itev. 52.
V Ljubljani, v torek, dne 3. marca 1908.
Leto xxxui.
^^^ mm	mm mm Mn m mm ^rnmm ^^^
"M- W O ■ ■ H ml ■■ JH
tis ■ vv■ ■ hlb ^
■ ■ ■ ■ ■ ■■ HreHI hb ■$
«"=« Aiviiv rnri.
^ |J AAiJ W M ■ f^J
imezne Stev. 10 h. ^^^^	^^^^	^V	^SSPP
Političen list za slovenski narod
Inserati:
Cnosiop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... II „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta ž 26 h. Pri vetkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—ii- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. (Jpravnlškega telefona Stev. 188.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sr
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
J*" Današnja številka obfega 4 strani. '•L
Krščanski guverner za Makedonijo.
Ni treba zopet ponavljati, koliko razburjenja je vzbudil po inozemskem časopisju načrt avstrijskega ministra za zunanje zadeve Aehrentliaia zgraditi železnico skozi novobazarski sandžak, da se tako otvori najkrajša prometna pot iz osrednje Evrope do Soluna in levantskih voda. — Stvar že preseda, rezultat je bil 1. Ie ta, da so morali inozemski krogi Avstriji priznati pravico, da to železnico zgradi, ker je iz-rečno zajamčena v berolinski pogodbi, 2. da se je Rusija Avstriji nekoliko odtujila, ker vidi v načrtih Aehrenthalovih težnjo Avstrije uveljaviti neko politiško hegemonijo na Balkanu.
Najvažnejša v tem vprašanju je bila izjava drž. tajnika Greya v angleški zbornici. Iz nje je razvidno, da Angleška nikakor ni pripravljena zvezati se z Rusijo proti Avstriji in da ničesar nima proti prometni zvezi Dunaj-Solun; bere se pa nekako med vrsticami te izjave, da je potrebna revizija miirzsteškega programa, ki je svojčas bil med Avstrijo in Rusijo dogovorjen v svrho uvedbe reform v Makedoniji. Lord Grey je jasno izjavil: Angleška želi, da se za Makedonijo imenuje krščanski generalni guverner.
* * *
Reforme so v sedanjih razmerah v turški Makedoniji čisto nemogoče. S svojim dosedanjim miirzsteškim programom sta se Avstrija in Rusija korenito blamirali to je brezdvomno. Ministri v Carigradu niso za svoja dejanja in odredbe nikomur odgovorni razun sultanu in njegovi dvorni kamarili. Sultan Abdul Hamid sam je pravi tip vzhodnega samodržca; zasedel je pa brez vsakoršne vzgoje svoj težavni in odgovornosti polni poklic; vrhtega jeskraj-no nezaupen in vendar tako domišljav, kar se njegove vsemoči tiče, da meni, da se vsak njegov »irade« res izpolnjuje. Varajo ga dvorniki, on pa vara samega sebe in — poslanike inozemskih velevlasti. Vse je po njegovih mislih v najlepšem redu skrbi ga edinole lastna osebna varnost, vsled česar je njegovo obližje polno vohunov. Uradništvo je neredno ali pa prav nič
plačano, zato izsiljuje denar iz prebivalstva, krade in goljufa. Na ta način korum-pira ljudstvo samo. V Turčiji vsakdo živi na stroške drugega, zato nima ljudstvo nobenega smisla in čuta za pravičnost. Le kdor ima protekcijo — bodisi tudi samo pri sultanovem nadhlevarju — ta sme upati na dostojanstva. Nasprotno pa igrajo podaniki in poduradniki vlogo špijonov nasproti svojim višjim. Pisar, ki je fanatičen moslim, nadzira lastnega guvernerja in ta se mu mora klanjati in ga podkupovati, da o njem ne poroča slabo v Carigrad.
* * *
Ali so v takih razmerah reforme sploh mogoče? Velevlasti morajo v prvi vrsti delati na to, da se v Carigradu imenuje odgovorno ministrstvo, ki bo uvedlo redno gospodarstvo in budget, česar dozdaj v blaženi Turčiji ni. Velevlasti bi morale nadalje vzeti v roke kontrolo nad financami in ob enem s tem preosnovati pravosodje. Te štiri stvari so za reformo »conditio sine qua non.« Ljudstvo v Turčiji in Makedoniji je izgubilo vse pravno čuvstvOvanje. Ako turški vojaki niso mogli kakega alba-naškega roparja vjeti, mu je turška vlada nakazala mirovnino, da je dal mir in v miru končal svoja »junaška leta«. Res je, da je tudi krščansko ljudstvo v Makedoniji skrajno posurovelo, toda krivda je na strani turških oblasti, ki so ljudstvo demo-ralizirale.
Zato je namero Angleške, sultanu Makedonijo vzeti in nje upravo izročiti kakemu krščanskemu guvernerju, z veseljem pozdraviti. Seveda bo najbrž še dolgo časa ostalo le pri tem pozdravu, kajti nikakor ni verojetno, da bi evropska diplomacija bila v stanu le količkaj storiti za reformo v evropski Turčiji. Vsak novi predlog, ki je količkaj radikalen, je kakor iskra, ki pade v sod smodnika. Saj smo videli, kako je spravil Aelirentlialov železniški predlog, ki je vendar izključno gospodarskega značaja, pokonci celo flv-ropo. Od zavisti evropskih velesil se redi sultan in najbrž bo še njegov potomec na ta način daljšal življenje polumesecu.
ČEŠKE DEŽELNOZBORSKE VOLITVE.
Praga, 2. marca. Dozdaj je za deželni zbor izvoljenih: (Cehi) 29 mladoče-hov, 2 samostojna mladočeha, .3 staročehi.
42 agrarccv, I samostojni agrarec, 1 ka-toliškonarodni poslanec, 4 radikalci, 1 realist. (Nemci) 1« naprednjakov, 8 od ljudske stranke, 13 agrarccv, 1 svobodnona-rodni agrarec, 14 radikalccv, .3 Schonere-rijanci, 1 samostojni Vsenemec, 2 krščanska socialca, 4 samostojni narodnjaki, I divjak.
Praga, 2. marca. Nemški kandidati v Pragi so dobili 3.300 glasov. Drugih volitev se Nemci ne udeleže.
NEMŠKI BLOK.
Dunaj, 2. marca. Kakor poroča »Christlich - soziale Korrespondenz«, je nemški blok že gotova stvar. Oče tc zveze je dr. Gessmann. Po njegovem načrtu naj bi se osnoval skupni odbor vseh nemških strank, kakor se je osnoval ob priliki nagodbe. Namen bloka je skupni nastop nemških strank pri glasovanjih v proračunskem odseku, kjer gre za nemška narodna vprašanja. Glavno pa je, da se med nemškimi strankami določi skupni nastop v jezikovnem vprašanju na Češkem, v katerem prepuščajo krščanski socialci vodstvo in iniciativo svobodomiselnim Nemcem. Gessmann meni, da se pa mora češko jezikovno vprašanje tako rešiti, da nc bodo mogli Slovenci in Italijani od svoje strani staviti jezikovne zahteve, ki bi škodovale alpskim Nemcem.
PRETEP V BUDJEJEVICAH.
B u d j e j e v i c e, 2. marca. Kakor znano, so si pri deželnozborskih volitvah Budjejevice priborili Čehi, dočim jc občinski svet po zastarelem volivnem redu nemški. Čehi so seveda svoje zmage veseli, zato so priredili demonstracijo in nekaj Ncmcev pretepli. Seveda je nato nastopilo vojaštvo z nasajenimi bajoneti. S demonstrantov je zaprtih.
VOLIVNI BOJ IN POBOJ V LVOVU.
Ženska kandidatinja.
L v o v, 2. marca. Za Lvov se potegujejo za deželni zbor sledeči kandidati: Glombinski, baron Battaglia, dr. German, dr. Adam (Vsepoljaki), župan Ciuchcinski, dr. Antovvski, Neumann (poljski demokrati), dr. Lovvenstein, dr. Grek (poljska ljudska stranka), dr. Malahovvski, liudec (socialni demokrat) in več »divjih« kandidatov. med njimi gdčna. Marija Dulemba.
