IZVESTJA
Muzejskega društva za Kranjsko.
Letnik VIII. 1898. Sešitek 4.
Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju
po Kr.
Spisal dr. Fr. Kos.
V.
Leta 530. in tudi že prej so Slovani in Antje v družbi s I luni večkrat šli čez dolenjo Donavo ter grozovito postopali mej bizantinskimi prebivalci.7") Cesar Justinijan je nato v četrtem letu svojega vladanja poslal nad Slovene Chilbudija ter mu izročil stražo ob Donavi zato^ da bi branil Slovenom prehod čez rečeno reko. To je nekoliko pomagalo. Ko je pa Chilbudij po tretjem letu, odkar je bil poveljnik ob Donavi, šel čez to reko, postavili so se mu Slovč-ni nasproti (533). Prišlo je do hudega boja, v katerem je padlo mnogo Grkov in tudi njih poveljnik Chilbudij. Odslej so Sloveni šli čez Donavo, kadar se jim je zdelo, ter so plenili po bizantinski državi."") Tudi Antje so napadli Tracijo, ujeli tu mnogo Grkov ter jih odvedli v sužnost.H0)
'•) Prokopios, De l>cll. Goth., III, c. 14, I. c. p. 331: ». . . itui ttnöi rt/r tiaßttffU nulXitmi; ifiij Ovvrm ml "7rr«/ x«i .IxJU/tyroi mniHtjfiirt» tlri/Xtam 'l'ut(taii>vi tiiytt HQydanttO.'
'») Ravno tam, III, c. 14, p. 331 ct 333.
•o) Ravno tam, III, c. 14, p. 332: ». . . imi di tov /ijinur tuvtov '.■trnu irti(Txij\\>rtrjn »/'»• ti< fni %Mi>!<t ftnlXttvi ihjinurrit m)
tjrtiiiitntidtaur ni\r »Wr>; '/'u>[<<uwr.*
10
Ne dolgo potem se je vnela domača vojska mej Sloveni in Anti. 1'rvi so bili srečnejši ter premagali svoje nasprotnike. Kmalu nato so zopet sklenili mir mej seboj.
Prokopij nam pripoveduje, da je za časa vojske mej Anti in Slovani ujel neki Slovc*n mladega človeka, kateremu je bilo ime Chilbudij, tedaj tako, kakor prej omenjenemu bizantinskemu poveljniku. Vzel ga je s seboj, da bi mu služil. Akoravno je bil Chilbudij vjetnik, bil jc vender svojemu gospodu zvest. Večkrat je šel zanj v nevarnost; hrabro se je boril s sovražniki ter se povsod odlikoval. V tistem času so Antje napadli Tracijo, vjeli mnogo llizantincev ter jih odvedli v sužnost. Mej vjetniki je bil tudi neki prekanjeni Grk, kateri je dobil kaj milostljivega in ljubeznjivega Anta za svojega gospoda. Ker ni imel nikakoršnih sredstev, da bi se povrnil na bizantinsko zemljo, pomagal si je z zvijačo. Šel je k svojemu gospodu, hvalil njegovo ljubeznjivost ter trdil, da mu ilog obilno povrne dobrote, katere mu jc izkazal. Spodobi se, da je hvaležen tako milemu gospodu. Nato mu reče, da si lahko v kratkem pridobi bogato odškodnino za vse storjene dobrote, ako ga hoče poslušati. Grški poveljnik Chilbudij biva mej SloviSni kot vjetnik, a nobeden izmej njih ne ve, kdo je ta človek. Ako bi hotel Chilbudija odkupiti ter spraviti na bizantinsko zemljo, dobil bi brez dvoma od cesarja toplo zahvalo in prav bogato odškodnino. Na ta način je zviti Grk pregovoril svojega gospoda, da se je ta napotil ž njim mej Slovi'nc, kateri so bili že prej z Anti sklenili mir ter sedaj kot prijatelji ž njimi občevali. Chilbudija so odkupili, odštevši njegovemu gospodu veliko denarja, ter ga odvedli s seboj. Ko so prišli na zemljo Antov, prašal je kupec Chilbudija, je li bizantinski poveljnik. Ta se ni lagal ter povedal, da je po rodu Ant. Ko se je s svojimi rojaki vojskoval s Slovini, bil je vjet od nasprotnikov. Sedaj pa, ko se je povrnil v domovino, hode za naprej svoboden, ker tako veleva zakon. Nato se je kupec močno razjezil, ker se ni izpolnilo njegovo upanje. Grk ga je hotel potolažiti ter na novo nalagati, da bi lažje dosegel svoj namen. Trdil je, tla je dotični mož pravi Chilbudij. Mej Sloveni in Anti se boji povedati resnico; ako bi pa bil na bizantinski zemlji, razjasnil bi vse ter bi bil še celo ponosen na svoje delo.
Ko se je govorica o Chilbudiju raznesla mej ljudi, zbrali so se Antje ter prigovarjali svojemu rojaku, da bi se razglasil za grškega poveljnika. Upali so dobiti na ta način bogato odškodnino od bizantinskega cesarja. V tistem času je poslal cesar Justinijan nekoliko svojih starešin k Slovanom, katere je pozval, da bi prišli v staro mesto Turris,") katero je ležalo na severni strani reke Donave. To mesto in pa bližnjo
Turris je sedanje mesto Turnu pri izlivu reke Olte v Donavo.
zemljo, katera je prav za prav spadala k bizantinski državi, hotel je cesar Justinijan dati Slovanom, potem živeti ž njimi v največjem prijateljstvu ter jim plačevati bogata darila, ako sklenejo ž njim zavezo, da bodo zanaprej vedno ovirali Hunc, ki hočejo ropati po bizantinski državi. Ko so Slovani to culi, bili so zadovoljni ter obljubili vse storiti, ako iz nova postavi Chilbudija za svojega poveljnika ter mu dovoli, da prebiva mej njimi. Trdili so, da je tisti, katerega hočejo imeti, pravi Chilbudij. A tudi ta, katerega je upanje na lepšo bodočnost nekako omamilo, je sedaj rekel, da je bizantinski poveljnik Chilbudij in da želi bivati mej Anti. Nato je bil Chilbudij poslan v Carigrad. Mej potjo je naletel nanj bizantinski poveljnik Narsct, ki se je začel ž njim pogovarjati. Prepričal se je, da mož ni pravi Chilbudij, akoravno je govoril še precej dobro latinski jezik, vedel za nekatere Chilbudijevc posebnosti ter se znal zadostno potajevati. Narsct ga je dal vkleniti; prisilil ga je, da je povedal resnico, ter ga nato peljal s seboj v Carigrad. To se je zgodilo nekako leta 545")
Kakor se vidi, je to, kar nam Prokopij pripoveduje o Chilbudiju, nekoliko resnično, nekoliko pa izmišljeno. Neverjetno je, da bi bili Slovani tako malo zahtevali od cesarja Justinijana v slučaju, da sklenejo ž njim zavezo.
Leta 545.8») je prestopila velika množica Slovenov reko Donavo, ropala po Traciji ter tirala potem mnogo Bizantincev v sužnost. Nenadoma so naleteli na te Slovöne tisti Heruli, o katerih sem povedal, da so se leta 512. naselili po grških tleh. Udarili so na Slovßnc ter jih pregnali, vjetnike pa osvobodili in poslali domov. »•)
Dve leti pozneje, tedaj leta 547.8B) sc jc na novo napotila slovčnska vojska čez dolenjo Donavo ter potem opustošila vso Ilirijo do Drača.8") Povsod so Sloveni morili, tirali odrasle ljudi v sužnost ter si lastili tuje imetje. Ker ni nobeden branil
"«) Prokopios, De bell. Goth., III, c. 14, p. 332—337.
»•) Prokopij nam to pripoveduje mej dogodbami, katere so se vršile v 11. letu gotovske vojske, tedaj leta 545.
M) Prokopios, De bell. Goth., III, c. 13, p. 330.
•J) Prokopij vpleta to mej dogodbe, katere so se vršile v 13. letu gotovske vojske.
•*) Drač, stari Dyrrhachium ali Kpidamnus, jc mesto v Albaniji tik Jadranskega morja.
10*
mnogoštevilnih ondotnih gradov, akoravno so bili trdni, prisvojili so si jih Sloveni na ta način, da so prej prehodili in preiskali po svoji volji vso okolico. Grški poveljniki po Iliriji, ki so imeli seboj 15.000 mož, sledili so sovražniku le od daleč, ker se niso upali, da bi se mu približali.87)
Brez dvoma jc v zvezi s temi vsakoletnimi napadi to, da jc dobil neki škof v Meziji dne 23. marca leta 538. dovoljenje, da sme prodati cerkveno imetje in dragocenosti ter za prejeti denar odkupiti vjetnikc. ••) Isto dovoljenje sta dobila dne 9. maja leta 544. dva druga škofa na zahodni obali Črnega morja, namreč škof v Tomih in škof v Odcssu.
Povedal sem, da so Slovčni bivali okoli leta 551. že po Srcmu mej Donavo in Savo ter po Banatu. Po Erdeljskem in vzhodnem Ogerskem mej Tiso in Karpati so živeli Gepidje. Od teh bolj proti zahodu v Panoniji mej Donavo in Dravo so gospodovali od leta 526. naprej Langobardi. Da so bili Slo-vöni leta 548. naseljeni že po južnem Ogerskem ter sosedje I.angobardom in Gepidom, smemo sklepati iz tega, kar nam Prokopij pripoveduje o langobardskem pretendentu Ildigesu.
Ildigcs lldigisal), član langobardske kraljevske rudovine, je zbežal pred svojim kraljem Wachom k Slovanom. Kmalu potem je Wacho zbolel in umrl; za njim pa je prišel njegov sin Waltar. Ker jc bil se jako mlad, oskrboval jc langohardsko državo njegov varuh Audoin. Ta je kmalu postal mogočen ter se polastil vlade, ko je mladi Waltar na-nagloma zbolel in umrl. Ko je nastala okoli leta 548. vojska mej Gcpidi in Langobardi, napotil se je lldiges takoj k Gepidom ter pripeljal seboj nekoliko zvestih Langobardov in pa veliko množico Slovanov. Upal jc, da mu Gepidje pomagajo dobiti prestol. Ko pa so ti nato z Langobardi sklenili mir, zahteval je Audoin od Gcpidov kot svojih prijateljev, da mu izroče Ildigesa. Gepidje pa tega niso hoteli storiti ter so rekli Ildigesu, da naj ubeži, kamor hoče. Ta se je precej nato napotil s svojim spremstvom ter z nekaterimi gepidskimi prostovoljci k Slovi'nom. Odtod je hotel iti k gotovskemu kralju Totili v Italijo. Imel je okoli sebe 6000 vojakov. Ko jc prišel na Beneško, bojeval se je s tistim oddelkom bi«
"') Prokopios, De bell. Goth., III, c. 39, p. 397. .»») Justiniani Novellac, cd Zachariae, I, str. 481. »») Kavno tam, II, str. 256.
zantinske vojske, katerega je vodil poveljnik Lazar, ga premagal ter pobil mnogo nasprotnikov. Vender se potem ni združil z Goti, pač pa se je vrnil, prestopil reko Donavo ter prišel iz nova k Slovi'nom.90)
Kolikor nam jc do sedaj znanega, bili so tisti Sloveni, ki so spremljali leta 548. lldigesa na Beneško in nazaj, prvi izmed Slovanov, ki so prišli, akoravno le mimogrede, na sedanja slovenska tla. Ne ve se, so li bili ti Slovčni predniki sedanjih Slovencev, ali pa kakega drugega slovanskega razroda. Ker so rečeni Slovšni morali iti čez Donavo, da so prišli V svojo takratno domovino, in ker so bili najbrže tudi sosedje Gepidom, smemo sklepati, da so prebivali po sedanjem Banatu.
