, kjer bi izbruhnile vstaje, je treba brez usmiljenja pobiti vse ujete zarotnike, njihove pomagače kakor tudi one, ki bi jih skušali prikriti. Ravno tako je treba postopati z njihovimi rodbinami, njih hiše pa je treba sežgati. Da ne bo žrtev na strani vladnih čet, se imajo hiše, v katere bi se zarotniki poskrili, zažgati, ne da bi se hiše napadlo. Vojne edinice se morajo opremiti z brizgalnicami za uduš-ljive pline. Treba je izdelati table z napisi... General N. N. nastopa iz Sofije ali iz kake druge strategične točke s toliko in to- liko infanterije, kavalerije in nrtiljeilje, z druge strani pa nastopa ‘anani vojvoda ... itd. Te table je treba nabiti pred frontami, da se tako dvigne duh vladnih čet in demoralizira nasprotnika. Vse ujete zarotnike j* treba javno ubiti. V vseh pomembnejših taktičnih vprašanjih se sklepa v sporazumu z oficirji. Načelniki garnizij imajo pravico, da proglase v svojem okolišu obsedno stanje in da izvedejo mobilizacijo zanesljivih pristašev vlade. Vsak ujet zarotnik mora biti v 24 urah zaslišan in usmrčen. Neposlušnost oficirjev s* kaznuje s smrtjo. Ravno tako se kaznujejo s smrtjo vsi, ki bi govorili o tem dokume»tu. Tekom dveh dni mora načelnik revidirati svojo listo zanesljivih ljudi in nato sporočiti to naredbo svojim podrejenim oficirjem. Povelje je tajno in strogo zaupno.« Če je ta naredba bolgarskega vojnega ministra popolnoma avtentična, seveda ne m*-remo presoditi, pač pa je gotovo to, da s* razmere na Bolgarskem tako žalostne, da hi taka naredba čisto odgovarjala maniram krvavega režima predsednika Cankova. Politične vesti. — Skupina dr. Spahe je zavzela v seda. njem položaju zelo interesantno stališče. Muslimani spoznavajo, da je blok sporazuma neenoten in da je njegova kompaktnost le še na papirju. V koncentracijsko vlado muslimani ne verujejo. Zamer ja jo g. Korošcu, ker napada »Slovenec« rodičevce. Da bi šli radičevci v Canosso, kakor je trdil »Slovenec« v članku »Iz Jeruzalema v Damask«, je napačno. Muslimani se očividno trudijo, da iz nove kombinacije ne bodo izločeni. = Poglavje o vojni krivdi. Ljuba Jovanovič nadaljuje svoj odgovor na svetovno kampanjo radi njegovega članka o sarajevskem atentatu v knjigi »Krv Slovanstva«. Kampanja je naperjena proti Srbiji, češ da je ona odgovorila za svetovno vojno. V članku v Novem Životu« pod naslovom »Srbija in Črna gora 1. 1909—1913« pravi Jovanovič, • bo trpela tako velikih izprememb v svojih historičnih smernicah, kakor to zahtevaj* pristaši Trockega. Stranka se pri tem ne beri proti posameznikom, temveč proti »jih politiki. — Makedonski pokret. Kljub vsem dosedanjim neuspehom se drže makedonski komiteji trdno svojega sklepa, da osvob*d* Makedonijo iz »srbskega robstva«. Dokaz temu je , da se ustvarjajo kljub vsem sporom v vodstvu makedonskih komitejev samih vedno novi načrti za »osvoboditev Makedonije«. Tako se je ustanovil nedavno nov oddelek komiteja, ki se nazivlje ponosno »guo-rilla«. Ime pove vse. Naloga tega oddelka je pač ta, da intenzificira zopet guerilla-voj-sko, ki jo vodijo Macedonci v Južni Srbiji. Z vsemi rezervami ima »Guerilla« približa* 5000 dobro oboroženih mož. Vodjem »Gup-rille« je bil imenovan glasoviti bolgarski »vojvoda« Jovan Brlo. Svoje delovanje je aa pričel ter zbira svoje ljudi ne samo po vsoj Bolgariji, marveč tudi na jugoslovenskem ozemlju. Jugoslovenske oblasti so ukrenil* primerne proti mere, da dobi bojaželjni Brl* spomladi, ko je pričakovati njegovih napadov, odgovor, ki mu gre. ______ Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda, 8. aprila Rosmersholm. Red E. Četrtek, 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11. aprila: Zaprto. Nedelja, 12. aprila: Golgota. Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 7. aprila: Boheme. Red F. Sreda, 8. aprila: Carmen. Red 1). Četrtek, 9. aprila: Zaprto. Petek, 10. aprila: Zaprto. Sobota, 11- aprila: Zaprto. Nedelja, 12. aprila: Don Juan. Izven. Sprememba dramskega repertoarja. M*r je morala gospa Nablocka nujno odpotovati k težko bolnemu soprogu g. Putjati v rusk* bolnico v Pančevo, se vprizori v sredo mest* naznanjene Lizistrate Ibsenova drama Rosmersholm. Pri tej predstavi igra vlog* Brendla g. Lipah. Predstava se vrši za red I. Zanimiva knjižna novost je začela danes izhajati v založbi »Vigred« v Ljubljani. Portugalski roman Amadis v prevodu drja. A. Debeljaka bo izhajal v snopičih po 16 stiafti tedensko. Roman, ki je že v stari obliki pred davnimi stoletji romal-po vsem svetu, je sedaj (1. 1923) izšel v prenovitvi največjega sodobnega španskega pisatelja A. L. Keka in je takoj osvojil ves kulturni svet. Zdaj ga , dobimo tudi Slovenci. Snopiči se dobe p* vseh ljubljanskih trafikah in pri kolporterjih po 3 Din. Naročila sprejema založba »Vigred« Ljubljana, Bkolja ul. 8./I. Dnevne vesti. — Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva ie bila promovirana ,,-iia innsbruckški univerzi g. dr. Anfa Kondalinka iz Toplic pri Novem mestu. Čestitamo! — Osebne vesti s pošte. Premeščene so uradnice: Mara Kocijančič iz Križ v Radovljico, Josipina Glažar iz Ljubljane v Dol. Lendavo, Angela Bernik iz Murske Sobote v Križe na Dolenjskem, Tončka Koželj iz — Ponesrečen atentat na skladišče smodnika pri Sofiji. Te dni so poskusili v Sofiji nekega večera neznani storilci atentat na skiadišče smodnika 4. artilerijskega polka v Sofiji. Ko jih je ustavil na straži stoječi vojak, so streljali nanj. Ko je prihitela ogroženemu vojaku straža na pomoč, so atentatorji že izginili v temi brez sledu. Okraj, v katerem se nahaja omenjeno skladišče, je Kil f-ttkm 1'Pmirnn in Hva oumliivro liti k/UiCUjOlVCUl. 1 UULIVd DUACl I i , . . ... ... Križ na Dolenjskem v Ljubljano, Dragica •. &1* cermran in dva sumljiva individija Kuralt iz Ljubljane v Slov. Bistrico, Amalija Draksler iz Metlike v Trbovlje, Justina sta bila aretovana. — Rudniška nesreča. Te dni se je zgodila Maribor, Dragica’ Kuralt iz Slovenske Bi- ! jffkih posledic jo je skoro mogoče primer-s‘nce v Ljubljano. Iva Krajc iz Grahovega j latl «®fa««i v Lotarmgiji. Ponesrečilo je T Čermošnjice, Pavla Andres iz Čermošnjic ? -‘f S 7o °?eb> od katerih so jih našli šele v Novo mesto. Mihaela Vidali iz Ptuja v j ' ' mu h0 Slcel' še živi, toda težko ranjeni, L el j e in Danica Serajnik iz Maribora v Bel- ; t. .° “a m mogoče reči, koliko jih bo ostalo — živili. Zdi se, da je nesreča nastala tudi v tem slučaju vsled tega, ker se je utrgala jeklena žica dvigala, nakar je padlo dvigalo v ■ odo v globočino rova. — Konec ostrovskega štrojka. Štrajk v ostravski metalni industriji je omejen to-časno na tryniške železolivarne, kjer se pa tudi javlja vedno večje število delavcev k tinee. — Iz inženjcrske prakse. Ministrstvo jav-*jk del je. dovolilo 58 novim inženjerom arhitektom izvrševanje prakse. Večina jih je Beograjčanov in Zagrebčanov. Ljubljančani «o samo trije: Ing. Fran Zupančič, Viktor Turnšek in Josip Pavlik. — Likvidacija oddelka ministrstva za tr- ] delu, ter na železolivarne v Kurlshiitte kieT mVS se ie predVČerajŠnjim tudi 26 načelo delovne njegove posle, ki niso pridržani mini- strstvu, velika župana ljubljanske in mari horske oblasti. Od tega dne se morajo prošnje. vloge, predlogi in poročila pošiljati sa-«h teritorialno pristojnemu velikemu županu. — Veliki župan. — Klub dobrovoljcev v Ljubljani ima sestanek danes ob 20. uri v salonu pri Mraku (Rimska cesta). Na tem sestanku bo prečital tov. Josip Jeras zanimiv dokument o formiranju dobroveljskih edinic v Rusiji. Ta dokument obsega sledeče odstavke: 1. Formiranje srbskega dobroveljskega odreda v Odesi. 2. Formiranje I. srbske dobroveljske divizije. 3. Formiranje štaba srbskega ma zopet z delom. V kemični industriji se ie pričelo predvčerajšnjim v tovarni za celulozo v Rattimau ter v tovarni za cinkove barve v Petersvvaldu zopet delo v polnem obsegu. Samo v tovarni sode v Petrovvicu traja štrajk deloma dalje, dočim se vrši v drugih kemičnih podjetjih delo kakor normalno. Predvčerajšnjim objavljeni razglas podjetij glede eventualnega izprtja stavku-jočin še ni znan vsemu delavstvu, ker stanuje razkropljeno po številnih vaseh. Vendar je pričakovati, da začne delavstvo danes zopet delati v vseh kovinskih in kemičnih podjetjih v celem obsegu. Tudi v rudnikih raste število ljudi, ki delajo, vedno bolj. V kormisa in" Tt ~ ---T- — , zadnjih dnevih je naraslo od 44.2 na 49.1 Lfc j -S-*«* .