L v o v, 2. marca. Pri današnjih volitvah je prišlo do krvavih izgredov. Baron Battaglia in tehnik Maklouski sta social-nodemokraškim delavcem branila stopiti v volivni lokal. V prepiru sta Battaglia in bojeviti tehnik začela na delavcc iz revolverjev streljati in štiri lahko ranila. Delavci so nato Battaglio in Maklowskega pošteno naklestili. Battaglia jc odšel iz bojišča s precejšnjo rano na glavi. Konečno jc policija napravila red in šest oseb zaprla.
VPRAŠANJE ČASTNIŠKIH GAŽ.
Budimpešta, 2. marca. Ogrska delegacija je avstrijski, ki ji je poslala nuncij, da se je sprejel predlog glede na zvišanje častniških gaž, vrnila renuncij, kjer izjavlja, da o nunciju ne more razpravljati, ker se nista o tej zadevi preje dogovorili obe vladi. Zato je zazdaj tej opravičeni zahtevi nemogoče ustreči. V krogih avstrijske dclcgacije s tem odgovorom niso preveč zadovoljni, ker se je bati, da bodo Ogri zahtevali za povišanje gaž narodne koncesije na vojaškem polju.
KRITIČEN POLOŽAJ V BOSNI.
Sarajevo, 2. marca. Velesrbska iiidenta od dne do dne postaja bolj drzna in provocira vse drugomisleče. V četrtek jc došel v Sarajevo od cesarja imenovani srbski metropolit Letica, ki ga jc sprejel deželni šef fml. Winzor. Srbi sc sprejema niso udeležili, ker je Letico imenoval cesar in ne oni. Instalacijski banket se je moral odpovedati, ker je predstojnik srbske cerkvene občesti in voditelj Srbov Gligorije Jeftanovič izjavil, da Srbi nočejo sedeti skupaj z avstrijskimi častniki in uradniki, od katerih jih je mnogo v javnosti močno kompromitirani!!. Ta drzna pro-vokacija je seveda razburila vse prizadete kroge. Položaj v Bosni jc vedno bolj kritičen. Zdi sc, da bi gotovi elementi radi zopet vohali avstrijski smodnik.
DRŽAVNI ZBOR PROTI BCLONVOVI PROTIPOLJSKI POLITIKI.
13 e r o I i n . 2. marca. Komisija državnega zbora je s 16 proti 11 glasovom od-* klonila predlog vlade, da naj se v novem združevavneni zakonu prepovedo vsi ne-nemški shodi, kar je seveda naperjeno proti Poljakom in Dancem. — Vse je radovedno, kako dolgo bo še Biilovv pre-
LISTEK.
DUamantl krnila Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Možje!« je rekel Infadoos mirno, ko so mu obvezovali rano na roki in se jc oziral po ostankih svojega polka, »ohranili ste slavo svojega polka in o boju tega dne bodo govorili še vaših otrok otroci.« Nato se jc obrnil in stresel Sir Henryju roko. •Velik mož si ti, Inkubu,« jc rekel preprosto, »dolgo časa sem živel med vojaki in poznani mnogo hrabrih in pogumnih mož med njimi, toda nikdar nisem videl moža kakor si ti!«
' »Bivoli« so začeli marširati mimo nas na poti proti Loo, mi pa smo prejeli od Ignosija sporočilo, v katerem prosi Infa-doosa, Sir Henryja iu mene, da se mu nri-družimo. Ostali možje »Sivih« so dobili nalogo, da zbirajo ranjence, mi pa smo se sešli z Ignosijem, ki nam je povedal, da je naš cilj Loo, da dovrši svojo zmago s tem, da vjame Twalo. Nismo šc prišli daleč, ko smo zagledali Gooda sedeti na nekem mravljišču, kakih sto korakov daleč od nas. Tik poleg njega so ležala trupla Kukuancev.
»Ranjen mora biti,« je rekel Sir Hen-ry skrbno. In ko jc izpregovoril te besede, se je prigodilo nekaj nerodnega. Mrtvo truplo kukuanskega vojaka, ali pravzaprav njegovo dozdevno mrtvo truplo je naenkrat skočilo pokonci, vrglo Gooda raz mravljišča in ga začelo obdelovati s svojo sulico. Prestrašeni smo planili naprej in med potjo videli, kako je močni vojak neprestano suval padlega Gooda. Ko nas je Kuktianec videl prihajati, mu je zadal poslednji silni sunek in zaklical: »Tu imaš, čarovnik!« ter pobegnil. Good se ni ganil in mi smo sklepali iz tega, da je naš dobri tovariš mrtev. Žalostni smo dospeli do njega in bili smo v resnici začudeni, ko smo ga našli bledega in slabega, z imenitnim nasmehom na obrazu in z njegovim monokljem še vedno na očesu.
»Krasni oklep to,« je mrmral, ko je ugledal naše obraze nad seboj. »Kako drago so jih morali prodajati,« nato se je pa onesvestil. Ko smo ga preiskali, smo našli, da jc dobil težko rano v nogo, da je pa verižni oklep preprečil, da mu vsi sunki sulice njegovega tiapadovalca niso nič druzega prizadjali, kakor da so ga močno opraskali. Vse kar smo mogli v trenutku storiti, je bilo to, da smo ga položili na pleteno nosilnico, ki so jih rabili za ranjence in ga nesli seboj.
Ko smo dospeli do najbližjih vrat mesta Loo, smo našli tamkaj naš polk, ki jih je čuval z ozirom na povelje, ki ga je do-
bil od Ignosija. Ostali polki so na isti način stražili ostale izhode mesta. Častnik, ki jc poveljeval ta polk, jc stopil naprej, pozdravil Ignosija kot kralja in mu sporočil, da sc je Tvvalina armada rešila v mesto, kamor je tudi Twala sani ubežal, vendar pa misli, da so njegovi vojaki popolnoma obupani in da sc bodo podali. Nato se jc Ignosi posvetoval z nami in poslal k vsakim vratim klicarja s pozivom do bra-nivcev, da jili odpro. Na svojo kraljevo besedo obljubil jim je življenje in odpuščanje vsem, ki odlože orožje. Oznanilo ni ostalo brez uspeha. Kmalu sc jc med glasnimi in veselimi klici »Bivolov« spustil most doli preko jarka in vrata so sc odprla.
Zavarovali smo se primerno proti vsakemu izdajstvu in odkorakali v mesto. Ob celi poti so stali poraženi vojaki s po-vešeno glavo in s svojimi ščiti in kopji pred svojimi nogami, in ko je šel Ignosi mimo njih, so ga pozdravili kot kralja. Korakali smo dalje, naravnost proti Tvvali-nemu kraalu. Ko smo dospeli do velikega prostora, kjer smo pred enim ali dvema dnevoma videli parado in lov na čaro-dejce, jc bil ves zapuščen. Nc, nc popolnoma zapuščen, kajti tamkaj pred svojo kočo je sedel kralj Tvvala sam in samo eno bitje j t bilo pri njem — Gagool.
Niti eden vojak ccle njegove armade, niti eden izmed dvorjanikov, ki so sc sicer plazili okoli njega, niti ena sama izmed
njegovih žena ni ostala pri njeni, da deli ž njim njegovo usodo in bridkost njegovega padca. Ubogi divjak! Skusil jc nauk, ki ga daje usoda vsem onim, ki žive dovolj dolgo, da so oči človeštva slepe nasproti onim, ki so padli v nemilost, in da najde oni, ki je brez pomoči in nesrečen, Ic malo prijateljev in malo usmiljenja. Sicer pa on ni zaslužil nobenega.