Leta 549.in) je šla brez ovir čez dolenjo Donavo slovenska vojska, katera po Prokopijevi trditvi ni štela več kakor 3000 mož •*) ter se potem, ko je tudi brez truda prestopila reko Marico, razdelila na dva dela. Jedna četa jc imela 1800 mož, ostale pa druga. Poveljniki bizantinske vojske po Iliriji in Traciji so napadli ta dva oddelka, ki sta bila mej seboj ločena. Bili so premagani, česar se ni pričakovalo; nekateri so bili ubiti, drugi so pa ušli ter bežali brez reda. Ko ste tedaj slovenski četi, akoravno ste bili mnogo slabejši, kakor grška vojska, užugali vse poveljnike, naleti bizantinski vojskovodja Asbad na jedno trumo sovražnikov. Ta Asbad je bil član   telesne straže cesarja Justinijana in ko je bil vpisan
"") Prokopios, De bell. Goth., 111, c. 35, p. 430. — Prokopij pripoveduje to mej dogodbami, katere so se vršile v 14. letu gotovske vojske, tedaj leta 548.
»') Prokopij vpleta to mej zgodovinska dejanja, katera so se godila v 15. letu gotovske vojske, tedaj leta 549. — Gl. De bell. Goth., III, C 35 »n 39.
•*) Zdi se mi, da je število 3000 premajhno, ker pomisliti je treba, da so Slo von i premagali takrat več bizantinskih armad, opuslošili vso zemljo mej dolenjo Donavo in Kgcjskim morjem, vzeli mnogo trdnjav in mesto Toper ter so nazadnje odvedli s seboj več kot 10.000 vjetnikov. Ako bi nam poročal o teh uspehih kak slovanski pisatelj, rekli bi, da je ves sestavek pretiran in spisan s pristranskega stališča. Ker pa nam to pripoveduje grški zgodovinar Prokopij, nimamo vzroka, da bi mu ne verjeli, da so se Slovani takrat jako hrabro vojskovali po bizantinskih tleh.
mej tako imenovane kandidate, zapovedoval jc mnogoštevilnim konjikom, kateri so imeli že od nekdaj svoj tabor v Tzurullu »•) v Traciji ter so jih prištevali mej najboljše vojake. Tudi te so Slovč-ni brez truda zapodili v beg ter jih večinoma pobili. Asbada so vjeli ter ga iz prva imeli pri sebi, pozneje so ga pa zvezali, strgali mu kožo s hrbta ter ga sežgali. Ko so to izvršili, pustošili so brez strahu po vsi Traciji in po vsi Iliriji ter oblegali in vzeli mnogo trdnjav.
Prokopij pravi, da se Slovčni v prejšnjih časih niso upali niti oblegati mest, niti se bojevati na ravnem polju. Bali so se še celo, da bi napadli bizantinsko zemljo, in nikdar jih ni nobeden videl, da bi bili s svojo vojsko prestopili dolenjo Donavo. Kakor se vidi, izpremenili so se časi.
Tisti oddelek Slovönov, ki je premagal Asbada, opustošil je potem vse po vrsti do morja ter oblegal in vzel primorsko mesto Toper,IU) akoravno jc bila v njem vojaška posadka. Toper je bilo prvo izmej pobrežnih mest v Traciji ter za dvanajst dnij hoda oddaljeno od Carigrada. Vzeli so mesto Sloveni takole:
Večina Slovinov se je skrila v nepristopnih krajih tik mestnega zidovja; le malo jih je ostalo pri vzhodnih vratih in ti so začeli dražiti na stolpih stoječe Bizantince. (irski vojaki, ki so ondi stražili, menili so, da ni več sovražnikov, kakor toliko, kolikor jih vidijo pred seboj; zgrabili so takoj za orožje ter se vsi zagnali na nje. Sloveni so se nato pomaknili nazaj ter kazali napadnikom, da iz strahu bežd pred njimi. Bizantinci so se precej močno oddaljili od mestnega zidovja, ko so podili sovražnike. Sedaj so se vzdignili od zadej tisti, ki so bili skriti v zasedi, ter napadnikom zastavili pot v mesto. Nato so se obrnili tudi oni, ki so na videz bežali, ter od spredaj prijeli Bizantince. Ko so jih Sloveni popolnoma pobili, napadli so mestno zidovje. Tamošnji prebivalci, katerim je sedaj manjkala vojaška pomoč, bili so v veliki zadregi;
M) Tzurullum, sedaj Corlu, je bilo mesto mej Carigradom in 1 »renopoljem.
M) Topimi ali Toperus (Törttnoi) jc bilo mesto blizu Kgejskega morja ob Mestu (Nestus) na poti, katera je peljala iz Carigrada v Solun. Da so Sloveni vzeli mesto Toper, omenja Prokopij tudi v svojem spisu »De aedifieiis«, IV, c. II, ed. Dimlmi; p. 304.
vender so v začetku odbijali naskakovalce. Najprej so vlivali na nje jako vrelo olje in smolo; tudi so metali na nje kamenje ter vse storili, da bi odvrnili pretečo nevarnost. A Sloveni so jih potem prisilili s svojimi puščicami, katere so streljali na nje, da so mestni prebivalci zapustili stolpe. Nato so Sloveni pristavili k obzidju lestvice ter s silo vzeli mesto. Pomorili so takoj vse može, katerih je bilo do 15.000, polastili se vsega imetja ter dečke in ženske odgnali v sužnost. Iz prva niso prizanesli nobeni starosti.
Ti Sloveni, kakor tudi tisti, ki so bili pri drugih četah, pomorili so, kadar so prišli na bizantinsko zemljo, vse odrasle, na katere so naleteli. Zato je bila vsa zemlja po Iliriji in Traciji polna nepokopanih mrličev. Tistih, kateri so jim prišli v roke, niso morili niti z mečem, niti s sulico in niti na kak drug navaden način, pač pa so zabili v zemljo jako močne kole, zostrili jih kolikor mogoče ter na nje nateknili nesrečneže z veliko močjo, tako da so potisnili kolovo ost tem ljudem skozi zadnjico do riroba ter jih tako usmrtili. — Sloveni so tudi večkrat zabili v zemljo po četiri debele lesove ter privezali k njim roke in noge vjetih ljudij; nato so jih neprestano udrihali s koli po glavi ter na ta način pobili tako, kakor kake pse, kače ali druge zveri. Vole in ovce, katerih niso mogli spraviti v svojo domovino, zaprli so v kako poslopje ter jih brez usmiljenja požgali. Na tak način so Sloveni po-končevali tiste, na katere so naleteli.
Ko sta bila oba oddelka pijana obilice krvi, sklenila sta nekatere ljudi žive odpeljati seboj. In tako se je zgodilo, da so se vsi Sloveni vrnili domov ter seboj prignali več kakor 10.000 vjetnikov. ••)
Leta 550. se je bizantinski poveljnik (Jerman mudil v Sofiji (v Srcdcu) na sedanjem Bolgarskem ter tu zbiral in urejeval svoje trume, da bi jih peljal v Italijo, kjer so se takrat Grki vojskovali z Vzhodnimi Goti. Kar prestopi reko Donavo tako velika množica Slovönov, kakor nikdar ne prej, ter se prikaže pri Nišu. ••)  Nekateri izmej Slovönov so se odstranili
"») Prokopios, De bell. (Joth., III, c. 38, p. 441-444. »*) Nis je mesto na sedanjem Srbskem.
od glavne vojske, potikali se okoli ter posamezno brodili tudi po okolici mesta Sofije. Nekaj so jih Mizantinci vjeli, zvc/ali in vprašali, zakaj jc slovenska vojska prestopila reko Donavo in kaj hoče izvršiti. Vjeti Sloveni so odgovorili, da je prišla z namenom, da bi oblegala in vzela Solun ob Kgejskcm morju ter druga ondotna mesta. Ko je to zvedel cesar Justinijan, bil je jako vznemirjen ter je takoj pisal (Jermanu, da naj za sedaj odloži svojo pot v Italijo, pač pa naj pomaga Solunu in sosednim mestom ter z vsemi svojimi močmi odbije napad Slovönov.
Mej tem so zvedeli tudi Slovöni '"1 vjetih ljudij, da K (Jerman mudi v Sofiji. Ker je ta poveljnik že v prejšnjem času popolnoma premagal Ante, njih sosede, ko so z veliko vojsko napadli bizantinsko zemljo, zbali so se ga sedaj Sloveni. Mislili so, da vojska, katera je bila namenjena v Italijo, ima ves drug namen. Zato so svoj načrt predrugačili; opustili so svojo pot proti Solunu, prekoračili razne gore po Iliriji ter dospeli v Dalmacijo. Nato je tudi (Jerman, ker se mu ni bilo treba bati za Solun, ukazal svoji vojski, da se pripravi na pot v Italijo. Ker pa je (Jerman takoj potem nanagloma zbolel in umrl, ukazal je cesar njegovemu zetu Ivanu, da pelje vojsko v Italijo. Ta se je nato napodi s svojimi trumami v Dalmacijo ter sklenil, da ostane čez zimo v Solinu (Salona pri Spletu)."7)
Tisti Sloveni. o katerih sem prej povedal, da so napadli bizantinsko zemljo, in tudi drugi, kateri so nekoliko pozneje prestopili reko Donavo ter se pomešali s prvimi, pustošili so popolnoma svojevoljno po vzhodno - rimski državi. Nekateri ljudje so takrat mislili, da je izvabil te ljudi na zemljo bi/.an tinske oblasti gotovski kralj Totila, poslavši jim mnogo denarja. S tem je hotel doseči, da bi ne bilo mogoče Justinijanu vojskovati se po Italiji, ko bi imel opraviti s temi barbari. Prokopij pravi, da ne more povedati, so Ii Slovöni iz svojega nagiba prišli v Dalmacijo ali pa jih je poklical Totila.
»;) Prokopios, De beli. Goth., III, c. 40, p. 449 451.
Sloveni so se nato razdelili v tri čete ter naredili po bizantinski pokrajini, Evropa imenovani, strašansko škodo. Oni niso samo mimogrede oplenili tamošnjc zemlje, temuč so ostali v nji tudi čez zimo (f-fy) brez strahu pred kakim sovražnikom tako, kakor bi bili v svoji domovini. Nazadnje je poslal nad nje cesar Justinijan prav veliko vojsko, katero so vodili mej drugimi Konstancijan»»), Aratij""), Nazar100), Germanov sin Justin ter Ivan, kateremu so rekli Phagas (požeruh).,01) Za vrhovnega voditelja čez vse pa je postavil Scholastika, jednega izmej palatinskih evnuhov. Ta vojska je naletela na oddelek Slovčnov pri Drenopolju, katero mesto leži v južni Traciji ter je oddaljeno od Carigrada pet dnij hoda. Sloveni niso mogli več iti naprej, ker so peljali s seboj neštevilno množico ljudij, živine in vsakovrstnega blaga. Ostali so tedaj na rečenem kraju ter se pripravljali na boj tako, da ni nič o tem zapazil sovražnik. Slovöni so postavili svoj tabor na gori, ki se ondi vzdiguje, Bizantinci pa ne daleč od tam v ravnini. Ko so se ti že mnogo časa mudili na rečenem mestu, začelo je vojaštvo godrnjati ter predbacivati svojim voditeljem, da imajo sami vedno dovolj hrane, vojake pa zanemarjajo, ker jim ne privoščijo potrebnega živeža; tudi se nočejo vojskovati s sovražniki. Tako so bili bizantinski poveljniki prisiljeni, da so se lotili nasprotnikov. Prišlo je do hudega boja, v katerem so bili Bizantinci popolnoma premagani. Padlo je mnogo najboljših vojakov; poveljniki so z drugimi vred komaj ušli sovražnikom ter bežali, kamor so mogli. Slovčni so vzeli Konstancijanovo zastavo, pognali v beg bizantinsko vojsko ter se napotili naprei.