<•* *•» - 5 odstotkov. Tudi ska revolucija in njen vpliv na srbski dobroveljski korpus. — Letos je desetletnica formiranja dobrovoljskih edinic v Rusiji, pri-h&dnje leto bo desetletnica krvavih bojev v Dobrudži. — Dobrovoljci in njihovi prija-!*lji, udeležite se polnoštevilno tega sestanka. da si z objektivnim poročilom vzbudimo zopet spomine na zmagovitost in slavo dobroveljskega pokreta v svetovni vojni! — »Jurjevanje na ljubljanskem gradu v se viši letos 3. maja. Z ozirom na vzvišen na- < men te stare narodne prireditve se vsa ce- < njena društva že sedaj opozarjajo in prosijo, : da se na ta dan vzdrže vseh prireditev ter ssarLldlia‘: izneverila. Dekura-žiran je zašel tenorist med kvartopirce ter je izgubil v prav kratkem času ves svoj de-nai. /ato je falzihciral menico in tako je pri-šel v posest nekaj tisoč lir. Toda veselje ni trajalo dolgo. Stvar je prišla na dan in mož je bil obsojen na tri leta ječe. Ker mu ričet m dišal, jo je popihal v Jugoslavijo. Tu je ho el postati zopet frizer in iskal je službo v Ljubljani, Zagrebu in naposled v Beogra- — ’ Po3|1cii«k-gu’ k”k0r omenieno- aretovali. i olicijski komisar, neveren Tomaž, kakor vsi policaji, se je hotel prepričati, če je aretovanec res tenorist. Povabil ga je v neko dvorano, v kateri je bil pianino, ter ga pozval, naj zapoje. In Pietro Castelli je zapel. P«1 je tako lepo, da so jiometali uradniki in uradnice svoja peresa proč in prihiteli v dvorano, da slišijo pevca od blizu. In pel je tako glasno, da se je čulo na cesto in se je zbrala velika množica poslušalcev. Njegovo Pelie ie očaralo cel kup dam tako, da so mu poslale bogata darila ter vložile prošnjo, da se ga izpusti iz zapora, nakar naj bi dobil angažma na opernem gledališču. — Policija tej želji za enkrat ni mogla ustreči in tenorist bo moral najbrže jireje otepati polento v kdgar ifice Burroughs: 25 Tarzanovi doživljaji v džungli. Veje so se razdelile, pred njin* je stala ženska Tibo se je zvalil z veje in tekel k nji. Momaya ie odskočila in dvignila sulico. Takoj nato jo je zopet povesila in objela suhljato telesce. Stiskala ga je k sebi in njene solze so se mešale z njegovimi. V najbližjem grmovju se je predramil Numa. Pogledal je skozi vejevje in zapazil črno zamorko 2 otrokom. Obliznil se je in premeril. Zagon in dolg skok, pa bo pri njih. Vzdihnil je in udaril z r^poni. zanovTo^N P‘S vetra ie Prinesel ielenu Bari Tar-nlen io . .por mišic, ušesa pokonci, liratek skok rsel 8,avo je udarilo na uho čudnotok 1 ^ Pf,U'U prihajalo iz ženskinega gr]a"Upe,in h.ine3aPjei j1 7" Mo* dete. Tarzeo je h,til Tako SleTiiti tiče Ko se je priblileval, je »5u,70“^“h‘lc|e globok vzdih. Momaya m Tibo nista čula ničesar a Tarzan je imel ušesa kot jelen. Takoj je vedel’ kaj pomeni to, zato je snel iz zanjke težko sulico! Numa ni naskočil besno. Premislil je in videl da mu plen ne uide. Zrinil se je skozi grmovje in si ogledal plen z leskatajočimi, sovražnimi očmi. Momaya ga je zagledala in privila otroka k sebi. V eni sapi naj torej zgubi, kar je našla? Dvignila je sulico, jo zavihtela in zagnala. Oplazila je Numo po plečih in od neznatne rane je lev pobesnel. Zdaj je naskočil. JLnui naujansKi Jfa^nujiiei, predno vd ia-stopal v opei-ab. — Brata je šla ebiskat. Anika P., 19 lata« punče, je služilo pri nekem profesorju »a Bleivveisovi cesti. V nedeljo je dejala, da gre obiskat svojega brata v vojaško bolnišnico. In šla je. Nazaj je ni bilo več. Damas je na policiji. To pa je prišlo tako-le: Anika je šla res v vojaško bolnišnico. Obiskat jm ni šla svojega brata, marveč svojega fanta. No, fanta ni bilo tam — in nadomestilo ga je kakih deset drugih vojakov. Na večer s« jo potegnili čez