Ko smo prišli skozi kraalova vrata, korakali smo preko odprtega prostora naravnost proti bivšemu kralju. Prišedši nekako petdeset korakov blizu se je polk ustavil in mi smo sc spremljani od majhne straže podali blizo njega; Gagool nas je medtem na vse kriplje psovala. Ko smo dospeli do njega, je Tvvala vzdignil svojo s peresi okrašeno glavo in vprl svoje oko, ki sc jc zdelo, da se bliska vsled utajene jeze, ravno tako kakor veliki dijamant na njegovem čelu, na svojega vspešnega tekmeca — Ignosija.
»Pozdravljen, o kralj!« jc rekel z bridko porogljivostjo; »ti si jedci moj kruli in si s pomočjo čarovnije belili mož naščuval moje polke proti meni, da so se uprli, in porazil mojo armado. Pozdravljen! Kakšno usodo si namenil meni. o kralj?«
»Usodo, ki si jo ti naklonil mojemu očetu, na čegar prestolu si sedel toliko let!« sc jc glasil resen odgovor.
»Dobro. Pokazati ti hočem, kako znam umreti, da se boš še dolgo spominjal. Poglej, solnce zahaja v krvi,« in po-
generalni štrajk na nemškem,
Socialno-demokraška stranka namerava 18. t. m. uprizoriti generalni štrajk po celem Nemškem, da demonstrira za splošno in enako volivno pravico za pruski deželni zbor.
TRIDESETLETNICA OSVOBOJENJA BOLGARSKE.
Danes obhaja Bolgarska tridesetletnico, kar se je s pomočjo Rusije otresla turškega jarma. Ob tej priliki je v Sofiji pred spomenikom carja-osvoboditelja v navzočnosti društev in oblastnij zahvalna služba božja. Po isti razloži slavnostni govornik pomen današnjega dneva. Nato položijo vence ob spomenik. Popoldne je komers v pravni fakulteti, zvečer bo slavnostna predstava v gledališču.
PORTARTURSKI JUNAK POMILO-ŠČEN.
Peterburg, 2. marca. Car je generala Steslja, ki ga je vojno sodišče obsodilo na smrt, pomilosti! na enoletno lahko trdnjavsko ječo. Razume se, da bo dalje vlekel pokojnino do smrti in smel nositi vse redove. •
MAROŠKI TRDI OREH.
O r a n , 2. marca. Iz alžirsko-oranske meje prihajajo poročila, da protifrancosko gibanje vedno bolj narašča.
P a r i z , 2. marca. Ministrski svet bo jutri (3. t. m.) sklepal o posvetovanjih z generalom Liautey, kako ukrotiti maroške rodove okoli Casablance.
ANARHISTOVSKA STRAHOVLADA V CHICAGU.
Kakor znano, so anarhisti v Chicagu, kjer uganjajo pravo strahovlado, umorili med drugimi katoliškega duhovnika Leo Heinricha. Policija je nato mnogo anarhistov zaprla. Dne 1. t. m. so anarhisti vdrli v stanovanje policijskega ravnatelja Ship-pa ter njega, njegovega sina in kočijaža ranili z noži ter streli. Ravnatelj je enega napadalca ustrelil.
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Rumuni in Poljaki proti slovansko - romanskemu bloku v parlamentu.
Dunaj, 3. marca. Neka tukajšnja ru-inunska korespondenca izjavlja glede na poizkus dr. Kramarev skovati proti nemškemu bloku slovansko-romanski blok, da vsaj Rumuni in Poljaki niso za to namero. Tak blok bi omejeval politično akcijsko svobodo Rumunov in Poljakov in imel ost proti avstrijskemu nemštvu, kar pa je docela nasprotno rumunskim iu poljskim tradicijam. Na vsak način pa je izključeno, da bi Rumuni na ta način razdrli prijateljsko vez, ki jih spaja z nemškimi krščanskimi socialci. Ideja slovanske solidarnosti z namenom majorizirati Nemce ne more najti odmeva ne v Rumunih ne v Poljakih.
Turčija in Rusija mobilizujeta.
Carigrad, 3. marca. Vsled sklepa ministrskega sveta je vojni minister Riza-paša odredil, da se imajo utrdbe na Bo-• sporu kar najhitreje popraviti.
Peterburg, 3. marca. Iz Peter-burga se je v Sebastopol sporočilo, da se ima črnomorsko vojno brodovje armirati. Sebastopolsko pristanišče se je za trgovinske ladje zaprlo.
C a r i g r a d , 3. marca. Turški poslanik v Peterburgu je svoji vladi v dolgi noti
kazal je s svojo rudečo bojno sekiro proti ognjeni obli. ki je zahajala, «dobro je, da tudi moje solnce zaide z njim. Iu sedaj, o kralj! Pripravljen sem umreti, vendar zahtevani pravico kukuanske kraljeve hiše,*) da umrjem v boju. Tega mi ne moreš odreči. sicer boš osramočen celo pred temi bojazljivci, ki so danes bežali.«
»Velja! Izvoli si — s kom se bodeš bojeval? Jaz sam se ne morem boriti s teboj, kajti kralj se bojuje samo v vojski.«
Tvvalino mračno oko se je oziralo po naših vrstah gori in doli, in jaz sem čutil, kako je za trenotek obstalo na meni, tako da me je iznova spreletel strah. Kaj, ako si izvoli mene, da se bojuje z menoj? Kako naj se nadejam zmagati divjaka, ki je bil šest čevljev pet palcev visok in razmerno širok? To bi bilo ravno toliko kakor samoumor! Nemudoma sem sklenil, da boj odklonim, in tudi ako me radi tega poženejo iz kukuanske dežele. Bolje je, mislil sem si, pregnan biti iz dežele, kakor pa posekan biti z bojno sekiro.
On pa je spregovoril:
*) Med Kukuanci je postava, da se nc sme nobenega člana kraljevske hiše usmrtiti, razun z njegovim privoljenjem. Dovoljeno mu je izbrati si celo vrsto nasprotnikov, ki jih kralj odobri in s katerimi se bojuje toliko časa, dokler ga eden izmed njih ne ubije.
sporočil o mobilizaciji ruskega črnomor-skega brodovja. Tu se govori, da ima sicer Turčija miroljubne namene, da pa se hoče za vsak slučaj pripraviti na vojsko proti Rusiji.
O atentatu na šaha.
Pariz, 3. marca. Tajnik tukajšnjega perzijskega poslaništva je glede na bombni atentat na šaha v Teheranu izjavil sledeče: »Jaz se temu razvoju stvari nič ne čudim. V Perziji so s šahom zelo nezadfla voljni, ker ne misli resno z ustavo, dasi je nanjo prisegel. V Perziji pa je več kot 80 tisoč fanatikov, takozvanih patriotov, ki mu tega ne morejo odpustiti.«
Neki trgovec, ki je dolgo bival v Perziji, je izjavil dopisniku lista »Petit Pari-sien« sledeče: »Šah je zelo nepopularen; ljudstvo ne veruje, da bi dolgo mogel vladati, med drugim zato, ker se mu je pri kronanju pomotoma krona narobe posadila na glavo. Vrhtega je v Perziji nebroj tajnih društev, katerih člani so 31. avgusta umorili ministrskega predsednika. O načinu, kako ti ljudje delajo, nas poučujejo letaki, ki jih v Teheranu razširjajo med ljudstvo. Eden teh letakov se glasi ta-ko-le:
Ali ne čujete joka in stoka vaših bratov, sestra in dojenčkov, ki v Aserbejčanu ginevajo pod mečem turških vojakov in vas prosijo pomoči? Mnogo ne manjka, da bi ruski Kozaki pred našimi očmi zlorabljali naše žene, ne da bi mi mogli z mezincem ganiti! Na podlagi verodostojnih poročil Vam moremo zagotoviti: Glavni vzrok Vaše nesreče je Mohamed Ali šah! Noč in dan premišljuje, kako bi Vas mogel upropastiti. Ta človek je s tolikim sovraštvom do Vas navdihnjen, da, čimbolj Vi jokate in tožite, se on tembolj veseli in smeje! Zato si pomagajte sami! Dokler Mohamed Ali šah živi, nihče ne more ljudstvu pomagati, tudi ako bi hotel. Upajmo, da bo Bog vzbudil drugega preprostega moža, kakor je bil bogaboječi Abbas Aga (tisti, ki je umoril velikega vezirja), da nas reši te težke nesreče!«
Odmevi od procesa Naši.