"") Kostancijan je bil maršal cesarja Justinijana. V začetku gotovske vojske je bil poslan v Ilirijo in Dalmacijo.
""j Aratij se je že prej vojskoval kot bizantinski poveljnik v Italiji.
"">) Nazar, tloma iz Ilirije, jc bil v svoji domači deželi vojaški poveljnik.
lul) Ivan Phagas je služil prej kot bizantinski podpoveljnik v Asiriji, Armeniji in Italiji.
Pustošili so svojevoljno po pokrajini, Astika imenovani,,oa) katera je bila že od nekdaj cvetoča, ter tu dobili veliko plena. Tako so oropali mnogo krajev ter prišli do Dolgega zidovja, katero je bilo za dober dan hoda oddaljeno od Carigrada. Nekoliko pozneje je tem Slovenom sledila nova bizantinska vojska, naletela na jeden njih oddelek ter ga s hitrim naskokom pognala v beg. Pobila je mnogo sovražnikov, osvobodila veliko število rimskih vjetnikov ter dobila in vzela seboj Konstancijanovo zastavo. Drugi Sloveni pa so se z ostalim plenom povrnili v svojo domovino.,08)
Nekoliko pozneje, vendar še istega leta104), je prišla velika množica Slovönov v Ilirijo ter tu strašansko postopala. Cesar Justinijan je poslal nad nje svojo vojsko, katero sta razun drugih mož vodila tudi Germanova sinova. Bizantincev jc bilo po številu manj kakor Slovönov in zato se jim prvi niso upali postaviti nasproti; pač pa so jim vedno sledili za hrbtom ter ugrabili tiste, kateri so zaostali. Nekatere izmej njih so pobili, nekatere pa žive vjeli ter poslali cesarju. Pri vsem tem so Sloveni takrat dolgo časa pustošili po bizantinski zemlji; po vseh cestah je bilo polno mrličev. Brez števila ljudij so odgnali v sužnost. Ko so vse pokončali, vračali so se domov z vsem plenom, ker se jim ni nihče zoperstavil. Še takrat, ko so hoteli Slovčni iti čez Donavo, niso jih mogli Bizantinci napasti iz kake zasede ali pa jim kako drugače škodovati, ker so Gepidje sprejeli Slovčnc ter jih prepeljali za ne malo odškodnino na drugo stran Donave. Dobili so od vsakega Slovena po jeden zlat stater.,os)
Nekoliko časa pozneje je poslal cesar Justinijan Lango-bardom, ki so prosili pomoči zoper Gepide, pomožno vojsko,
,M) Ta pokrajina je bila blizu Carigrada mej Črnim in Marinor-skim morjem.
"») Prokopios, De bell. Goth., III, c. 40, p. 454 -457. '*•) Prokopij pripoveduje to mej dogndhatni, katere so se vršile v 17. letu gotovske vojske, tedaj leta 551. Cf. Prokop. I. c. IV, c. 21. I0ä) Jeden zlat stater je imel po 210 obolov.
ker je te dolžil, da so vkljub sklenjeni pogodbi na škodo Bizantincem pomagali Slovenom, da so ti prišli čez reko Donavo. I0»)
Iz Prokopijevih spisov je tedaj razvidno, da so Sloveni skoraj vsako leto pridrli s svojimi trumami na bizantinsko zemljo. To nam potrjuje na kratko tudi Jordanis, kateri je leta 551. končal svojo rimsko zgodovino, v kateri omenja, da napadajo Bolgari, Antje in Slovöni vsak dan rimsko (bizantinsko) državo.107) V svoji gotovski zgodovini, katero je pisal v Traciji in zvršil tudi leta 551.108), pa pravi isti pisatelj: »Zarad naših težkih grehov razsajajo sedaj Veneti, Antje in Slovžni povsod zoper nas.« w>)
Leta 559. so Sloveni v zvezi s Huni pridrli v Tracijo, po njej pustošili ter pobili mnogo ljudij; veliko pa jih polovili, da bi jih odvedli v sužnost. Mej ujetniki sta bila tudi dva bizantinska poveljnika, Sergios in Edermas. Ko so Sloveni in Huni dospeli do Dolgega zidovja, katero je postavil cesar Anastazij, prekoračili so je ter prišli tako v okolico mesta Carigrada. Dolgo zidovje je bilo namreč postavljeno mej Mar-morskim in Črnim morjem ter bilo, kakor smo že omenili, oddaljeno od Carigrada za dober dan hoda. Prebivalstvo, katero je živelo mej Dolgim zidovjem in mestom, je prišlo nekoliko sovražnikom v pest, nekoliko pa izbežalo v Carigrad. Cesar je nato poslal proti Dolgemu zidovju nad Slovöne in Hune mnogo vojakov, kateri so pa bili premagani in večinoma tudi pobiti. Sedaj jc pretila velika nevarnost glavnemu mestu. Vse je moralo na noge, dijaki, člani telesne cesarske straže in
10«) Prokopios, De bell. Goth., IV, c. 25, p. 591—593.
'•') Jordanis, Romana S 388 (cd. Mommsen, Mon. Genn., Auct. ant., tom. V/I, p. 52): »Hi sunt casus Romanae rci publicae preter instantia cottidiana Bulgarum, Antium et Sclavinorum.«
ln) Mon. Germ., Auct. ant., tom. V/I, p. XV.
IM) Jordanis Gctica, § 119 (Mon. Germ., Auct. ant., tom. V/I, p. 89): «... Venethi, Antes, Sclavcni; qui quamvis nunc, ita facientibus peccatis nostris, ubique deseviunt . . .«
se celo stari senatorji, da bi stražili mestno zidovjc. Svojemu izkušenemu poveljniku Belisarju je cesar ukazal, da naj gre nad sovražnike. Ker ni bilo dovolj vojaštva in konjikov, velel je Belisar poiskati vse konje po cesarskih in privatnih hlevih. Oborožil jc vse ljudstvo ter šel potem nad Slovene in Hunc. Pri neki vasi zunaj mesta je napravil tabor, polovil nekoliko sovražnikov ter jih dal umoriti. Ukazal je sekati drevesa ter jih spravljati sovražni vojski za hrbet. Ko so Sloveni in Huni videli, da je prišla tako velika množica nad nje, in ker niso vedeli, da se prav za prav ne zna vojskovati, udarili so jo iz prva proti glavnemu mestu. Ko so pa spoznali, da je Carigrad dobro preskrbljen s stražo, mahnili so jo proti Tzurullu (Čorlu), Arkadiopolu in Drizipcrom M0) ter ostali tu več mesecev. Po velikonočnih praznikih se je napotil cesar k Dolgemu zidovju, da bi je dal popraviti. Pomagali so mu pri tem delu prebivalci primorskega mesta Selymbrije, katero jc stalo mej Tzurullom in Carigradom tik Marmorskcga morja. Cesar je ostal pri Dolgem zidovju in v Selymbriji do meseca avgusta. Ravno tako dolgo časa so Slovöni in Huni pustošili zunaj Selymbrije po okolici prej naštetih mest. (irski pisatelj, ki nam to pripoveduje, trdi tudi, da so sovražniki še le odšli, ko jim je cesar zagrozil, da pošlje svoje ladje k Donavi, kjer jim zapre prehod čez rečeno reko. Ml) — Razume se, da je ta grožnja izmišljena. Ako se niso Slovöni in Huni bali Bizantincev pred Dolgim zidovjem in še celo pred Carigradom, tem manj so imeli strah pred ladjami, katere bi se bile prikazale na Donavi.
Vslcd teh neprestanih napadov, katere so Slovöni leto za letom ponavljali na Balkanskem polotoku, bila je rimska kultura, kolikor je še niso pokončali (iermani in drugi narorije, kateri so v prejšnjih stoletjih tu razsajali, popolnoma uničena mej Donavo ter Črnim, Egejskim in Jadranskim morjem. Izvzeta so bila le nekatera utrjena mesta ob morskih bregovih.
"°) Tzurullum, Arkadiopolis in Prizipcra so l>ila mesta mej Mar-morskim in Črnim morjem.
'") Theophanis Chronographia, ed. Hoor, I, p. 233.
Kmalu potem so dobili carigrajski vladarji novega sovražnika na severni strani svoje države.  To so bili Obri, ki so dostikrat združeni s Slovčni pridrli na bizantinska tla. (Dalje prihodnjič.)
Rimski romarji iz slovenskih dežel.
Priobčil dr. F. Kc-vacič.
Rim je bil že od nekdaj nekako težišče najrazličnejših narodov. Zlasti v srednjem veku in v začetku novega veka je versko navdušenje gnalo tisoče in tisoče ljudij visokega in nizkega stanu v večno mesto. Ni dvoma, da so mej množicami bili mnogobrojno zastopani tudi Slovenci, katere je že tudi krajevna bližina bolj vlekla v Rim, kakor n. pr. Nemce iz daljnega severa. Ako so cele trume s Slovenskega potovale v Kolin ob Rajni (Kelmarajn), koliko bolj še v Rim. Menda ravno od potovanja v Rim (Roma) prihaja naša beseda >romati«.
Take božje poti niso imele le nabožnega pomena, marveč so bile tudi nekako izobraževalna potovanja za visoke in nizke. Koliko vtiskov so pač prinesli s seboj rimski romarji, ki so peš prepotovali različne dežele in ljudstva doli do Rima in nazaj! In kakor izkušnja uči, priprosti ljudje nikakor niso nedovzetni za razne vtiske na potovanju, marveč včasih natančneje opazujejo razne posameznosti, kakor izučen človek.
Za našo kulturno zgodovino bi bilo zanimivo zvedeti, v kakem številu in iz katerih krajev so naši ljudje zahajali na daljne božje poti: Natančneji podatki se bodo pač redkokje dali najti, vender tudi drobtinice včasih veliko pripomorejo. Zlasti v Rimu se še hrani veliko imen naših dedov, ki so romali na grob apostolov-prvakov. Zaradi velike množine ptujcev so papeži ondi vstanovili večja gostišča. Posamezni narodi so dobili tudi svoje cerkve in gostišča, kjer so ubožnejši ljudje našli zavetje med svojimi. Tako je za Nemce bogati Nizozemec Johann Peters iz Dortrcchta s svojo ženo Katarino 1. 1386. vstanovil zavod S. Maria deli' Anima.   Slične zavode so imeli Angleži,
Francozi, Poljaki, Ogri in drugi. Jugoslovanom je papež Nikolaj V. vstanovil gostišče in pozidal cerkev sv. Hijeronima. Vsled turških napadov je toliko Hrvatov prišlo v Rim, da je cel del mesta ob Tiberi bil slovanski, in Slovani so pozneje dobili celö posebno župnijo.