zid in postavili na cesto. T« je videl službujoči podčastnik in vestni ««ž je tekel za njo ter jo izročil policaju, ki j« gnal Ančko v »šelikamroc. • Tombola, Na Kongresnem trgu prirodi društvo nižjih poštnih uslužbencev dne Ut. upi i la veliko javno tombolo. Segajte pridi« po srečkah, da jih ne zmanjka. Prodajajo jih vsi pismonoše in trafike po Din 2.50. — Odbor. — Tovarna Kozina razprodaja te dni v««ji množino ostankov parov ševljev po znat«« znižani ceni, na kar se cenjeno občinstvi aljudno opozarja. Prodaja samo Aleksandrova cesta št. 1. SENZACIONALEN PROCES V PRAGI. Praška sodnijska kronika je za seaaMj«-nalen proces bogatejša. Pred porotnim sodiščem je stal te dni mladi arhitekt Zdeaik Hlasivec, ki je ubil v jeseni svojega plota. Zločin je izzval že takrat v Pragi velilta senzacijo. Umorjeni je bil bogat mlinar in jako popularna praška osebnost, kor je zalagal za časa svetovne vojne mnogo PraŽ«-nov z moko. Proces je razkril zopet enkrat globoko tragedijo in razmere v bogatih hišah. Mladi Zdenčk je bil kot otrok razTai«« ljubljenci* v očetovski hiši. Po smrti svoj# matere pa je zapustil rodno hišo in postal* sta z očetom huda sovražnika. Medsebojna mržnja je postala še večja, ko se je Zdenlk sprl s svojo mlado ženo, kj je uživala uri očetu velike simpatije. Od tega časa dalj« oče ni dajal svojemu sinu nobenih sredstev več m se ni dal omehčati niti, ko je pad«l njegov sin v najhujšo bedo. Od tedaj pa j« preganjala mladega arhitekta, ki je živ«l sicer precej pustolovsko in donjuansko iiv-Ijenje, bolestna misel, da ga hoče dati proglasiti oče blaznim ter zapreti v blazni«« samo da bi ga mogel popolnoma razdediniti! Ker so ostali /denkovi ponovni poskusi, da se približa svojemu očetu, brez uspelih i« pričakal svojega očeta nekega jesenske*« ST &&££ -. sis ffšr? £ UDrav hnT ! Ja Be ,e mkdi Hlasine« bal ? blaztllce- Dva zdravnika sta S? s? da Je bil mladi Hlasinec proglašen že davno pred umorom za paranj«, DsThffatrn F ‘Udi d'’« «0^^ p-ihijatra, dva znana praška strokovniatai Obtoženec je bil poleg tega v trenutku K' m niz*'*• A vP,ivom alholif ahnntmoi ,plenese m na katerega reagira abnormalno, kar je povzročilo pri njom *. d so ienje, uma' Sodnijski izved««- umobolnico. Pr^es U je^bll 0b,(ož®nc* T •K««.i. s £ jyiUft.fr: no zvečer so odgovorili p^rotidki po’ b£' jantnem zagovoru dr. Melana na stavljena Jihnp pra. anja' 0b veliki napetosti nabita polne sodne dvorane so se podali porotniki na posvetovanje. Imeli so odgovoriti na vprašanje, je li obtoženec kriv nameravan«-ga umora, je li izvršil čin pri zdravi pameti v. V xdU?e?,R1 zmeden0Bti in» zeh ga je izv*mi iz nečastnih motivov. Porota je odgovorila na p™m Da fIe^ vPraSani® z »da< ter je odklonila vprašanje, da bi bil izvršil obtoieue« svoje dejanje v duševni zmedenosti. Ko e« j« Momaya je hotela zapreti oči, a ni mogla. Smrt I je videla, hitro prihajajočo. Še nekaj je videla. Mogočen nag belokožec se je spustil izpod zelenega baldahina, v prosevajoči svetlobi so se silno napele ; mišice, težka sulica je svisnila po zraku, da bi zadela leva med skokom. Numa se je postavil na zadnje noge in z groznim rjovenjem zamahnil po sulici, ki mu je tičala v prsih. Tarzan se je plazil globoko sklonjen okrog divjajoče mačke. Momaya je strmela. V nenadni blaznosti se je pognal Numa na Tarzana. Spretno se je mladenič izognil nespametnemu naskoku. Dvakrat se je zablisnilo v zraku, dvakrat i® n°ž zadel leva v hrbet. Drugič mu je presekal hrbtenico. Obupno je stegnil Numa šapo, da bi dosegel nasprotnika. Nato se je zleknil in poginil Bukawai se je zbal, da bi ne dobil plačila. Zato se je podal za Momayo. Sklenil je, da bo zahteval, naj tu mu zastavila svoje okraske. Baš v tistem trenutku, ko je Tarzan naskočil, je pnsel čarodej. Takoj je zaslutil, da bo ta tisti de! mon, o katerem je že pred Moipayo čul različne govorice. Ko je lev obležal mrtev, je z novim strahom zrla na Tarzana. Baš ta ji je ugrabil sina. Nedvomno da ga ji bo poizkušal ponovno vzeti. A sklenila je rajše