R i ni, 3. marca. Nunzio Nasi, bivši naučni minister, bo torej moral za svoje goljufije iti na enajst mesecev v luknjo, ako ga kralj Sicilcem na ljubo ne pomilosti. Mislilo se je, da bodo Sicilianci revolucijo napravili, ako senat Nasija obsodi, pokazalo se je pa, da ima ondotno ljudstvo vendarle še nekaj razsodnosti, dasi sicilianska razsodnost obstoji večinoma v strahu pred karabinieri in ječo. Sicilije se torej ni bati, pač pa socialnih demokratov, ki nameravajo v parlamentu predlagati, naj se izvoli parlamentarna komisija v svrlio natančne preiskave, kako se v na-učnem ministrstvu sploh uraduje, da so mogoče take nerednosti. Da bi prehitela socialiste, je vlada sama stavila potom naučnega ministra Rava tak predlog. Parlament pa s tem predlogom ni zadovoljen, ne zato, ker bi se soc. demokratov bal. ki v parlamentu itak nobenega vpliva nimajo, pač pa zato, ker hoče vlada preiskavo sama voditi in izvesti. Najbrž si bo parlament sam izvolil parlamentarno komisijo, ki bo sestavljena iz treh poslancev, treh senatorjev, dveh profesorjev in dveh visokih uradnikov.
O atentatu na argentinskega predsednika.
B u e n o s A i r e s , 3. marca. Kakor j znano, je napadel neki Šolano Rejes predsednika argentinske republike dr. Figuer-
»Inkubu, kaj praviš, ali naj končava, kar sva začela danes, ali naj te imenujem strahopetca, belega bojazljivca?«
»Ne,« je posegel Ignosi hitro vmes, »z Inkubu se ne boš bojeval.«
»Ne, ako se boji,« je dejal Twala.
Na nesrečo je razumel Sir Hetiry to opazko in kri mu je zalila lica.
»Jaz se bom bojeval z njim,« je rekel, »naj pozna, ako se ga bojim.«
><Za božjo voljo!« sem ga prosil, »nikar ne tvegajte svojega življenja nasproti takemu divjaku. Vsakdo, ki vas pozna in vas je danes videl, ve, da niste bojazlji-vec.«
»Vseeno se bom bojeval z njim,« se je glasil odločen odgovor.« Nikdo ne sme mene imenovati bojazljivca. Jaz sem pripravljen!« In stopil je naprej in vzdignil svojo bojno sekiro.
»Ne bojuj se, beli mož,« jc rekel Ignosi in položil prijazno svojo roko na Sir Henryjevo ramo,« bojeval si se dovolj, in ako bi se ti kaj pripetilo pod njegovimi rokami, moje srce bi bilo presekano na dvoje.«
»Jaz se boni bojeval,« se je glasil Sir lienryjev odgovor.
»Dobro, Inkubu. pogumen možak si. Lep boj bo to. Poglej, Tvvala, slon tc čaka.«
(Dalje prih.)
roa Alcorta, ko se je v vozu peljal na iz-prehod. Vrgel je bombo pod voz, a ni eksplodirala. Policija in ljudstvo — vsi so hiteli za atentatorjem, ki je pa potegnil ostri nož in se branil. Naposled so ga vendarle zvezali in odpeljali v zapor.
"Kaj je vzrok napadu? Policija meni, da jc napadalec anarhist, ki je ravnal po naročilu. Kar se politike predsednika Al-corte tiče, jo vse pošteno ljudstvo odobrava. Pred kratkim je sklical parlament, da bi rešil proračun, ker je pa neka brezvestna opozicija ovirala vse delo, je predsednik zbornico razpustil in vladal z železno roko. Da mu ljudstvo zaupa, bodo pokazale prihodnje volitve. Gotovo je namreč, da bo Alcorta vnovič izvoljen za predsednika. — Oficiozno se iz Buenos Airesa poroča, da je napadalec Šolano Rejes norec.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Včerajšnja obravnava. — Za pravice slovenskega jezika.
Včerajšnja obravnava se je končala šele ob 11. uri ponoči. Priča Jeras je izjavila, da sta oba obtoženca Weithauser in Jeraj nagovarjala priče, naj ničesar ne povedo. Po daljšem posvetovanju so porotniki proglasili oba obtoženca za kriva uboja in hudodelstva goljufije radi napeljevanja k krivemu pričevanju in sodišče je obsodilo Weithauserja v dveletno težko ječo, Jeraja pa v 15-mesečno težko ječo. Zagovornik dr. Krisper je v sredi obravnave zahteval, da se mu zdravniški izvidi pred slovensko poroto predlože v slovenskem izvedeniškem prevodu in ne v nemščini. Tej zahtevi se je pridružil tudi zagovornik dr. Ravnihar. Sodišče je pa slovenski prevod v slovenski obravnavi odklonilo (!), češ, da je nemščina v deželi tudi deželni jezik in da je predsednik sodišča tak zdravniški strokovnjak, da je njegovo tolmačenje nemškega zdravniškega izvida popolnoma umljivo in tako, da »vsak razume«. To je po mnenju ljubljanskega sodišča v slovenski pravdi enakopravnost!
Podrobne naše informacije o tem značilnem, kričečem dogodku se še glase: Pri včerajšnji porotni obravnavi prebral se je izvid sodnijskih zdravnikov, ki je bil sestavljen v nemškem jeziku. Ko je zagovornik dr. Krisper hotel temu ugovarjati, je predsednik porotne sodnije nadsvetnik Polec ga prekinil in prestavil ta izvid na slovenščino. Dr. Krisper se s tem ui zadovoljil in je rekel, da mora izvid biti že v izvirniku slovensko sestavljen, tako da ga stranke že lahko v aktih v slovenščini bero in da ni treba, da si ga šele vsaka stranka prestavlja v slovenščino, on da ima kot zagovornik slovenske stranke slovenski govoriti in ker mora pri tem tudi vzeti v poštev zdravniški izvid, mu nič ne služi, če predsednik ustmeno izvid prestavlja, ker na papirju ostane vendar le še edina nemščina. Akoravno je že odvetniška zbornica opetovano zahtevala slovenskih zdravniških izvidov, se vedno še vzdržuje razvada nemških zapisnikov. In temu mora biti vendarle enkrat konec! Zaradi tega zahteva, naj predsednik odredi, da morata sodnijska izvedenca izvid do popoldanske razprave prestaviti na slovenski jezik. Ta izvid mu mora biti na razpolago v slovenščini za konečni zagovor. Senat, v katerem so bili gg.: Slovenec nadsvetnik Polec, Slovenec svetnik Vedernjak in svetnik pl. Laschan je ta predlog zavrnil kot neutemeljen in še napravil neverojetni dostavek, da mora vsak porotnik slovensko in tudi nemško znati! O tem seve še ni izgovorjena zadnja beseda! Storiti se mora vse, da se bo tudi ljubljansko sodišče prepričalo, da slovenščina že s stališča najnavadnejše pravice ne sme biti manj vredna!