Na tisoče romarjev iz Dalmacije, Hrvatske, Istre, Koroške, Kranjske in Štajerske je našlo tu zavetišče. Pri tej cerkvi, kakor tudi pri drugih narodnih rimskih cerkvah, je bila velika bratovščina, v katero so se navadno vpisali romarji, ki so stanovali v zavodu. V bratovskih knjigah ilirskega zavoda je na tisoče Slovencev, dä, več kakor Hrvatov. Leta 1652. je tedanji zakristan sv. Hijeronima, Hijeronim Pastrič, rojen Dal-matinec, začel pravdo proti »Kranjcem«, češ, da nimajo pravice do ilirskega zavoda. V ta namen je izkvaril diplomo papeža Nikolaja V., iz zapisnikov pa je izbrisal mnogo »Kranjcev«. Za zavod so se tudi po naših pokrajinah pobirali prostovoljni doneski, in sicer lepe svote. Tudi to je znal Pastrič na nepošten način zatajiti pred preiskovalno komisijo.
Mesto »Istriam« je v zapisnikih napravil »Bosnam«, mesto »Carniolam« »Slauoniam«, mesto »Styriam« »Illyriam«.
Pravda je trajala več let in naposled jc Pastrič res dosegel, da so Slovence izključili iz zavoda.
Slovencev je še vender veliko v dotičnih zapisnikih. Ne mislim pa tukaj naštevati romarjev Ilirskega zavoda, ker jih je preveč in deloma je o tem že pisal rajni ravnatelj ilirskega zavoda dr. Ivan Črnčič') Veliko avstrijskih romarjev jc zapisanih tudi v bratovski knjigi v hospitalu S. Spirito, te knjige pa nisem mogel dobiti v roke. Starinska bratovska knjiga se hrani tudi v zavodu S. Maria deli' Anima. Naslov ji je: »Liber
') »Imena Slovjenin i Ilir u nasem gostinjcu u Rimu poslije 1453. godinc« v »Ratlu« LXXIX. jugosl. akatl. in »Starine« knj. XVIII.; in: »Jos dvoje o slovjenskom gostinjcu u Umni izopaceno. »Rad« CXXV. Posebej tiskano v Zagrebu 1896. V tej knjižici jc od str. »4—32 tudi zapisnik milodarov po HrvaŠkem in Slovenskem.
Confraternitatis B. M. de Anima Teutonicorum.3) Udje bratovščine so zapisani po dostojanstvu v posebnih odstavkih.
Pri mnogih je naznačeno samo ime in se torej ne ve, od kod so. Nekatera imena sicer zvene* slovenski, kar pa vender ni merodajno, ker nekatera navidezno slovenska imena so iz Nemškega ali iz Češkega. Za sebe sem si izpisal tudi taka dvomljiva imena, a tu priobčim le ona, katerih domovina je več ali manj znana. Mej temi romarji so večinoma bolj odlične osebe. Oziral sem se pa tudi na take, ki niso sicer iz naše ožje domovine, vender utegnejo biti v zvezi z našo zgodovino. Zatorej so med domačimi tudi nekatere odlične osebe iz sekovske in frizinške škofije in pa solnograške nadškofije.
V »Lib. Confraternitatis« so najprej »Statuta«, potem »Complenda«, za tem »Nomina summorum Pontificum, qui fucrunt tempore huius hospitalis et erunt pro tempore«. Našteto je 39 papežev, od Klementa VI. (1342 — 1352) do Grc-gorija XV. (1621 — 1623).
Za papeži sledč »Nomina illustrissimorum D. D. regum et gloriosissimorum imperatorum Romanorum, reginarum et imperatricum tempore huius hospitalis. Prvi je Karol IV. C1355)i ki je bil poprej, leta 1350., ustanovil češki zavod v Rimu. Leta 1373. Winslaus in Robertus Bavarus. 1411 Sigis-mundus II. 1438. Albertus II. Rom. rex. 1440 Fridericus III. in Leonora imperatrix.
Brez letnice so vpisani: Maximiiianus, Austriac ct Bur-gundiae dux, Carolus V., Ferdinandus, Maximiiianus, Ru-dolphus, Ferdinandus, Franciscus, Carolina Augusta in še trije ptuji vojvode.
Za vladarji je zapisnik kardinalov, škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, kakor tudi duhovnih knezov, baronov itd. Prvi je glasoviti kardinal Nicolaus tituli s. Petri ad vincula
») Knjiga je sicer t vitli že tiskana leta 1875. v Rimu, ker jo je pa težko dobiti, mislim, tla ne l>o odveč, če iz izvirnika priobčim nase romarje.
presbyter cardinalis, de Cusa vulgariter nuncupatus, episcopus Brixinensis (in kot tak ima znatno ulogo v avstrijski zgodovini).
Pod štev. I o. je vpisan Johannes Schallermann, episcopus Gurtzensis.
Štev. 21. Sigismundus, primus episcopus Laba-c e n s i s. Ob robu pristavljeno: Lamberger et nobilis de-genere appellatur.
Štev. 23. Rudolphus, episcopus Lavantinus manu propria die conversionis s. Pauli anno a nativitate Domini 1462. Po lavantinskem šematizmu je Rudolf »de Rudisheim« škofoval od leta 1463 -1468, kar je potemtakem krivo. V zgodovini humanizma na Avstrijskem je Rudolf zanimiva oseba, sicer je pa znan po svojem razporu s cesarjem Friderikom III.
Štev. 58. Marcus episcopus Prenestinus cardinalis (nunc Patriarcha Aquilegensis) hospitalis nostri protcetor ct singularis promotor, inseriptus fuit anno 1479.
Štev. 74. Zopet: Sigismundus Lamberger, primus episcopus Labacensis.
Štev. 75. Joannes Lamberger, decretorum doetor.
Štev. 76. Hermachoras, primus decanus ccclesie Laibacensis.
Štev. 77. Gaspar de Loss, capell. rev. domini episc. Laibac.
Štev. 78. Michael Pop hinger, prefati domini Laibac. camerarius.
Očividno je to bilo spremstvo škofovo, le škoda, da letnica in dan nista označena.
Štev. 98. Andreas, archiepiscopus Crayncnsis, ser. d. Friderici imperatoris orator, obtinuit a s. d. papa remis-sionem ex decimis solvendis.
Ta pustolovni in častilakomni prelat je delal veliko preglavice papežu Sikstu IV. (1471 — 1484). Cesar Friderik lil. mu je izprva veliko zaupal in ga je I. 1478 poslal kot svojega poslanika na papežev dvor. Prav ob tej priložnosti se je dal vpisati v bratovščino sv. Marije deli' Anima. Papež mu je dal
različnih darov in pravic, toda častilakomncmu možu se je vzbudila želja po kardinalskem klobuku. Ker se mu pa ta želja ni hitro izpolnila, izbruhnil je ves svoj srd na papeža, grozil mu z občnim koncilom in skušal evropske vladarje odtrgati od papeža. Vender se nikdo ni zmenil zanj in nesrečnež je končal s samomorom 13. listopada 1484.
Ilottinger, Burckhardt, Frantz in nekateri drugi novejši učenjaki mislijo, da je Andrej (s priimkom Zamometič ali pri italijanskih pisateljih Zuccalmaglio in Zuccomakehius) stoloval v v Ljubljani, kar je popolnoma krivo in je dotične učenjake zapeljalo le neznanje jugoslovanske govorice. Farlati (Illyr. sacr. IV. 189) ga imenuje mej makarskimi škofi in to bode najbrž jedino resnično, ker oni del Dalmacije se je res imenoval »Krajina«. Leta 1894. Je v Padcrbornu pri Schöninghu izšla knjiga J. Schlechta »Andreas Zamometič«. Ta pisatelj pa skuša dokazali, da je njegov sedež bil v beneški naselbini Granea, nižje od Soluna. Ker knjigo poznam le iz recenzij, ne morem soditi, s kakimi razlogi pisatelj podpira svoje mnenje, a zdi se, da tudi njega moti sličnost besed »Craynensis« in »Granensis« in da mu je neznan pomen slovanske besede »Krajina«. To je zmotilo tudi Chmela, da je v kazalu »Mon. Ilabsb.« Andreja postavil v Ostrogon (Gran) I»)
Štev. 139. A. a nativitate dmni 1503 cgo Christoph o r u s, episcopus Seckoviensis, consecratus fui ciie ultima mensis Decembris in ecclesia hospitalis Thcutonicorum de Urbe et donaui in elemosinam ducatos duos auri de Camera in auro. — Ob robu: Obiit de anno 1508, de mense sept., in via Cuniae (?) extinctus (?). Vivat Deo.
Ta Krištof (II.) je bil pomožni škof Matije Scheidta (1481 — 1512). Oba sta bila proti pravicam solnograškcga nadškofa potrjena in posvečena neposredno od papeža v Rimu. *)
') Prim. Pastor, Geschichte der Päpste. Freiburg i. Hr. 1889. II. str.
513 i- d.
*) (jI. Dr. Lcop. Schuster: Fürstbischof Marlin Brenner. Graz & Leipzig 1898. Str. 13.
Daljni odstavek:
»Nomina secularium illustrissimorum et illustrium domi-norum regum, ducum, marchionum, lantgraviornm, comitum, baronum, militum, militarium senatorum, conservatorum, pro-consulum, consulum et scabinorum etc. et eorundem dominarum.
1. Ladislaus, Ungariae et Bohemie i ex et dux Austrie.
2. Albertus, dux Austrie.
23. Ulricus de Graveneck, sercnissimorum domi-norum Frederici, Romani impcratoris semper augusti, et Mathie, regis Ungarie illustris, generalis capitancus contra Thurcos, anno dorn. 1467 fuit in urbe cum d. n. s. Paulo ppa II. in persona propria.
88. Conradus de Schawchwitz, commendator pro-vincialis Austrie, Stirie, Carinthie et Carniole, ordinis militie bcate Marie Iherosolimitane domus Theutonicorum anno 1500 solvit mihi Michaeli, procuratori ordinis eiusdem unum du-catum in auro pro fraternitate.
223. Petrus Persicus, sacellanus. Ob robu: Episcopus Sccoviensis.
228. Anno 1554. Christopherus Eisenhamcrus d. i. doctor, archiepiscopi Salisburg. consiliarius.
229. Guilhelmus de Trautmanstorff, eques Hicro-solymitanus et canonicus Salisburgensis: hoc tempore revmi d. Michaelis in archiepiscopum Salisburgenscm clecti ad S. D. N. orator, huic sese confr. adscripsit et numeravit hospitali coronatum unum. 20. Oct. 1554.
Siede:
Nomina religiosorum, magistrorum, abbatum, priorum, preeeptorum, comendatorum, ac ordinum quoruneunque et aliorum dominorum in Romana curia procu.atorum, vcnerabili-umque prepositorum, decanorum, archidiaconorum, cantorum, custodum etc.
63. Cristoferus Schachner, prepositus ccclcsie cor-niensis Saltzeburgensis dioec. (episcopus Pataviensis).
— iil —
200. Georgius Stainpach, prepositus ecclesic collcgiatc scti Nicolai in Strasspurg, Gurcensis diocesis.
220. Petrus Knawer, canonicus Leybacensis in de-cretis licenciatus, in Rom. curia causarum procurator.
(Brez štev.) Balthasar Straws, canonicus Modrusensis 1485, 10. Apr. m. p.
300. Nicolaus Crapitz de Gurchen, canonicus Wrati-slaviensis, archidiaconus Oppeliensis ac notarius palatii apost. 1487, 23. Sept. (Ep. Culmensis factus 1496).