umreti, kot pa prepustiti otroka. Tesno je privila otročička k sebi. * Tarzan jih je molče ogledoval. Ko je gledal jokajočega, matere se oklepajočega otroka, je postal žalosten. Nikogar ni bilo, ki bi se tako privil k njemu, tako hrepenečemu po ljubezni. Tiho je postalo v džungli, tedaj se je Tibo ozrl 114 larzana. Nobenega strahu ni čutij, I Tarzan, pusti me pri moji materi Momayi, Ne jemlji me seboj, tja k opicam. Bojim se Tauga - 1P dr“gih' Ah’ ti bog, pusti me pri uaten Do konca svojega življenja te bova blagoslavljala m ti postavljala hrano pred vaška vrata, da ne boš lačen. — Tarzan je vzdihnil. Pojdita nazaj k Mbongi! 'Tarzan vaju bo spremljal, da se vama ne pripeti kaj hudega! — libo je prestavil materi njegove besede in odšla sta pred njim skozi džunglo. Momayino srce se je balo, obenem je vriskalo od veselja. Nikoli še ni hodila z bogom. Nikoli še ni bila tako srečna. Stiskala je k sebi Tiba in mu božala upala lica. Tarzan je zopet vzdihnil. Sam* sebi pa je govoril: — Teeka ima Balu ja, Sabor istotako, Gomangani ga ima, Bara in Manu. da celo podgana Pamba. 'Le za Tarzana ni družice ne mladiča. Tarzan je človek in ta mora biti sam Bukawai je preklinjal, ko jih je videl, kako od! hajajo. Prisegel je, da bo že še dosegel svoje tri koze, mrežo in bakreno žico. Poizkus čarodejevega maščevanja. Lord Greystoke je lovil, ali bolje rečeno, streljal fazane v Chamston Heddingu. Opravljen je bil brez najmanjšega pogreška po najnovejši modi. Bil je eden izmed prvih strelcev. Kolikor je zaostajal v spretnosti, toliko bolj. je učinkovala njegova osebnost. Koncem dneva bo ležala pred njim taka množina tičev - imel je namreč dve puški in par spret-nih basačev da bi jih vse leto ne mogel pojesti, če bi bil še tako lačen, kar seveda ni bil, saj je komaj vstal izza mize. rr t* »d^ovor poroteprečital, je »astalo med po-»luSdci v dvorani veliko razburjenje, ker je porota enostavno ignorirala izjavo sodnih izvodencev. Ko se je podal nato sodni dvor m* posvetovanje, je postajala napetost vedno Kmalu pa se je sodni dvor vrnil iz ^•svetovalnice in predsednik je razglasil, da je prišel sodni dvor do prepričanja, da v daaeat slučaju ne more izreči sodbe ter se ■trt stvar še enkrat obravnavati pred drugo p«roto. Sodišče je odločilo tako iz razloga, k«r x>o se porotniki v glavnem zmotili, ker sc prišli v nasprotje z izvedeniškim mne-»jem . To sodbo je sprejelo občinstvo z •st«atativnim velikim aplavzom in aklama-MjaMt. Ko pa je zičela publika demonstrirati za obtoženca, je dal predsednik porot-»odišča Kratohvfl izprazniti dvorano p* policiji. Gospodarske vesti. M4NI ZBOR LJUBLJANSKO KREDITNE BANKE V LJUBLJANI. T povodom ‘251etnega obstoja zavoda »lav-■mU« okrašeni bančni dvorani se je vršil 4. t. n. ob 15. uri popoldne XXV. redni obč-mi rf>or Ljubljanske kreditne banke ob zelo it©vilni udeležbi delničarjev, ki so zastopali 298.648 delnic, tedaj skoro štiri petine celo-kvjms delniške glavnice in imeli 26.167 gla- HV. Predsednik g. dr. Karel Triller se je p« kratkem pozdravu navzočih spominjal 25-l*t*i«e bančnega obstoja ter izvajal, da je tedaj peščica narodnih mož postavila s po-Mtto bratskega čehoslova&kega naroda va-itm »ejnik v pravcu razvoja slovenskega na-redfteg« gospodarstva z ustanovitvijo Ljub-ljmske kreditne banke, ki je izpolnila zeva-vrzel v organizaciji domačega denarnega gospodarstva. Dočim je bila potreba po realaem kreditu že zadostno krita po števil-regulativnih hranilnicah in vzorno orga-»ir,ovf.n(>m zadružništvu, je bila trgovina, industrija in obrt s potrebo mobilnega kredita izročena na milost in nemilost tujemu kapitalu. Začetek banke je bil pač težak, a vsled njenega solidnega poslovanja se je čvrsto razvijala in v kratkem času je bogato kalilo seme, ki 9o ga ustanovitelji sejali. Marsikatero danes cvetoče trgovsko in industrijsko podjetje se mora zahvaliti za današnjo velikost Ljubljanski kreditni banki. Da so se začetne težkoče prebolele in «e je zavod tako lepo razvijal, gre kot za ustanovitev samo predvsem