Demon žganje. V nedeljo, dne I. septembra I. I., sta prišla fanta France Praš-nikar, v Zelenem Travniku na Štajerskem rojen, nazadnje delavec v Senožetah, in njegov tovariš France Grošelj nekoliko pijana iz Zgornjih v Spodnje Ribče. Na Lov-šetovetn podu se je nahajal Janez Krašo-vec, ki jc zadnje tri dni pri Lovšetovih kosil. Ker ni imel praznične obleke, ni šel v nedeljo od doma, marveč je na podu ležal in pil žganje. Pri tem je postal vesel, začel je popevati in mimoidoče ljudi ogovarjati. Tudi znanega mu Grošelja je ogovoril in ga poklical na pod, češ, da naj da za žganje. Ko je isti pripomnil, da nima denarja, rekel je dobrovoljček Krašovec proti Prašnikarju, ki je stal na cesti: »Bo pa ona baraba dala.« Le-ta se je začel radi teh besed takoj jeziti, a Krašovec je bolj v šali dejal: »Če nisi baraba, si pa zasavski smrkovec.« Prašnikar mu je zapretil, da ga bode ubil, če ne bo tiho. Ker je pa Krašovec, pijan, kakor je bil. te psovke ponovil, zagrabil je Prašnikar za bližnje
vile, stopil na lestvico, ki je bila prislonje-na na pod, ter pričel neusmiljeno udrihati po Krašovičevi glavi in po njegovih prsih tako. da je ta nezavesten obležal. Grošelj mu je hotel vile iz rok iztrgati, a Prašnikar je zamahnil tudi po njem in ga na levi čeljusti lahko poškodoval. Gospodinja je slišala pokanje ter stopila na prag in videla, kako obdolženec udriha po Gro-šeljnu. Ukazala mu je, naj se proč pobere. Nato se obrne Prašnikar z razklanim držajem še proti nji, in gotovo bi jo bila tudi ona skupila, da ni pravočasno pobegnila. Zaslišane priče so potrdile, da so dobro slišale klic: »Tega h.....moram ubiti.« Na vprašanje soseda Alojzija Smrko-Ija, zakaj je reveža tepel, je ponosno odgovoril: »Fejst sem mu jih dal.« Krašovec je pozneje še prišel k zavesti, stokal je napram gospodinji, da ima hude bolečine ter ji odločno izjavil, da ga je samo Prašnikar tepel, da mu pa Grošelj ni nič žalega storil. Tudi napram svoji materi je to potrdil. Krašovca so pripeljali v tukajšnjo deželno bolnišnico, kjer je pa tako zmedeno govoril, da se ga ni moglo več sodno in pod prisego zaslišati. Kmalu je vsled zadoblje-nih poškodb v bolnišnici umrl. Zdravnika sta dognala, da je Krašovec vsled udarcev zadobil 11 cm. dolgo razpoko kosti na desnih sencih in je bila zmečkana tudi senčna krpa. Ti dve poškodbi sta povzročili akutno shujšanje že obstoječe pljučne tuberkuloze, kar je bilo neposredni vzrok Krašovčeve smrti. Prašnikar sam priznava, da ga je on poškodoval, zagovarja se le, da ga je Krašovec prej s pollitersko steklenico udaril, kar pa ne odgovarja resnici. Končno se zagovarja s popolno pijanostjo. Razprava se nadaljuje.
Dnevne novice.
+ Saniranje deželnih linanc. Včeraj so se zbrali na Dunaju zastopniki deželnih odborov vseh kronovin v vitežki dvorani deželnega dvorca, da se posvetujejo o sanaciji deželnih financ. Prva enketa se vrši 11. t. m. Kranjsko zastopata grof Barbo in Graselli.
+ Zavarovavni pokojninski zavod za
zasebno uradništvo si je pod predsedstvom bivšega poljedelskega ministra grofa Aucrsperga izvolil za predsednikova niamestnika Henrika Vetter in Antona Blechschmidt. Kar se tiče zavarovavnice za alpske dežele, se zagotavlja, da vlada nikakor ne misli na skupen zavod za vse alpske dežele, temveč, da se ugiba, bi li ne bilo najboljše, ako bi se slično kakor pri uravnavi zavarovavnic za delavske nezgode za alpske dežele ustanovili trije zavodi. Kranjska bi potem takem prišla pod Trst..
t Stepana Radiča, voditelja hrvatske ljudske kmečke stranke, izvoljenega v Ludbregu, so izpustili iz zapora.
+ Poljedelski minister v Istri. Poljedelski minister Ebenhoch se je podal v Lovrano, da obišče župana dr. Luegerja.
1 Nadškof dr. Stadler je skoro popolnoma ozdravel ter je bil prošli teden že malo na sprehodu.
1 Premeščen je č. g. kapelan Janez Bešter iz Cerkelj pri Kranju v Senožeče.
! Za podčastnike 27. pešpolka se bo iz preostalih prispevkov za spomenik Wiirtembergov ustanovil jubilejni podporni zaklad.
+ 100 novih štabnozdravniških mest je vojna uprava nanovo ustanovna, da odpomore velikim nedostatkom in pritožbam v vojaško-zdravniškem stanu. Ta na-redba je provizorična in prava reforma šele pride in siccr po sestavi novega službenega reda.
—	Demonstracije proti banu in v proslavo zmage opozicije so se vršile včeraj v Spljetu. Mir se ni kalil.
Vlada za Dalmacijo in Istro. Ministrstvo za bogočastje in nauk je letos zvišalo dotacijo za navtiške šole v Dalmaciji za 4000 kron. Razun tega se postavi na razpolago 1600 kron za štiri letne ustanove po 400 kron ubogim in marljivim istrskim dijakom navtike. Vsega bodo imeli Istrani 6 štipendij po 400 kron, od katerih sta dve namenjeni dijakom dvorazredne trgovinske šole v Splitu.
—	Poročil se je g. Avgust Zadnik, ad-junkt c. kr. južne železnice, z gospico Marico de Gleria, hčerko trgovca in posestnika v Dol. Logatcu. — Poročil se je v Gorici gosp. Marijo Fonzari, uradnik na »Montu«, z gdčno. Marijo Fonovo iz Solkana. — Poročil se je g. Ig. Šijanec, učitelj v Gornjemgradu, z veleposestnikovo hčerko gdčno. Cecilijo Mavrovič.
—	Umrl je včeraj, 2. marca, na naglo-ma gosp. Miha Baguliti, vpokojeni župnik v Vel. Gabru. Zjutraj je še gospod maše-val, šel potem peš na semenj v Radoho-vas in ondi ga je pričakala smrt. Naj v miru počiva! Pogreb bo v sredo ob pol 10. uri v Vel. Gabru.
—	Prvi letošnji spomladanski vinski semenj v Krškem bo v torek pred sv. Jožefom, dne 17. t. m. Ker je še povsod precej dobrega vina na prodaj po zmernih cenah, in ker bo v sredo tudi velik navaden semenj istotam, bi bilo želeti velike obojestranske udeležbe.
. — Tržaški tatovi. Ivan Petrič, trgovec z vinom v ulici sv. Boštjana v Trstu, se je podal v nedeljo popoldne s soprogo vred gledat predpustni korzo, med tem pa je imel v stanovanju obiskovalce, ki so mu vse prevrgli in odnesli zlatnine, srebr-nine in žlahtnega kamenja za 2915 kron. — Srečnejša je bila istega dne gospa Vi-sintini, ki je našla ob 6. uri zvečer odprta vrata svojega stanovanja in zagledala v njem dva tujca. Gospa se je hitro odločila: zaklenila je vrata ter šla klicat redarjev, ki so pa našli samo enega obiskovalca, Renata B. Tovariš je skočil skozi okno na sosednjo streho ter izginil. Vse iskanje je bilo zaman. Renato noče izdati imena svojega kompanjona. Odnesla nista ničesar.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Gorici železniški vozni nadzornik v pokoju g. Jakob Devet. — V Gorici je umrl g. H. Fab-čič, oče poslovodje »Goriške Tiskarne«.
—	Samoumor. V soboto jutro so našli redarji na neki klopi v sprehajališču pri Sv. Andreju v Trstu 53-letnega Frana Ge-rusina, ki se je bil zastrupil s karbolno kislino. Spravili so ga v bolnišnico, kjer je čez nekoliko ur umrl. Vzrok: neugodne gmotne razmere.
—	Sprememba v garnizijah. Dne 6. aprila zapusti 16. pešpolk Zagreb ter se poda v Bjelovar, odkoder pride zopet nazaj v Zagreb 53. pešpolk.