Nomina substitutorum et audientiae litterarum contra* dictarum et pniarie (poenitentiariae) procuratorum et abbrc-viatorum etc.
86. Anno D. 1504 die 17. Oct. Christophorus, dci et apost. scdis gra. episcopus Laibacensis, sacre ccsarec maiestatis consiliarius natus et orator ad Summum Pontificcm, fuit receptus in frat. etc.
88. Georgius Delzer, clericus Aquilegiensis, decanus s. Bartholomei Frisaci Saltzburg. dioc. etc. a. 1509 in die s. Martini.5)
93. Dom. Georgius Stimer, nobilis Cubitensis ccclesie s. Marie Magdalene in volkenmarckt prepositus, cesaree maiestatis ac Rmi dom. cardinalis Guricensis secretarius, se in hanc confr. inscribi fecit die 24. Junii 1514. Obtulit ducatos largos tres.
96. Hieronymus Aleander ex comitibus Petre pilosc alias de Rwenstein in Histria, canonicus et cancellarius Leo-dicnsis et Rmi et Illmi Leodiensis praesulis et principis in urbe orator etc.
97. Sigismundus de Herberstein, eques orator Stiricnsis ad Carolum imperatorem in Hispanias, qui intuta Cymbrie maria iuvias Lituanie silvas, et Asie terminos ultra Tanais fontcs, inque Panonia ad Danubium, Maximiliani Cc-saris oratoror peragravit, voluit et Rome Germanice fraternitati asociari ad laudem virginis immaculate 2. Aug. a. d. 1519.
*) Omenja sc Sc 2, Oct. 1517 kot »dccanus Krisaccnsis«.
11'
(Pod isto štev.) Johannes Hofman de Grunpuhe, orator Stiriensis pro se et Potentiana coniuge, Andrea fratre, ut felicem in Hispanias conducat et domum reducat beata virgo fraternitatis Germanice patrona. Rome 2. Aug. 1519.
— Georgius Schnitznpamer, equesoratorCarniolensis ad Carolum Maximiliani nepotem Ro: imperatorem in Hispanias vela delegat imperatrici celesti 2. Aug. 1519.
— Traianus de Aursperg, hereditarius Camerarius et nunc orator Carniole, in Hispanias ad Carolum Ro. imperatorem archiducem Austrie etc. voluit huic fraternitati asso-ciari. 2. Avg. 1519.
— Johannes Ungnad, baro in Suneckh orator Ca-rinthianorum, ad verum et naturalem dominum Carolum Ro. imp., ad laudem dei parcntis adscripsit se confraternitati germanice 2. Aug. I5J9-
— Nicolaus de Turri ex comitatu Goricie agens ad Carolum imp. Rom. in Hispanias, quem genitrix alma multis bcllis in Italia superstitens servavit, in gratitudinem sc illius fraternitati adiunxit 2. Aug. 1519.
98. Michael de Eytzing baro, orator archiducatus Austrie ad Carolum Ro. imp. archiducem Austrie, tanquam verum hcredem Maximiliani avi sui ut diva dei genitrix iter prosperet, ad illius honorem huic fraternitati sc coniunxit 2. Aug. •519-
Istotako: Johannes de Silberberg, orator Carin-thianorum.
106. Christopherus Ungnad Baro in Sunneg Stiriacus me cum Jacobo Hag Gorliccnsi ex paternis Turtie confinibus Romain venientem huic inclitac Germanicae Nationis conf. p. m. asscripsi 25. Maii 1549.
115. Georgius Shoritig, Austriacus sacrarum literarum Studiosus et societatis Jesu subditus, huic fraternitati s. Mariac de Anima m. p. se subscripsit die 5. Martii 1567 Romae.
147. Franciscus a Dictrichstain, über baro in Holen-burg,  Finkenstain  et  Dalberg,  dominus in  Nichilsburg etc.
hereditarius ducatus Charinthiae Pocillator et canonicus catliedr. eccl. Olomucensis Sanctissimique D. N. Clementis VIII. Ponti-ficis O. M. intimus cubicularius etc. se mernoratissimae Ger-manicae nationis albo p. m. suscribere voluit 1592. II. Maii.
153. Ursinus de Berthis, Episcopus et Comes ter-gestinensis, Sermi Archiducis Ferdinandi Austriae a consiliis ob suam in Bmam Virginem Mariam singularem Devotionem necnon et in nationem Germanicam perpetuam volontatem se inscripsit 1604.
170. Anno D. 1611 die 29. Januarii. Bernardinus a Rubeis Protonotarius Apost., Praepositus s. Petri im Kaltem-prum, Vicarius Imperialis in s ecclesia Aquileiensi, consiliarius s. caes. Maiestatis et Sermi Archiducis Ferdinandi in haue sanetam sodalitatem nomen dedit tempore suae residentiae pro Caesare in Urbe sedente Smo P. Paulo V.
175. Magister Thomas Wut haut z Styrus Oberburgen. Romae commorans ac Primam suam Missam Deo offerens. i. Aug. 1621.
Nomina fratrum et sororum et benefactorum laicorum vivorum dicti hospitalis beate Marie de Anima theutonicorum.
V tem odstavku so večinoma označena le imena brez letnice in domovine.
Mej drugimi se omenjajo:
Conradus de Saelt Stiriae.
Helena de Croacia Rmi domini Andree Archiepiscopi Craynensis (gl. zgoraj) soror, quia fraternitatem hospitalis nostri habuit apud praefatum Rmum dominum Archiepiscopum commendatam.
Mej umrlimi udi se omenjajo zaporedoma Hamkin in Schaffman van M ar pur g in pa Nicolaus v ras s van sunte lenhard. Ker je ime Frass navadno v Slov. Goricah na Šta-jarskem, je mogoče, da so ti bili Stajarci.
Iz teh pičlih podatkov že lahko nekoliko sklepamo, kako mnogobrojno so potovali naši predniki v klasično Italijo,
kjer je ravno v tej dobi cvetla tako zvana renesansa. Zanimivo bi bilo, ko bi še kdo pregledal matice na laških vseučiliščih; gotovo je še tam skrit marsikak domačin.
Iz Schönlebnovih zapiskov o kranjskem plemstvu.
Priobčil Janko Bari*.
Kakor jc znano, nahajajo se v metropolitanski knjižnici v Zagrebu gencalogijski podatki o kranjskem plemstvu. Zvezani so v knjigo pod naslovom »Misccllanea« skupaj z zanimivim Hrenovim ordinacijskim dnevnikom in nekaterimi drugimi rokopisi. Nahajajo se na prvem mestu, in dasi se začenjajo še le z listom 260., so vender celotno delo. Listov je 189 v obliki navadnega pisalnega papirja. Plemenite rodovine so razvrščene po abecednem redu (Altcnburges Comites — Zvvetkouitsch), vender ne prav natančnem, tako da se vidi, da je pisatelj tu še le gradivo nabiral, da je kasneje natančno porazvrsti. O raznih plemičih se tu navaja malo podatkov, le ime in leto, kdaj se imenujejo, včasih tudi njihov stan, drugega je pa malo. Tudi tukaj ni pravega kronologičnega reda, razne osebe zapisane so po vrsti, kakor jih je pisatelj kje zasledil. Da so ti zapiski SchOnlebnovi, svedoči nam pisava, kakor tudi to, ker je on sam zapisal pri rodovini Coraduci: »Philippus uxorem duxit C h r i s t i n a m S c h ö n 1 e b n i n, m e a m s o r o r e ni, ex qua nati (ieorgius Philippus et Kudolphus«. Razun nekaterih tiskanih knjig je rabil Schönleben pri sestavljanju tega dela večinoma rokopisne zbirke in to: iz samostanov vitrinjskega, bistrskega, stiškega, zajčjega, pleterskega, kostanjeviškega, potem zbirke plemenitih rodovin Bucheim, Gallenberg, Schrottcnbach, Lamberg, Strassoldo, rokopise škofa Tomaža Hrena in svoje zapiske ter ribniški, gornjegrajski, viceriomski, Škofovski in kapiteljski arhiv. Ravno zaradi tega so podatki zanesljivi in zelo dragoceni za vsakega, kdor hoče pisati o kranjskem plemstvu
Prav je rekel o Schönlebnu Valvazor: ') »So man aber die Geschlechter sollte beschreiben, würde man aus seinen hinter-lassenen Scripturen viel gebrauchen können; weil er von allen Geschlechtern unglaublich viel mit grossem hochbemühtem Fleiss zusammengetragen, wiewol dennoch nur lauter Fragmenta.« Vender se mi zdi, da se Valvazor sam ni s tem delom služil, pa ga tudi nikjer ne omenja. (Ali ni z Valvazorjevo zapuščino prišlo delo v Zagreb? — Prip. uredn.)
Za domačo cerkveno zgodovino nahaja se pa v tej zbirki prav malo podatkov. Ono malo drobtinic, katere sem v njej nabral, sem izpisal in jih tu priobčujem z nekaterimi pripomnjami, da se s \cm okoriste scstavljatelji zgodovine kranjskih župnij.
Dob.  Mihael z Iga (de Igg) je postal župnik v Dobu 1. 1495., a kot tak bil je še 1. 1518. Omenja ga tudi Valvazor. Leta 1511, je bil on ob jednem vikarij ljubljanskega škofa.
Kamnik. L. 1445., na dan sv. Klcmcnta, je utemeljil Vil heim pl. Herič v Kamniku kapelo in beneficij sv. Marije Magdalene. Bcneficijat jc moral vsakega tedna brati 4 sv. maše. Kapela sv. Marije Magdalene je bila, kakor omenja Valvazor,s) prizidana župnišču. Kamniški župnik Sebastijan Trebuhan predlagal je 1. 1600. oglejskemu patrijarhu, naj podeli ta beneficij, kakor tudi oni sv. Ivana Krstnika, njegovima duhovnima pomočnikoma, ker sta bila slabo plačana. *)
L. 1458. je utemeljil pa Leonard Pctschacher s Pcrovcga (de Perau) v kamniški župnijski cerkvi beneficij sv. Leonarda. Oglejski patrijarh omenja v svojem pismu 1. 1477., v katerem beneficij potrjuje, kot utemeljitelja Ahacija. To je bil, kakor Schönlcben sodi, Leonhardov sin, kateri je menda že po očetovi smrti prosil patrijarha, naj bi potrdil beneficij. Bcneficijat moral je vsakega tedna brati pet maš na altarju
') Die Ehre des Herzogthums Krain. VI. str. 356.
*) Glej »Die Ehre des Herzogthums Krain«, VIII. str. 715.
•) ib. str. 810.
*) Glej A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvestja. II. str. 51.
sv. Leonarda, Florijana, Štefana in Antona Puščavnika, kjer je bil tudi beneficij sv. Trojice, kateri se je pa o Valvasorjevem času od prvega ločil. — L. 1468. bil je župnik v Kamniku Jakob Rainer (de Rain), a ne Ranner, kakor piše Valvazor.") — Župnik Jurij Scarlichi (Škrlič), brat ljubljanskega škofa Rainalda, kateri jc bil najpopreje kanonik ljubljanski in generalni vikar, a od 1. 1639. župnik kamniški in naddijakon gorenjski, je umrl dne 30. januvarja 1. 1670.
Kočevje. Dne 22. grudna 1442. je umrl kočevski župnik Gašpar p 1. Zobelsberg; pokopan je bil v Hrušici v cerkvi sv. Hrizogona. Morda je bila tamkaj rodbinska raka.
Krka. L. 1442. sta utemeljila Jurij Glaner in njegova soproga kapclanijo na Krki.