zahvala ustanoviteljem, izmed katerih je pozdravil posebej prvega predsednika g. ministra Ivana Hribarja, predsednika Trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza, g. Urbana Zupanca, bratski češki narod, zlasti Živnostensko banko v Pragi in njenega tedanjega ravnatelja, upravnega svetnika banke od njenega po-četka g. Josipa Spitalskyja, nadalje prvega ravnatelja zavoda sedanjega upravnega svetnika in nadravnatelja v pokoju g. Ladislava Pečžnka. Spominjal se je pa tudi hvaležno vseh onih, ki niso doživeli sedanjih sadov njihovega tedanjega uspešnega dela predvsem blagopokojnega soustanovitelja in večletnega predsednika g. dr. Ivana Tavčarja, in izvajal, da je banka izgubila v minulem letu vestnega sodelavca, ravnatelja Goriške podružnice g. Ivana Kačiča. Nato je generalni ravnatelj, g. Tykač poročal o bilančnem zaključku ter pri tem opozoril zlasti na naraščanje vlog na knjižice in vezanih računih za ca. 53,000.000 dinarjev, kar izpričuje vedno rastoče zaupanje do najstarejšega slovenskega bančnega zavoda, opozarjal na veliko likvidnost sredstev Ljubljanske kreditne banke ter primerjal zaključne številke z onimi v letu 1923, ki dokazujejo v vseh panogah poslovanja znatno napredovanje v prošlem letu. Nato so se na predlog nadzorstva odobrili soglasno delničarjem predloženi zaključni računi, upravnemu svetu se je podelil abso-lutorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in .uradništvu je bila izrečena zahvala. Občni zbor je nato sprejel soglasno pred- log upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za leto 1924 v znesku 8,690.369.74 dinarjev ter poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu določil 5,999.994 dinarjev za izplačilo 12%-ne dividende 18 dinarjev (kot lani) na delnico, dodelil 428.945.50 dinarjev kot dotacijo rezervam, 500.000 dinarjev kot dotacijo pokojninskemu fondu in 300.000 dinarjev Jubilejnemu podpornemu fondu za uradništvo, določil 300.000 dinarjev za izplačilo bilančne nagrade uradništvu ter sklenil prenesti ostanek 496.433.29 dinarjev na račun zgube in dobička za leto 1925. Na občnem zboru je bil z vsemi oddanimi 26.075 glasovi ponovno izvoljen članom upravnega odbora vsled poteka funkcijske dobe izstopajoči g. Leo Souvan in mesto izstoplega g. Vladimirja Arko z 25.824 glasovi g. Claude de S e z e , upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljub- ' Ijani. V nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji člani gg. dr. Peter Defraneeschi, Avgust Jenko, Bela Milič, Ciril Pirc in Anton š k q f. LJUBLJANSKA BORZA, dne 6. aprila 1925. Vrednote: 7% investic. pos. iz leta 1921 bi. 61.50; 4'A% Kranjsko dež. posojilo iz 1. 1917 bi. 21; 214% državna renta za vojno škodo den. 160, bi. 161.50; Celjska pos. d. d. den. 210, bi. 210; Ljubljanska kred. banka den. 217; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 126; Prva hrv. šted., Zagreb den. 830. bi. 835; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 192, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d. den. 120, bi. 134; Trbovelj, prem. družba den. 398, bi. 408; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 107; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 50; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280. Produktna boraa. Les: Smrekove in jelove deske, III. vrsta, fco meja den. 558; smrekovi in jelovi hlodi, od 25 cm naprej prem., suhi, media 45, fco Ljubljana 4 vaj., de«. 300, bi. 300; trami, monte, 3/3—7/9, od 4 4» 9 m, fco meja bi. 380; bukova drv*. 1 bi dolž., napolsuha, fco meja 8 vag., den. 35, bi. 25; bukovo oglje la, vilano, fco meja de«. 118; cer krljički, od 1 m dolž., od 25 c» prem. napr., za 100 kg, fco n. post. den. II. 7 *A\° poljski pridelki: Otrobi pšenični,, 'hi >>aV. , pap' ^ juta' vreče, fco Ljnbljaaa ki 1 . * i koruza promptna, fco srem. postaja 01. 170; koruza promptna, par. Ljubljana M- hMml10518’ par' Zagreb 1 vag., de«. 