—	Samoumor lepotice. V Bjelovaru se je te dni ustrelila na dvorišču pri magistratu 20-letna hči tamošnjega mestnega svetovalca Steve Koširja, Mileva. Mladenka je bila do zadnjih dni vedno vesela in je vzrok samoumora docela neznan.
—	Uboj. Pred nekoliko dnevi je prišla kmetica Katica Stepanovič iz Gjurgjic v Križevac, da bi prisostvovala neki sodni obravnavi. Ko se je ponoči vračala domov, jo je nekdo na cesti ubil. Ubijalec je, kakor sodijo, menil, da je ženska šla v mesto po denar, ki ga je večkrat poslal soprog iz Amerike.
jadranska banka v Trstu je imela v letu 1907. čistega dobička 160.186 kron. Upravni svet predlaga,' da se od istega uporabi 100.0(10 kron za 5 % dividendo na uplačane delnice, 30.000 kron za redni rezervni zaklad, 10.000 kron za izredni rezervni zaklad in 2.000 kron za pokojninski zaklad. 11.924 kron se prenese na novi račun.
—	Eleonora Duše je odklonila poziv zagrebškega gledališča, da bi tam nekaj večerov gostovala, češ, da ji to sedaj ni mogoče.
—	Novice iz Amerike. Poročil se je Slovenec Peter Pikš, doma iz Visokega pri Kranju z gdčno Antonijo Cenčur iz Cerknice. — Umrl je v Leadville, Colo., rojak Anton Rosenberger, star 22 let. —
V	Clevelandu je umrl rojak Franc Maver, doma iz Trebenj.r— V Clevelandu se je
poročil Alojzij Švigelj iz Borovnice z gdčno. Ivano Zeman iz Ljubnega pri Brezjah. — Poroči lse je v New Yorku rojak Alojzij Frhatič z gdčno. Urško Merhar iz Ribnice. — V Evropo je dospela gospa A. Sakserjeva. Za Veliko noč se zopet vrne v Zedinjene države. — Poročil se je v New Yorku slovenski trgovec g. Josip Rus z gdčno Ivanko Korenčan. — V Johnstovvnu je umrl rojak Josip Gačnik. Zapušča soprogo in osmero nedoraslih otrok. — V Orientu, Pa., se je ubil v rovu rojak Anton Cajner iz Homel pri Gorenjem Gradu. —
V	Cikagi so ustanovili Slovenci novo društvo »Slovenski Dom«. — V Denverju se je poročil Slovenec Andrej Modic z Blok z gdčno Frančiško Žlindra iz Ribnice. — Ubilo je v Delagua, Colo., Slovenca Fr. Moharja iz Žalne pri Grosupljem.
Štajerske novice.
š Slov. kršč.-socialna zveza za Štajersko. Odborova seja bo v četrtek, dne 5. marca ob 5. uri popoldne.
š Pri Blanke-tu že spet odpad. Res
čudo je, da je pri knjigotržcu zopet nek delavec odpadel, in sicer črkostavec Adolf Welzmiiller. Pa tudi ni čuda, da ljudje, ki imajo z brezverskim »Štajercem« opraviti, odpadajo.
š Velik strah je sedaj na Ptuju, in ljudje so povsod zelo razburjeni, kajti tatinska družba, ki je, kakor je »Slovenec« že poročal pretečeno nedeljo začela svoje delo, vkljub policiji in žendarmov dalje krade in ropa, večinoma jako predrzno. Gostilničarju Vesely-ju v Kaniži so odnesli 60 kokoši, nekega kmeta, ki je peljal na vozu razne reči, na pol pobili in mu blago odnesli. V četrtek, dne 27. febr. popoldne je prišel nek mož čudne zunanjosti k go-spej Kreuzvvirt, od katere jc zahteval, naj
mu shrani veliko vrečo, ki jo je nosil seboj. A odločna gospa ga je napodila. Sila predrzna je ta lopovska družba. Prišli so najbrže iz Ogrskega ali Hrvatskega, okradli pri Veliki nedelji cerkev, vlomili v ptujsko cerkev. Na Ptuju so razun imenovanih poskusili pri Blanke-tu, Peterši-ču in mnogih drugih. Po Ptuju so se našli listki z napisi:
Bei Tag sind wir Herren, Bei Nacht sind \vir Riiuber; bei Tag gehen wir schauen, bei der Nacht gehen wir rauben. Alle zusanunen sind wir dreissig, bei der Nacht sind wir fleissig. Den Artnen tun wir nichts, den Reichen schadefs nichts. Čudno je, da doslej niso mogli niti enega teh uzmovičev v roke dobiti. Tudi po okolici so ljudje zelo prestrašeni.
š Učitelj Gordon, katerega pročod-rimovsko hujskanje med ljudsko šolsko mladino je celo ptujskim mestnim očetom bilo prehudo, tako, da so ga odstavili, je sedaj dobil mesto učitelja na šulvcreinski šoli pri Sv. Ilju v Slov. goricah.
š Samomor. Ustrelila se je na Ptuju v sob., 29. febr. Pavla Bindlechner, soproga postajenačelnika. Vzrok: ljubosumnost. Govori se, da je nesrečna žena, ki je baje že dalje časa sumila moževo nezvestobo, omenjeni dan, ko je nenadoma prišla domov in zalotila moža v nezvestobi, v veliki razburjenosti storila konec svojemu mlademu življenju. Družina je protestantska.
š Tatvine in roparski napadi po Ptuju, o katerih se je v zadnjem času toliko pisalo in govorilo, so sicer ponehali, a razburjenost med prebivalstvom je še vedno velika, zlasti, ko so jludje spoznali nesposobnost ptujske policije. Od neke strani se sedaj trdi, da je bila cela reč le predpustna šala, kar pa ie zelo maloverjetno, oficijelni krogi zatrjujejo, da ima neka špekulacij-ska družba svoje prste vmes.
š Vreme. Po lepem in prijaznem februarju se je vreme naenkrat preobrnilo. V nedeljo, dne 1. sušca je zjutraj ined silnim viharjem padel gosti sneg, a le kratko časa. Sedaj je spet mrzlo in neprijazno.
š Kopniški slučaj pred celjskim sodiščem. 28. januarja t. I. je prestal kovač Jan. Korpar osemmesečno ječo pri okrožnem sodišču v Celju. V ječi se je seznanil s kaznjencema Janezom Gercina in Fran-com Sotošekom, katerih vsak ima odse-deti ISmesečno ječo. Kar je Korpar izvedel od teh dveh v ječi, je hotel vse to obrniti v svoj prid. Šel je k njunim starišem v Selo ,se jim predstavil kot uradnik c. kr. okrožnega sodišča v Celju. Pravil je, da ga je poslal predsednik z naročilom, da mora vso zadevo sinov še enkrat natančno preiskati. Zaslišal je mnogo prič ter si vse njih izjave zabeležil, rekoč, da so to »litografične« opombe, v resnici pa so bile navadne čečkarije. Ker mu je bila vsa zadeva tako dobro znana, se mu je posrečilo, da je ogoljufal stariše omenjenih dveh ter dobil takoj poplačane komisijske stroške. Tudi jih je pregovoril, da so dali 8 kron za pijačo. Šele pozneje jim je prišlo na misel. da je zelo neverjetno, da bi »dohtar« z njimi pil. Med tem jo je pa napačni uradnik že popihal. Par dni nato ga je prijelo orožništvo. Korpar je vse priznal. Dobil je za svoj čin eno leto zapora.
UnbUanske novice.
lj Umrla je včeraj v Gradcu gospodična Marijanica Pollak, ljubka hčerka velespoštovanega tovarnarja gospoda Karola Pollaka, stara 16 let. Truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v četrtek ob peti uri popoldne. Ob tem žalostnem dogodku sočustvuje z ugledno Pollakovo rodbino vsa Ljubljana. Bog tolaži!