Ljubljana. Stolna cerkev. L. 1483. je utemeljil Friderik Lamberg, sin Gašparja, v stolni cerkvi kapelanijo, ali bolje beneficij sv. Andreja.
L. 1514. je utemeljil Krištof pl. Scbriach, sin deželnega glavarja Sigismunda, v stolni cerkvi beneficij sv. Marije Magdalene. Oba beneficija sta imela v stolni cerkvi svoja altarja.
L. 1502. utemeljila sta brata Leonard in Friderik Frcyhoffer v Ljubljani večne maše.
Kot kanoniki ljubljanski se imenujejo: 1. 1463 L (ton ar d Sccpachcr, 1524., 1527. Gregor Crcützcr (de Creütz), kattri jc bil tajnik škofa Krištofa Rauberja, 1531. Jurij Praunspergcr, 1543. Mihael Ilaziber, 1. 1649. bilje kanonik tudi Rudolf Coraduci, sin Rafaelov. Rudolfov brat Wolfgang bil jc menih v Stičini, a brat Filip je vzel v zakon Kristino Schönlebnovo, sestro našega zgodovinarja.
V ljubljanski stolni cerkvi so mej drugimi pokopani tudi: Gašpa r La mberg (1472.), deželni glavar Jakob La m -berg (1566.), Hanibal pl. Wcrnek (umrl 6. jan. 1618.) in Janez Vajkard Ursin Blagaj umrl  14. aprila 1617.
•) lb. str. 869.
Frančiškanska cerkev. L. 1431. je utemeljil ljubljanski meščan Pavel Ločan (de Lackh) nekoliko večnih maš v tej cerkvi. Leta 1446. je bil frančiškanski gvardijan v Ljubljani Gol Ločan (de Lackh). — Leta 1446. sta utemeljila sinova Andreja pl. Dörr a (ali Durra), Andrej in Friderik, s privoljenjem svojih stricev Baltazarja in Nikolaja v frančiškanski cerkvi nekoliko sv. maš. Ustanovno pismo podpisala sta tudi Baltazar Lamberg in Friderik Rauber.
Cerkev sv. Jakoba. L. 1383. utemeljili so Henrik Gall, Rudlicb pl. Kozjak, njegova hči Marjeta in Sigefrid de s. Petro kapelanijo sv. Jakoba. L. 1426. je pa utemeljila Marjeta, udova Andreja Apfaltrcrna, rojena Gall, v cerkvi sv. Jakoba tri sv. maše na teden, katere naj bi se brale za njeno rodovino, posebno za Nežo pl. Colientz in pa za njeno pokojno mater Elizabeto.
Cerkev nemškega reda. L. 1598. je obnovil upravitelj komende Markvard pl. Egkh, sin Žigov, kor v cerkvi nemškega reda.
Župnija sv. Petra. Župnik Ernest Messenbergcr, katerega omenja 1. 1435. tudi Valvazor, r>) bil je župnik sv. Petra že 1. 1426., a bil je tudi kanonik in naddüakon tridentski.
Avguštinska cerkev. Konrad baron Ruessenstein, kateri je s svojo soprogo Fclicito pl. Raab največ pripomogel, da se je mogla zidati nova cerkev, umrl je v Ljubljani 1. 1668.
Škofija. L. 1465. je daroval Andrej Apfaltrer Si-gismundu Lambergu mlin na Vrhniki. — L. 1545. je daroval Jurij pl. Altenhaus ljubljanskemu škofu 900 gld. — Leta 1598. je bil tajnik škofa Hrena Marko Lesar (Leyscr). •— Mati škofa Krištofa Ravbcrja je bila hči Nikolaja Predjamskega (de Lueg et Luenz). — Stariši ljubljanskega škofa Otona Friderika pl. Buchhcim so bili Janez Krištof pl. Buchheim in Suzana pl. Ilofkirchen, hčerka Vilhelmova.   Poročila sta se
») Gl. ib. str. 787.
1. 1599- 'n i'iiela še dva sina: Rudolfa in Janeza Krištofa. Mati je umrla 1. 1629.
Loš. L. 1415. je bil župnik v Ložu Jakob pl. Dürr, 1. 1419. Jakob Russbacher, kateri je še istega leta umrl.
Mekine. L. 1305. sta bili v samostanu dve sestri iz Slo-vcnjega Gradca (von Windischgratz), 1. 1331. pa Kuni-gunda pl. Saurau. Neža Celjska (von Cüli), katera je bila 1. 1409. opatinja, bila je v samostanu že 1. 1383. — Opa-tinja Ana Lamberg je bila hči deželnega glavarja Jurija Lambcrga in njegove druge žene Magdalene Turnskc. Rodila se je 1. i486, skupaj z bratom Ivanom, kateri je pa kmalu po rojstvu umrl. Jurij Lamberg je imel 22 otrok. Umrl je 1. 1499. na dan sv. Sigismunda, njegova žena pa še le 1. 1538. v 74. letu starosti in jc pokopana v mekinskem samostanu. — Suzana iz Gornjega Grada (von Oberburg) je bila opatinja 1. 1586.
Ribnica. Bratovščina presvetega Rcšnjega Telesa. Ta bratovščina je bila utemeljena v Ribnici leta 1457. Mej njenimi utemeljitelji se imenujejo: Jurij Glowitz er, Udalrik Ravber in njegova soproga Marjeta in Vid Špeglovič. Med členovi te bratovščine se pa nahajajo: leta 1502. V c n c c 1 j G r i m š i č, Janez Lamberger pl. Willingrein I. 1502—1506. Leonard Herič (umrl 1. 1507.) in 1. 1514. Marjeta Hohenwart. Schönleben je izpisal ta imena iz ribniških rokopisov. Da je bila ta bratovščina res že v petnajstem stoletju utemeljena, svedoči tudi to, da je bilo 1. 1473. ribniškemu sodniku Lconarriu ukazano, naj skrbi, da bode Ivan Pruča, ki je okradel ob času, ko so Turki napadli Ribnico, pušico, kjer se je nabiral denar zoper Turke, in in pušico bratovščine presv. Rešnjega Telesa, vrnil denar župniku.«) Če zvemo na drugem mestu,') da je oglejski patrijarh Hermolaj Barbaro še le 4. julija 1619 potrdil to bra-
") A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Izvcstja I. str. 23. ;) Izvestja III. str. 107.
tovštino, treba umevati tako, da jc ta bratovština najbrž še le tedaj dobila svojega posebnega duhovnika ali beneficijata.
L. 1588. dne 10. sušca je umrl župnik ribniški in nad-dijakon David pl. Reiffenberg. On je bil že leta 1583. župnik v Ribnici in je sezidal novo župnišče
Šcnt-Jcrnej. L. 1422. je bil župnik v Šent-Jerneju Jurij Turjaški (ab Auersperg). Po Valvazorju je bil on šentjemejski župnik že 1. 1397.8)
Šent-Rupcrt. L. I 500. omenja se kot šentrupertski župnik Jurij Višnjagorski (de Weixelbcrg), sin Ivanov.
Vclcsovo. Suzana pl. Grimšič, katera jc bila 1. 1480. prednica velesovskega samostana, je bila hči Volka Žige Grim-šiča. Njen brat Janez Jurij je vzel 1. 1450. v zakon neko Ka-cijanarico in imel ž njo tri otroke: Danijela, Janeza, Maksimilijana (kateri jc bil »praetor provinciae«) in pa Katarino, katera je bila prednica v velesovskem samostanu. Katarina se ni kot prednica do sedaj nikjer imenovala.
Višnja Gora. Mej onimi, kateri so 1. 1493. pripomogli, da se je utemeljila zorna maša v Višnji Gori, imenuje se tudi neki JurijGrätzerdeGrätz.
Čegav je Žumberk?
Spisul A. Koblar.
Južno od Metlike in Kostanjevice ob Gorjancih se razprostira žumberški okraj, zaradi katerega se je zadnji čas zopet vnela pravda, ali ta okraj pravno pripadaj kranjski, ali hrvatski deželi, avstrijski, ali ogerski državni polovici. Prebivalstvo je pač hrvatske narodnosti in želi biti spojeno s Hrvatsko, faktično pa nima zastopstva niti v kranjskem deželnem zboru, niti v hrvatskem saboru, ker se je izvzel žumberški okraj z občino Marindolom v zakonih z dnč 8. junija 1871 in 10. februvarja 1872, ko se je določilo, da del Vojaške
») ib VIII. str. 721.
Granice preide iz vojaške v civilno upravo. Vojvodstvo kranjsko pravno nikdar nikomur ni odstopilo Žumberka, ampak je smatralo ta okraj vedno kot del kranjske dežele. Rečeno je tedaj v zakonu, da naj se vprašanje zgodovinsko preišče, meja določi in da naj konečno zadevo rešita in potrdita obestranski državni zastopstvi. Zumbcrško vprašanje sestavlja na ta način del sedaj rešujoče sc nagodbe mej Avstrijo in Ogcrsko.
Sveta ima žumberški okraj okoli 4 štirjaške milje z nekoliko nad 10.000 prebivalci, občina Marindol pa meri okoli pol štirjaške milje in šteje okoli 400 prebivalcev. Po sredi Žumberka teče reka Kupčina. Svet je hribovit in večinoma obraščen z lepimi bukovimi in kostanjevimi gozdi (katerih je nad 6600 oralov), od katerih ima sedaj začasno, ker se prištevajo cesarskim gozdom, vžitek ogerska vlada.