1 •’ , i , vl’ krompir rdečkast, fco staj. pa-ki iok i krompir beli, fco štaj. postaja bi 110 0mpir rumeni, fco štaj. postaj* BORZE: Beograd, 6. aprila. Curih 12.05; Pat ir. 323.50; Praga 184.20; New York 62.10; L*»-don 297.80; Milan 245.30; Berlin 14 84- 9u-naj 0.0873. Curih, 6. aprila. lSeograd 8.85; LoHd*» 24.80; Pariz 26.80; New York 5.185; Mila« 21.32; Praga 15.37; Dunaj 0.0073. X Povečano število insolvenc v Čekaslova- ški izkazujejo statistični podatki za mesec marec t. 1. Samo v Češki, brez ostalih pokrajin, znaša število poravnalnih postopanj K proti 83 in konkurzov 35 proti 24 v mesecu februarju. X Trgovska abornica v Podgorici. Za v*e področje prejšnje Črne gore se osnuje p* sporazumu, doseženem med ministrstvom trgovine in predstavniki trgovine, industrije i« obrti trgovsko zbornico v Podgorici. Ta n*-va zbornica, ki je za gospodarski razvoj Čr*e gore silne važnosti, bo razdeljena v tri gek-cije: v trgovsko, obrtniško in industrijska. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik; Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Ja«k L«nrioi: (55) Burni doživljaji. Roman se Južnega morji®. Jipari'owhawkov od solnca zagoreli obraz je i* bolj potemnel, dasi je skušal s smehom, taralhotom in režanjem preiti preko tega kočljivega vprašanja. — Nadaljujete, nadaljujte — ga je silil ikeidon. In Munster je pravil dalje: — Sedaj jih moramo zgrabiti krepko, — ja dejala. — Samo na ta način jim bomo kos. la eato jih moramo takoj spočetka v živo zadeti. Danes ponoči pojdem na breg, da pripeljem na palubo poglavarja Kina-Kino. Nič ae bom spraševala, kdo pojde z menoj, ker seaa že vse posle razdelila. Z menoj pojdejo moji pomorščaki in en belokožec. — Ta belo-kafoc bom seveda jaz, — sem dejal, kajti takrat sem bil že tako ponoren, da bi šel ž njo v pekel in nazaj. — Ne, vi ne pojdete, — mi ja odgovorila, — ker boste poveljevali re-Wbu čoln. Curtis bo v čolnu, ki bo pristal *a breg, in bo v njem tudi počakal. Brahms bo na Filibberty in Sparo\vkawk na Emiliji. Ob eni ponoči odrinemo. — Povem vam, to vam je bila prav nerodna reč, to ležanje v čolnu. Nikdar si ne bi bil mislil, da je brezposelnost tako naporno delo. Ustavili smo se približno petdeset sežnjev od brega in opazovali drugi čoln, ki je plul dalje. Pod grmovjem je bila taka teina, da nismo razločili ničesar. Saj poznate onega malega črnca na Flibberty, Sheldon, tak je kot opica — kuharja mislim? No, ta vam je bil pred dvajsetimi leti kajutni sluga ua ladji Scottish Chiefs in ko je bila posadka pobita, je on ostal kot ujetnik na Poonga Poonga. Gospodična je zvedela o lem in zato ga je določila za svojega vodnika. Pol zaboja tobaka mu je dala za tisto nočno službo. — — In ostrašila ga je skoraj na smrt, pred-no ga je pregovorila, da jo je spremljal, — je pripomnil Sparrowhawk. — No, še nikdar nisem videl take teme, kakor je vladala pod onim grmičevjem. Buljil sem tja, da so mi skoro oči skočile iz duplin. In zvezde sem gledal in poslušal, kako je bibovica šumela ob bregu. Tam nekje je bil tudi pes, ki je lajal. Ali se spominjate na tistega psa, Sparrowhawk? Ko je jela tista žival bevskati, mi je začel upadati pogum. Kmalu pa je prenehal — in tolpe, ki je pristala, sploh ni oblajal. In zopet je vladala še večja tišina kot popreje in grmičevje je še bolj potemnelo. Moral sem se premagovati, da nisem poklical Curtisa, ki je bil | v čolnu na obrežju; kajti strašno me je mikalo, da bi se prepričal, če nisem edini bel; človek, ki je ostal živ v tej temi in tišini. Pozneje pa je bilo dovolj hrupa. Saj sem vedel, da mora priti do tega. Vendar me ni več prestrašilo. Nikdar v svojem življenju še nisem slišal takega kričanja in ječanja. Črnci so bržčas zbežali v pragozd, ne da bi se prepričali, kaj se pravzaprav godi. Med tem pa so njeni Tahičani streljali v zrak in ! vpili, da bi jih oplašili. In naenkrat je na-| stala tišina. Vse je zamrlo, le par malih j otrok, ki so jih v zmešnjavi pustili v grmov-i ju, je plakalo in klicalo svoje matere. j Nato pa sem čul prihajati ljudi skozi gr-■ movje, vesla so zapljuskala ob čolnih, zaslišal sem smeh gospodične