Ij Shod državnih uslužbencev se je
vršil včeraj v hotelu Grajzer. Gospod predsednik je razložil težnje državnih uslužbencev. Sklene s,e protestirati proti izjavi finančnega ministra, da je 35 let službe premalo. Sklene se tudi zahteve državnih uslužbencev poslati vsem držav, poslancem s prošnjo,^a jih zastopajo. G. drž. posl. Gostinčar je obljubil vse storiti, kar je v njegovi moči in tudi delati na to, da se bodo vsi člani »Slovenskega kluba« zavzeli za pravice državnih uslužbencev. Shod je bil dobro obiskan.
Ij Promoviran je bil danes na dunajskem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva g. Ludovik Jenko, sin g. Ludovika Jenko iz Ljubljane. Iskreno častitamo!
li Mestni oče Bolču Pepe obsojen. Pred enim mesecem je prišel v družbi, ki je obrala vse gostilne od Mengša do Ljubljane, občinski svetnik Turk precej »nadelan« v gostilno pri »Figovcu«. Tamkaj je vpričo kuharice, ki je bila nevesta g. Val. Gregorca, zabavljal čez tega in ga dolžil raznih nečednosti. »Dve babi je že bil, zdaj bo pa še tebe,« so nazadnje rekli ves
ogorčen mestni oče. No, g. Val. Gregorc je tožil in mestni oče g. Bolču Pepe p. d. Turk so bili obsojeni na 60 kron globe radi žaljenja časti, če pa nočejo, oziroma ne morejo plačati, pa na 48 ur cesarskega stanovanja. Gosp. Turk so imeli danes izredno »sramežljiv dan«, kar sklepamo iz tega, ker jih ni bilo k obravnavi.
lj Konec japonske trgovine v Ljubljani. Pred dvema mesecema so naznanjali po Ljubljani lepaki, da se je otvorila velika japonska trgovina. In res kmalu nato se je odprl v Šelenburgovih ulicah neke vrste bazar, ki je imel samo nekaj malo-vrednega galanterijskega blaga in oblek. V soboto popoldne pa je nenadoma na brzojavni poziv deželnega sodišča v Celovcu preiskovalni sodnik dr. Kaiser v spremstvu detektivov in stražnikov zapečatil trgovino. Poroča se nam, da so se v več mestih otvorile take trgovine, ki so imele iz nekega velikega konkurza raz-nešeno blago v zalogi.
lj V cirkus je hotel priti v nedeljo popoldne nek mlad dečko in ker ni imel denarja za vstopnico, je ukradel neki prodajalki slaščic v drevoredu 16 K denarja. V cirkus je šel fante sam, iz njega je pa prišel v spremstvu policijske stražnika.
lj Aretovana je bila predvčerajšnjim na južnem kolodvoru Ivana Šlikova, katero je sodišče zasledovalo v policijski ti-ralnici zaradi tatvine. Odpeljati se je hotela na Dunaj.
lj Hud sin. Ko sta se v nedeljo ponoči povrnila oče J. J. in njegov 201etni sin s hčerkinega, oziroma sestrinega ženito-vanja, sta se doma sprla in obdelavala eden drugega z nožem. Šele policija je napravila mir. Vzrok dvobojevanja z noži je bila »kronca«, katere ni hotel dati oče sinu.
Ij Zamenjal je nekdo v gostilni Mar-čan preteklo soboto galoše. Galoše so dobe v Marčanovi gostilni, kjer naj se izmenjajo.
ODMEVI PROTISLOVENSKIH DEMONSTRACIJ DNE 25. AVGUSTA MINULEGA LETA V TRSTU.
Včeraj se je na tržaškem okrajnem sodišču odigral epilog ponesrečene protislovenske demonstracije, ki so jo — kakor je še vsem v dobrem spominu uprizorili nekateri zagrizeni italijanski mladiči v jutro, dne 25. avgusta minolega leta, ko so tržaški Slovenci spremljali ljubljanske goste (»Slavec«) iz kolodvora v Sv. Jakob. Bilo je to povodom razvitja »Ilkijine« zastave. Laški mladiči so navalili na pred-stražo sprevoda na oglu ulice Madonnina. Dobili so, kar so iskali, ali neki anonimni junak je udaril s palico po glavi godca Razema (slučajno Italijana) in ga precej hudo ranil. Junak je končal v naročje nekega redarja in včeraj je konečno prišel pred sodnika, ki ga je v zmislu § 411. k. z. obsodil na tri dni zapora ter na plačilo pravdnih stroškov in na 50 K odškodnine godcu radi prestane bolečine. Obsojencu je ime Mestron in je slušatelj medicinske fakultete na praški univerzi.
Razne stvari.
Konec Allensieinske tragedije.
Kakor znano, je nemški stotnik von Goeben, ki je imel ijubavno razmerje z gospo Schtinebeck, ženo svojega majorja, majorja na prigovarjanje žene ustrelil. Zdaj se poroča, da se je von Goeben v zaporu sam usmrtil s tem, da si je prerezal žilo na vratu. Proti Schonebeckovi se najbrž sodnijsko ne bo postopalo, ker je oči-vidno nora.
Župana v hlev zaprli.
»Tribuna« poroča iz Catanzara, da so ondi poljedelski delavci proklamirali štrajk, da protestirajo proti slabi občinski upravi. Ko so korakali proti občinski hiši, da napravijo županu »podoknico«, so zapazili, da se župan v zaprtem vozu hoče odpeljati. Udrli so jo za njim in ga zaprli v hlev. Šele karabinieroiti se je posrečilo mestnega poglavarja rešiti iz neprijetno dehtečega zapora.
Snežni viharji na Angleškem.
Po vsem Angleškem divjajo snežni viharji. Mnogo vasi je popolnoma zaprtih prometu. Vlaki imajo velike zamude. Zgodila se je vsled žametov velika železniška nesreča na progi London-Liverpool.
Telefonska m brzojavna poročile.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GORIŠKEM.
Gorica, 3. marca. Natančni izid včerajšnje deželnozborske volitve v splošni volivni skupini še ni znan. Ob 6V uri zvečer se zbere volivna komisija v Št. Petru. Najbrže pride do ožje volitve med kandidati S. L. S. (dr. Pavletič, dr. Brecelj in Fon) in združenih liberalcev in agrarcev (Štrekeij. dr. Franko, Križnic). Obe stran-
ki ste združili na svoje kandidate vsaka približno 8000 glasov. Ožjo volitev povzročijo socialno-demokratični glasovi, katerih je oddanih okolu 600. Volivcev S. L. S. je ostalo doma okolu 4000, ker je bilo v gorah slabo vreme in sneg, po nekaterih krajih pa skrajna brezbrižnost. V laškem volivnem okraju so v splošni kuriji zmagali laški krščanski socialci z okolu 1000 glasovi večine. Jutri voli kmečka skupina.
KRŠČANSKI SOCIALCI.
Dunaj, 3. marca. Krščansko-socialno strankarsko vodstvo se je danes sešlo k seji, da se posvetuje o vprašanju delegacij iu o osnovi skupnega nemškega bloka.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Trst, 3. marca. »»Piccolo« poroča, da se bo istrski deželni zbor sklical v drugem tednu marca meseca na kratko zasedanje, da sprejme volivno reformo, o kateri so se italijanski in slovanski poslanci na skupnih konferencah na Dunaju in v Trstu sporazumeli.
VOLIVNA REFORMA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 3. marca. »Piccolu« se poroča, da je Andrassy cesarju danes poročal o vladnem načrtu volivne reforme. Reforma bo osnovana na sledečih principih: Pluralna volivna pravica, v.oliti bo namreč smel vsakdo, ki zna v enem jeziku pisati in brati. Kdor plačuje gotovo svoto davka, bo imel dva glasova, kdor ima srednješolsko izobrazbo, pa tri glasove. Volitev bo javna. Večje zastopstvo bodo dobila mesta, kmečke občine pa bodo prikrajšane.
ANDRASSY PRI CESARJU.
Dunaj, 3. marca. Cesar je danes sprejel ogrskega ministra za notranje zadeve Andrassyja. Andrassy je žurnalistom dejal, da je cesarju poročal o tekočih zadevah in da je bil milostno sprejet.