Na podlagi listin se težko taji, da pripada Žumberk z Marindolom Kranjski. Zato so se letos požurili Ogri in Hrvatje, da bi to utajili s pomočjo drugega dokaza, namreč s prekopom razvalin starega Žumberka. O tem podjetju so prinesli hrvatski listi nedavno nastopno poročilo:
»Žnmberaiko pitanje. Dugo sc jc vodila prepirka, gdje je granica Hrvatske i Kranjske, kome pripada kotar Žumberak, a sada javljaju, da se tO pitanje primiče konačnom ricšenju u prilog Hrvatske. Hrvatskom povjerenstvu, u kojem su bili dvorski savjetnik Hariovinac, ministarski savjetnik pl. Tarday i zemaljski arhivar dr. pl. Hoj ni čič, uspjelo, te je izza dugogodišnjeg iztraživanja donielo dokaz, da taj kotar pravno pripada i da je Taktično uviek pripadao Hrvatskoj. U tom pitanju bilo je glavno dokazati, da su obstojale dvie tvrrijc istog ili sličnog imena »Sichelburg« — u Hrvatskoj i Kranjskoj. Hrvatsko povjerenstvo tvrdilo je na temelju dokaza iz državnih arhiva u Beču i Zagrebu te drugih historijskih po-dataka, da su postojala dva grada, dočim su se austrijski i kranjski liistoričari pozivali na povjestičara Valvasora, koji spominje samo jedan Sichelburg, koji da pripada Kranjskoj. A od hrvatskog Sichelburga ili Sichelbcrga nadjen je i načrt, koji
se ne slaže sa kranjskim. Uz načrt bio je točan opis. Na temelju toga mislilo je hrvatsko povjerenstvo, da može naci ostanke negdašnjeg hrvatskog Sichelburga. U kolovozu o. g. obišlo je ovo povjerenstvo žumberački kotar i veliki dio okolice U kranjskom području, te je sasma sigurno ustanovilo, gdje jc stajao hrvatski Sichelburg, te o tom izvjestilo hrvatsku vladu, koja je odmah naložila kotarskom mjerniku Križa niču, da na dotičnom mjestu dadne kopati, ne bi li se našli zidovi tvrdje. Za mjesec dana nadjeni su temeljni zidovi tvrdje i sasma odkriveni, da se je sa načrtom u ruci moglo lasno ustanoviti, je li ta tvrdja traženi Sichclburg ili, kako se zove u arhivu, Sichclberg. Tvrdja Sichelburg stajala je odmah uz kranjsku granicu na brdu Ravni Valovi preko pečine Pugana jama u višini od 750 met. nad morskom površinom. Povjerenstvo se jc uvjerilo, da se načrt tvrdje u svemu slaže sa odkrivenim i nepobitno je, da je i drugi Sichelburg obstojao i tim pobijena tvrdnja austrijsko-kranjskog povjerenstva, da nijc bilo drugog grada. Tim je to pitanje kraju privedeno, a još ima austrijsko-kranjsko povjerenstvo zači u pregovore sa hrvatskim. Ovo iz-traživanjc jc od vriednosti i za znanost. To je naime prvi slučaj, da se je za ricšenjc zcmljištnog državno-pravnog pitanja po-služilo arheologijom. To odkriče učinilo je i na tamošnje pu-čanstvo, koje dosad nijc imalo svog zastupnika u hrvatskom saboru, vrlo ugodan i radostan utisak, te su seljaci došli svi na konjima na mjesto bivše tvrdje i priredili svetčanu gostbu. Odatle su odposlali na kralja brzojavno izjavu vjernosti i oda-nosti, iztičuč veliku radost, što če konačno biti sasma spojeni sa majkom zemljom Hrvatskom. Sada če povjerenstvo Stupiti u pregovore sa austrijsko-kranjskim, pa če se stvar najdulje do proljcča dojduče godine sasma rieŠiti.«
Načrta o Zumberku, na katera sc je naslanjala hrvatska komisija pri prekopavanju razvalin starega Žumberka, je izdelal 1. 1639. cesarski inženir Giovanni IM er on i. Hranita se z njegovim poročilom do cesarja v posebni knjigi, obsegajoči njegove narise trdnjav iz istega časa  in  ležeči v kranjskem
deželnem arhivu v Rudolfinu. Kako da se skladata ta dva načrta (katera po izvirniku izdelana objavljamo v prilogi) z zvrše-nimi najdbami, ne moremo določiti. Na vsak način bi bilo prav, ko bi se sedaj odposlala avstrijsko-kranjska komisija, ki bi stvar preiskala na licu mesta, ker s hrvatsko komisijo ni bil pri kopanju razvalin navzoč noben Kranjec in noben Avstrijec. Povemo pa že naprej, da se nam to najnovejše iskanje dokaza za priklopitcv Žumberka k Hrvatski zdi ponesrečeno že zato, ker se ne ve, kako so novi grad prestrojali po 1. 1639.
Poročilo Picronijcvo o stanju Žumberka iz 1. 1639. se pa glasi po izvirniku:
Relatione per Sigelbergh.
Sacra Ccsarca Real Macstii.
Tra il fiume Gurck, ct il fiume Kulpa in Croatia, sono Motiti alpestri, poco pero abitati, se non da centi villani che chiamaho Scocchi, per la lingua che parlano: Kquasi in mezo di detti duc fiume, sopra un monte spiceato da gl' altri h canto alla strada, che ua h Carlstat, c pošto il Castello di Sigelbcrg non piii lontano da csso di leghe tre c mezo.
E Sigelbergh castello murato di ragioneuolmcntc buona muraglia, di forma, non da fortezza, mu secondo lo spatio, che concede il monte, la cui šalita e cosi ripida, che con gran difficulta ui si puo salirc, et in qualche parte e inac-ccssibile. Pero e passo forte, abile ä tener, con poca gente, chiusa quella strada, che e molto stretta, e diflicile.
Non hä bisogno di cosa sustantiale, se non che per ren-derlo piii forte, si potrebbe farlo piii inaccessibile, eol tagliare qualche parte del monte, ne luoghi, oue la šalita non e tanto difficile. Et alle mura che lo circondano adattar per tulto, oue si puö, commoditä di corridori, et altro per poterui stare col moschetto alla difesa, di che manca in alcune parti.
L' ultima šalita al Castello ö per una scala, al prineipio dclla quäle si potrebbe utilmente farc da poter serarla, cio e una porta forte e sicura, come al fine di essa scala.
Dentro ui ö mediocre commoditä di abitatione per un commandante, e per altro; ma con ricoprir di tetto alcune parti, che ui sono giä circondate di muro, e che restono scoperte, si farebbe commoditä per alloggiarui quel numero di soldati, che son necessarii alla sua difesa. L' aqua del fiumi-cello, che gli corre alle radici, conuerte in pietra tutti i legni, che ui stanno dentro, insino le foglie degl' alberi.
II che e quanto hö cognosciuto douer riferire di questo Castello alla Cesarea Maestä Vostra, alla quäle humilissima-mente m' inchino.
Deila Sacra Cesarea Maestä Vostra Vmilissimo e fede-lissimo servo. Giovanni Pieroni.
Bila sta nekdaj res dva Žumberka: Stari Žumbcrk (Stari grad), pri katerem se našteva v urbarjih 16. stoletja še nekoliko gorščine in desetine, ki je pa imel razdrto poslopje (»ödes Geslos«, kakor ga imenujeta urbarja iz let 1531.1) in 1598., shranjena v kranjskem deželnem muzeju), in novi Žumberk, ki je bil stanovališče žumberških glavarjev in uradnikov. Novi grad stoji od 1. 1793., ko je pogorel, tudi v razvalinah. Hrvatska komisija tedaj mčni, da se Pieronovi načrti Žumberka vjemajo s starim (tak«) imenovanim kranjskim) Žumberkom, ki ni imel posestva, ne vjemajo se pa z novim (hrvatskim) Žumberkom, ki je imel svoje grajščinstvo. To je zmota.
V omenjenih dveh urbarjih 16. stoletja, in v drugih urbarjih, se natanko naštevajo posestva, spadajoča pod novi Žumberk, v katerem so prebivali glavarji, in o tem Žumberku je v neštevilnih listinah povedano, da spada pod Kranjsko. Valvasor res govori le o jednem Žumberku in prinaša sliko le jednega gradu Žumberka, a to ni nič čudnega, če se pomisli,
') Naslov urbarja iz 1. 1531. se glasi: »Vermerckht ilas vrbar register ilcr phleg sichlberg so ich wolf vonn Lamberg die Zeit Vitzthumb Im Crain aus dem Vrbar so mir vonn wienn von der Ro. Ku. Mt. Rat Camer zu geschickht worden ist aus getzogen vnnd dem phlegcr zu sichlberg mit Namen kaleschitz Zu gesteh Im XXXI Jar.
da je bil ob njegovem času stari Žumberk že popolnoma razdejan in da je menda Valvasor to razvalino imel za staro Preseko. Da sta bila pa dva gradova istega imena, namreč stari in novi žumberški grad, tudi ni nič novega, ker podobno nahajamo na mnogih krajih, da se je namreč v istem graj-ščinstvu po razdejanem starem gradu postavil nov grad s starim imenom. Ni prav, če se dela razloček med »Sichelbergom« in »Sichelbergom«, ker tudi n. pr. »Weixelb'rg« in »Weixel-burg« pomenja isti grad višenjski, vender o tem pozneje.
Vprašanje je tedaj, če se res vjema Pieronijev načrt z ostanki starega žumberškega gradu, in če se ne vjema še veliko bolj z gradom novim Žumberkom, kakoršen je stal 1. 1639. Ni dvoma, da so novi Žumberk, znabiti baš vsled Pieronijevega poročila do cesarja, pozneje povečali in prestrojili. Jako pa dvomimo, da bi bil stari Žumberk leta 1639. še stal v taki obliki, kakor je Žumberk naslikal Pieroni, ako pomislimo, da se že v 16. stoletju imenuje »ödes Geslos«. Tudi ne vemo, kaj bi na sliki pomenila ona cerkev, čc ne sedanjo žumberško farno cerkev pod novim Žumperkom.
Celo v slučaju, ko bi se potrdila domneva hrvatske komisije, da se Pieronijev načrt zlaga z ostanki starega Žumberka, vender ostaje popolnoma neosnovana trditev Hrvatov, »da žumberački kotar pravno pripada i da je faktično uviek pripadao Hrvatskoj«. Na tem mestu se nam ne gre za to, kam naj pripada v bodočnosti Žumberk, temveč gre se nam za historično istino, kam je pripadal v minolih stoletjih. Zato do-kažemo na podlagi izvirnih listin, da je žumberški okraj vsikdar spadal pod Kranjsko in da državnopravno nikdar ni bil odtrgan od Avstrije ter priklopljen ogcrski državi.
(Dalje prihodnjič.)
Mali zapiski.
Krst Turkov v Ljubljani. Stolni kanonik Tomaž Hren je vpisal v krstno matico stolne župnije (prav za prav šentpeterskc župnije) v Ljubljani I. 1594- nastopna kisla:  »1'eria lertia Pciitecoslcs, (|uae erat
ultima May, baptizatus est cum conditione non rebaptizandi puer ex Lika Turciae captus et Venerabiii ac Hlustri Domino Leonardo Frumentino Prouinciarum inferioris Austriae Commendatori Ordinis Teutonici a Domino Dornbcrgio, capitaneo Wihizhensi, dono datus, aetatis 9 aut 10 annorum, prius Milo dictus, postea uero Joannes (quod sibi nomen ipsemet elegerat) Christianus uocatus. Patrini' eius erant: Victorinus Trauisanus, Consul (župan); Felicianus N., Cubicularius Domini Frumen-tini praedicti, et Anna Josephi Posarelli, Oeconomi seu Praefecti Curiae Episcopalis uxor. — Eodem baptizata est puella Turcica ex oppido Grazhazh Comitatus Lika Turciae oriunda, a Zegniensibus capta et a Thoma Chrönn, Canonico Labacensi, 16 flor. empta amore salutis animae ejus, aetatis 10 annorum. Parcntes ipsius Demerhar Aga et Selima, eius mater, sorores habuit duas: Saciram et Sikiram. Ipsa uero puella Chuma dicta fuit. Postmodum in lustrali fönte Christinae nomen tulit. Patrini erant: Nobilis et Magnificus Dominus Ludouicus Schwarda, Vicedominus Carniae, loco Domini Laurentii Abbatis Sithicensis, Domina Foelicitas, Magnifici Vicedomini praedicti conjux, et loco Venerabiiis Dominae Magdalenae Straussin, Priorissae Michelstettensis, Agnes Ostankauka. Deus det eis graciam et benediccionem, ut cum toto corde cognoscant, colant diligantquc perseueranter usque in vitam aeternam. Amen. — Anno 1627 puella annorum circiter 10 e Turcia per Parentem huc La-bacum adducta, festino autem s. Mariae Magdalenae die, quae fuit 22. Julii, solemniter in magna populi frequentia baptizata per Rdum Adm. D. Dominum Adamu m Sontnerum, Canonicum et ordinarium Ecclesiasten Cathedralis Ecclesiae Labacensis, s Sedis Apostolicae Protonotarium ac in spiritualibus Vicarium Generalem. Patrinus fuit Illmus D. Dominus Pro-Capitaneus et Carnioliae Marschallus Teodoricus ab Auerspcrg. Pa-trina Illma D. D. Sidonia Illmi Octavii Vicedomini coniux. (Matice leže v uradu stolne župnije v Ljubljani.) K.