Lacklandove in spoznal, da je šlo vse po sreči. Ne da bi iz-polili en strel, smo se vrnili na palubo. Pri moji veri, izpeljala je to stvar in dokazala, da se da izvršiti tudi to, kar stoji v knjigah; kajti starega Kina-Kino so trepetajočega ia blebetajočega kot opico privlekli na krov. Vse drugo je bilo potem lahko. Ukaz Kima-Kine je bil zakon in on vam je bil na smrt prestrašen. Ves čas, ko smo bili na Poonga Poonga, smo ga držali na palubi in sporočali njegove odredbe na breg. To je' bila tudi sicer prav dobra poteea. Prisilila je Kina-Kino, da je ukazal svojim ljudem, vrniti vso ladijsko opremo, ki so jo bili ukradli na Marthi. In tako so vračali kar zaporedoma kompase, drogove in zavese, jadra, klopčiče vrvi, skrinjico z zdravili, signalne zastave — vse razen trgovskega blaga in pa živil, ki so jih bili že pojedli. Seveda jim je razdelila tudi par kosov tobaka, /la jih je ohranila pri dobri volji. Da, precej jim je dala, — je dejal Spar-rowha\vk — tem lopovom je izročila deset metrov kalike za veliko sprednje jadro, dve klobasi tobaka za hronometer in nož, ki je bil vreden enajst pence, za sto sežnjev debele nove vrvi. Ves čas je s krepko roko obvladala Kina-Kino in ga strahovala na rar,-ne načine — znala je — toda tu prihaja. — MALI OGLASI C (ute oglasom do 20 besed Din 3*- 50 para. vaak« nadaljna beseda Suhe mavrahe ali smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Matematiko peučviie profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo liata pod »Matematika-. Mesečno sobo "iiite novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. 10.000 Din paaajUa iščem proti varstvu in me-•efcuM menicam. Obresti zmerne. Paaudbe pod »Varno« na upravo lista. Kupim Knjigovodja - bilancist sprejme še nekatera naročila za sestavo knjig in bilanc, kakor tudi za italijansko, nemško, francosko in angleško korespondenco. Cenjene ponudbe pod »Perfekten« na upravo lista. vsako količino srebrnih kron po •ajtftjih cenah. Ponudbe na upravo pod »Gotovina«. Kot vajenec v kako podjetje ali dobro trgovino želi vstopiti mladenič iz dobre družine. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista. Instrukcije iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista. Mlad pomočnik ki je dovršil učno dobo v trgovini z mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali pa na deželi. Naslov: Pr. ftvarc, Pesnica. Samo 14 dni I Ig Parfumerija „LA FLEUR DE FRANCE" je ravnokar prejela Iz Pariza svoje novitete v parfumskih in kolinskih vodah, cremi, pudru. — Da seznani tvrdka svoje cenj. odjemalce s temi izdelki, prodajali se bodo Isti skozi 14 dni v detajlni prodaji po en gros ceni. — Cena in kvalilela brez konkurence. — Velika izbira v vaporizaterjih in loaletnih predmetih po reklamnih cenah. — Ne zamudite ugodne prilike. ParlBiriia ”La ta it France" Krekov trg 10 in ? laMoi, Sita ulica 3. Mlad pomočntk ki je dovršil učno dobo v trgovini i mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali na deželi. Naslov: Fr. Švare, Pesnica. Stanovanje IH Im, oolar sri Si. Ud ? M noricah 1 m {sprejme malo, soba in kuhinja, išče zakonski par brez otrok za maj. Kje postransko, plača do 300 Din mesečno. Ponudbe pod »maj< na upravo. Mala hišica enodružinska z malim vrtom na periferiji mesta ali v okolici se kupi. Ponudbe z navedbo položaja in cene pod »Spomladi« na upravo lista. notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih poslih izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjigovodstva. Reflektiram samo na prvovrstne moči. Ponudbe z zahtevki, opisom življenja in referencami naravnost. ■ I Najboljši Hvalni mtroi tm edino " Josip Petelinc-a Orltasner in Adler u rodbino, obrt in Indiutrljo Ljubljana veg* sponm&i takt muli brwpU(M. ViUttM o«r«nd|*. Dolavnlco mi popravilo ^ Renault - automobili naj certej SI, najbolj ekonomični, najsolidnejšl, najelegantnejSi« Cena 4 sedežnemu vozu fr. 14 550’— franco Pariš. ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: E. MALHAPE, LJUBLJANA, Krekov trg fitev. lO.