Rimsko grobišče v Ljubljani. Pri kopanju temelja za novo hišo gosp. Grajzarja na Dunajski cesti v Ljubljani so naleteli letos na goste rimske grobove. Na malem prekopanem prostoru so našli nad 90 grobov, ki so bili večinoma le 40 — 70 cm pod zemeljskim površjem. Grobovi so bili različne vrste: nekaj jih je bilo iz opeke, nekoliko kamnitih, več je bilo pokončnih in poveznjenih vrčev in mnogo samo žganih grobov. Ako pomislimo, da je na tem mestu veliko let imel gosp. kamnosek Thoman svojo delavnico, kamor je navažal težko kamenje, ni čudo, da so se našle starine v plitvih grobovih bolj strte, nego jih navadno stare zemlje teža. Vender se je iz sklejenih kosov napravila lepa zbirka za muzej Kudoltinum, kamor so se prenesle vse najdbe.
Največ in najbolj zanimivih predmetov je iz stekla. Na njih se vidi, da so bili Rimljani mojstri za stekleno posodo, ki je po obliki sedanjim
izdelkom iz stekla že jako podobna. Prav mnogo se je našlo stekleničic za dišeča mazila (balzamarijev). Mej prsteno posodo je mnogo lično izdelanih posod iz rudeče prsti (Terra sigillata), le žarnice so čisto preprosto izdelane in bolj podobne onim iz ilirske dobe; njih okraski so deloma podobni sedanjim olepšavam na loncih. Veliko je grobnih svetilk, mej katerimi imajo nekatere vtisnjene različne podobe in napise. Našlo se je tudi več ogledal z ročajem. Ogledala so okrogla z okraski ob robu in po vsebini so iz bakra ter posrebrena, ali pa tudi čisto srebrna. Bronastih predmetov se je našlo malo, nekoliko fibul, ključavnica s lino izdelano verižico in nekaj igel. Bakrenega denarja so pa našli več, zlasti mej žganimi kostmi po žarnicah. Novci so iz dobe od Claudia do Anto-nina Pia, iz česar se da sklepati, da je grobišče iz II. stoletja.
Dobro bi bilo, da bi se prekopal ves prostor, kolikor ga je mej novo Grajzarjevo hišo in cesto na kolodvor, ker so ondi tudi gosti grobovi. Da, grobišče sega do sv. Krištofa ob obeh straneh dunajske ceste. Na prostoru g. Žabkarja so že I. 1863. našli več grobov in letos so zopet trčili ob nje. Prvi prostor bi se lahko prekopal v ceno, ker bi muzejski uslužbenci oskrbovali nadzorovanje dela.
Obšimost grobišča jasno kaže, da je bila nekdanja Emona več, kot malo postajališče za rimsko vojaštvo, morala je biti zelo obljudeno mesto. Bogatini so svoje mrliče pokopavali v bližini mesta, najbrže po vrtovih na svojem svetu, žgališče za navadne meščane in siromake je pa bilo bolj zunaj. Grobovi, ki so se našli I. 1892. na Marije Terezije cesti in oni, katere so letos dobili na stavbišču nove gimnazije, so bili bolj redki, kakor grobovi baš opisanega najdišča. A'.
Emona-Ljubljana. Da je na mestu, kjer stoji Gradišče v Ljubljani, nekdaj stalo rimsko mesto Emona, je v >Izvestjih< dokazal že I. 1894. g. prof. Rutar po onem miljniku, ki stoji na Logu pri Brezavici. Na kamnu stoji številka VIII. in od najdišča do Ljubljane je osem rimskih milj. Določila se je tudi po g. županu Jelovšku že prej rimska cesta, katera je šla iz Nauporta (Vrhnike) v Emono (Ljubljano), koder je v zemlji povsod polno rimskih starin, in letos je pri grajenju vrhniške železnice g. Jelovšek odkril most čez Ljubljanico. Več vdrugič. A'.
Fürstbischof Martin Itn-nncr. Ein Charakterbild aus der itel-rischen Reformations-Geschichte von Dr. Leopold Schuster, Eürst-bi'.elmf von Seckau. 1898.
Pisatelj po uvodu, v katerem razpravlja početek solnograške in sekovske škofije do reformacijske dobe, popisuje zelrt na drobno Brcn-nerjevo življenje in delovanje, vmes pa vpleta vse polno znamenitih odstavkov važnih tudi za našo zgodovino. Kaj prijetno čitaš njega dijaško življenje v Padovi, kamor so radi zahajali tudi naši mladeniči prejšnjih vekov. Naši mladeniči so živeli ondi pod imenom »Nemci« in so imeli veliko pravic že radi tega, ker je bila večina dijakov od 15. veka dalje nemška.
Demokratska vlada in posebne pravice so vabile dijake od vseh stranij. Saj so ti volili rektorja, prokuratorja, vse akad. dostojanstvenike, celo vsako leto profesorje za posamezne stolice do leta 1560., ko so jim to pravico omejili Benečani. Nemci so imeli dva glasova, drugi naro li po en glas. Volili so svoje sodnike in smeli nositi meče pri slovesnostih. Očetje so pa sinove rajši pošiljali na italijanska vseučilišča, ker ondi ni bilo krivovercev.
Brenner je prišel kot škof v Gradec leta 1585. in se poklonil nunciju Caligari-ju in ljubljanskemu škofu Ivanu Tavčarju, tedaj namestniku v Gradcu. Kmalu po prihodu je birmal otroke nadvojvode Karola H. Katarino, Elizabeto in Ferdinanda, poznejšega cesarja. Ljubljanski škof Tavčar je birmo vezal devetletni Katarini.
Brenner prične navdušeno boj proti krivovercem. Že Ferdinand, ki je vladal dedne dežele od I. 1522., je prepovedal (1523) brati, prepi-savati, tiskati in. prodajati luteranske knjige. Kljub temu so našle krivo-verske knjige pot v hiše meščanske in v gradove. Sinove bogatih ple-menitnikov, ki so se navzeli tujega duha na vseučiliščih v Vitenbergu, Lipsiji, Heidelbergu, Tubingi in Strassburgu, so pripeljali seboj krivo-verske predikante, ki so kot učitelji, pridigarji in uradniki živeli po gradovih. Že leta 1528. je bilo mnogo krivovercev po Štajarskem, ki so se naglo razširjali. Od I. 1580. do 1622. je bila v Gradcu nuncijatura, da je nadvojvoda lažje posloval. Že pred nastopom nadvojvode Karola (1564) so posamezni jezuiti pridigovali v Gradcu. Iz Ljubljane je znan dr. Peter Schorichius. Leta 1570. je imel postne pridige P. Štefan Kimel, ki je ostal v Gradcu kot Karolov spovednik in pridigar. Jezuiti so osnovali gimnazijo (I. 1573), ki se je urno širila. Leta 1585. je pa papež Gregor XIII. ustanovil vseučilišče, katero je leto üozneje potrdil tudi cesar.
Po Karolovi smrti nastopi vlado Ferdinand, kateremu se pokloni mesto Ljubljana 13. februarja 1597. Iz Ljubljane pošlje v Rim Jožefa pl. Rabatto, da naznani papežu Ferdinandov nastop, in da ga prosi pomoči zoper Turke, zakaj na Krasu in hrvaški meji treba braniti Italijo. Leta 1598. potuje Ferdinand sam v Italijo s spremstvom 40 oseb pod imenom celjski grof«. Papež Kleinent VIII. je bival tedaj v Ferrari. Ferdinand je leta 1598. izgnal vse predikante. Leta 1600, 2 oktobra, so spokorjeni meščani znašali krivoverske knjige. 8. oktobra so jih sežgali 10.000 ali osem voz.
Na strani 495 — 497. se ozira na Kranjsko in na vnetega škofa Hrena; na str. 615 — 622. govori o skakačih na Slovenskem. Nuncij Hie-roniin p], Portia je obiskaval I. 1596 kranjske samostane in se mudil v Ljubljani dalj časa radi ustanovitve ljubljanskega jezuitskega kolegija. < esar je z odlokom 15. septembra 1628 pisal sekovskemu škofu Jakobu, naj preišče in pove, kaj misli o načrtu vizitatorja, škofa montopoliškega,
da bi se ustanovile nove škofijske stolice, in sicer v Kočevju, Kamniku,. Celju ali Laškem trgu in Rudolfovem, v Ljubljani pa nadškofija. Radi pomanjkanja dotacijskih fondov je vsa stvar potihnila. — Delo je uče-njaško, kar spričuje že osem stranij obsegajoč seznam raznih virov in pomočkov. Knjiga obsega XVI -f- 910 + 16 stranij, kar je gotovo za življenjepis iz šestnajstega veka mnogo. Prav radi te natančnosti pa je spis zanimiv tudi za nas, saj je bila Kranjska s Štajarsko v vedni dotiki in živejši zvezi nego dandanes. V. S.
Vrstnik slovaiiskych starožitnosti. (Indicateur des travaux relatifs ä l'antiquit<5 slave.) Prijatelje slovenske starine bode zelö razveselil novi list, katerega je pod zgoraj omenjenim imenom začel izdajati profesor na češkem vseučilišču v Pragi dr. Lubor Niederle. V list se vsprejemajo v vseh slovanskih jezikih ter v francoščini in nemščini sestavki, s katerimi se podaja pregled novoizišlih del in preiskovanj na polju slovanskega starinoslovja, narodoslovja, jezikoslovja in stare zgodovine slovanske. Tako Slovani odpirajo svetu nove vire o temni dobi najstarejšega razvoja naroda slovanskega. Nedavno izišli prvi zvezek obsega oceno sestavkov na omenjenih poljih, ki so prišli na svetlo po raznih knjigah in časopisih v minolih dveh letih. Na 135. straneh tega zvezka je v kratkem obsegu podan plod študij 234. pisateljev. Temeljito se ocenjujejo tudi Kosovi, Pajkovi in Kunšičevi sestavki v naših »Izvcstjih« in v »Letopisu Slovenske Matice«. Spisala sta te referate J. Kunčič in V. Leveč v slovenskem jeziku. Prvi zvezek stane s poštno pošiljatvijo i gld. 60 kr. Drugi zvezek, ki bode izšel meseca junija leta 1899. bode obsegal pregled literature 1. 1898. Naroča se »Vestnik« pri knjigotržnici Bursik & Kohout v Pragi. List toplo priporočamo izobraženim Slovencem. # A'.
J. F. Böhmer, regenta imperii l'I. Die Kegesten des Kaiserreichs unter Rudolf, Adolf, Albrecht, Heinrich VII. 1273 — 1315. Neu herausgegeben und ergänzt von Oswald Redlich. Erste Abtheilung. Innsbruck 1898. — Ravnokar je izšla nova izdaja liöhmer-jevih regest VI. oddelek. Prvi zvezek obsega regeste listin cesarja Rudolfa od kronanja do smrti. Redlich je zelo Ipopolnil Böhmerjevo delo, pridejal vsa pisma, posebno zadnjo kolekcijo iz vatikanskega arhiva, ki jo je objavil Starzer. Gotovo bo tudi kranjskim zgodovinarjem dobro došla ta knjiga. Regeste Habsburžanov še posebej in obširneje izda zavod za avstrijsko zgodovinsko preiskavanje na Dunaju, zato Redlich ni naredil natančno dotičnih regestov. Delo stoji na vrhuncu, kar se tiče zgodovinskih pomožnih znanostij. /'/•. A'.
Izdaje in zalaga »Muzejsko društvo za Kranjsko.«
Natixnili J. Illiumikovi nimleiluiki v I jubljuiii.