DELEGACIJE.
Dunaj, 3. marca. »Reichspost« poroča, da se bosta delegaciji zopet sešli šele v pozni jeseni, dočim »Budapesti Hirlap« trdi, da se ničesar ni zgodilo, kar bi moglo vplivati na prvotni načrt, sklicati delegaciji koncem maja, oziroma začetkom junija.
PROTI NEMCEM NA RUSKEM POLJSKEM.
Berolin, 3. marca. V nedeljo so imeli Nemci, bivajoči na ruskem Poljskem, shod, na katerem so prosvedovali proti grozilnim pismom, ki jiii je bil razposlal odbor poljskih delavcev, pozivajoč delavce, da zapustijo deželo. Sklenili so, da prosijo državnega kanclerja in generalnega konzula v Varšavi za pomoč.
SULTAN BRZOJAVLJA.
Carigrad, 3. marca. Sultan je knezu Ferdinandu bolgarskemu brzojavno čestital k poroki.
DINAMIT.
Essen, 3. marca. Na progi Witten-An-nen so našli na progi mnogo zabojev dina-mita.
MARIA FEODOROVNA.
Dover, 3. marca. Semkaj je dospela ruska carica-mati Maria Feodorovna. Podala se bo z angleško kraljico Aleksandro na Sredozemsko morje in se ondi sestala s kraljem Edvardom.
žitne cene.
Budimpešta 3. marca.
Pšenica za april.......12 22
Pšenica za oktober......9 97
Rž za april.........10 73
Koruza za maj........6 75
Oves za april........8 01
Efektiv: vzdržno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm
S	Caa .pa-tovaija	Stanje barometra t mm	Temperatura pe Celzija	Vetreri	Neb.	hn C S B
2	9. »več	731 6	16	sl.jug.	obl.	
3	7. zjutr-2. pop	28 9 28 4	—0-6 44	n »	obl. »	12-6
Orodni« včeralSnla temp. 2 t«, norm —1 5'
Odtok vode pospežuloto, kisline raz-
rrrrri ^dumote. k
'4 W £ fes A lithion vrelec proti vodni
•f&L aa H| m * im kislini, trganju, diabetes, ie,0l) nemu'n®reve8nemu
kr.taru, bolezn m v mehurju in ledvicah itd. Dobiva sc povsod, v Ljubljani 180 12-7	pri Mih. K*»tnerju.
Trgovski učenec
dobrih, poštenih starišev, star 14 -16 let, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom pri tvrdki Konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu.	562 3 — 1
Ženitna ponudba.
Jy(lad inteligenten trgovec na dejeli j dobro idoio trgovino, se seli v sur ho jenitve sejna-niti j gospodiino staro od 18 25 let, ki bi Imela oosebno veselje do trgovine. Prednost imajo ona gosoodiine, katere so obiskovale kakr trgovski javod ali da so kje v trgovini vsled tega, da dobijo potrebno trgovsko prakso, in da so mujikalično naobrajene. Uerdar je pa glavni pogoj dober jnalaj in costeno srce, se na premoženje ne gleda toliko, te resne ponudbe s sliko naj se blagovolijo pošiljati na naslov ,Vijolica 1908" na upravništvo ,,Slovenca". //a anonimne in dvomljive ponudbe so ne ojira. Usaka slik" pismo se v neugodnem sluiaju pod moško in častno besedo vrne in Sicer priporoieno.	530 3—3
^^ Bolečine živcev in revmo-
I P i^r^7 * I
I	In ozdravijo z >
Wwdcfna steklenici 8« v. Dobiv« se v lekarnah ali direktno, če se vpoSije K 1 80 (2 steklenici) franko pri edini izdelo-vainici Vostrebalovl lekarni, Praga-Karollnln dol. Zaloga: Lekarna H. Mardelschiager, Ljubljana, Jurčičev trg. pr«r Pozor pred ponarejanji >JU>
Nova, lepa ononadstropna
= hiša=
z zelo lepimi sobami in prodajalno, pripravna za gostilno ter druge trgovine, ker je tik železnične postaje med Kranjem in Lescam na Gorenjskem, se iz proste roke ppoda. Ponudbe na upravništvo tega lista pod naslovom Nova hifta.
550 5-2
= Lepi solčavski =
se dobe ceno pri Karolu Druško-viču, trgovcu v Ljubnem pri Celju.
Na ljubljanski konjski trg dne 4. marca privede podpisana uprava na prodaj	545 3-3
pardobrihkonjzakočijo
(Falben) oba šestletna, 15 '/2 pesti vi-
»HHanHBMH^—ne
c Kašelj-
naglo pomiri, pospeši in olajSa izmeček sieza pristni karolinodolski
Davidov čaj
1 zavoj 40 h. — Edina izdelovalnica lekarna
■ pri „Češki kroni".
--Praga — Karolinin dol. ——
Dobi se v lekarnah ali naravnost, če se vpošlje bO vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri ,,zlatem orlu" Jurčičev tig.
Pozor pred ponarejanji.
I Vsak znvoj nosi tvrdko in podpis j§
A. Fefkl. 46 e I
Išče se stnnouanle
1 soba in kuhinja, v mestu za eno osebo takoj ali za mesec maj. Pisma naj se pošljejo pod šifro »stanovanje« na upravništvo »Slovenca". 551 3-3
Trgovino ž
z mešanim, oziroma mešanim in manufakturnim blagom prevzamem v najem. Reflektujem na manjšo toda dobro obiskovano trgovino bodisi v mestu ali na deželi. Ponudbe pod: ,(Trgovka« na upravo .Slovenca" do najdalje 10. marca t. I.
Lepo posestvo
Kupi se
623 4—3
kobilo za pleme
čistokrvne ali polkrvne kakšne dobre, najraje angleške pasme.
Ponudbe je poslati pod ,,Kobila za pleme" na upravništvo „Slovenca".
Ztale iveuajc Berlin, Pariz, lia itd.
najbolj, kosm. zobo-
ite tli. srtd-
3tV° "^Trt^l	—""izdelovat«!)
Jg.	C
^^L|ubl|an»,	SplUl.-Strltar. ui. 7

""""i —j*. — — — —— — — — — ">
opozarjamo najvljudneje gospode interesente.
Graščinsko uprava Rupreči urh.
P. Novomesto.
Zahtevajte zastonj -
la franko moj veliki, bogato lluslrovanl glavni cenik z nad 3000 slikami vstb vrst ■ikelnastib, srebrnih In zlatlb ur, kakor tudi varb vrat aolidnib zlatnln In arebrnln, god-benega orod|a, leklenega In usn|atega blaga po Izvirnih tovarniških cenah
Nikel remonl. ura......K S-—
avle. Izvir. ,,Roskopl" pal. ura . .. I — ...... skop'"
8» 8'40 IJ SO
J-80 10 .->0
regištr, „ Adler Roskopl ", nlkel remont a aldro ......
Ooldln rem. ura „Luna", koles|e a
dvojnim plaščem......
arebr. rem. ura „Olorla" . . „ „ dvo|nl plašč „ oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr letka . . na<ka Tul« nlkel nra cilind z „Luna" kolesiem . .
, kukavico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3— švarcvaldska ura K 2 80 Za vsako uro 3letno pismeno jamstvo I Mtkrt rlslko! Zamena dovol|ena, ali denar nazaj! =>
> Prva tovarna za ure Hanns Konrad, « io V«, dvorit »»tožnik v Mostu (Briix) 654, Čeiko.	2315 1-4
Velika slanikova pojedina
jutri, na pepelnico, zvečer
v kolodvorski restavraciji (Josip Schrey)
= s koncertom vojaške godbe. =
Vstopnina 60 vin.	Začetek ob 8. uri.
Razpošiljanje našega svetovna slovitega specialnega piva
Salvafor
se vrši v smislu starih šeg in običajev
tudi letos v mesecu marcu.
Da se vsakdo zagotovi, da dobi tudi res ,,Salvatoria-pivo, in ne katero mnogih ponarejanj, naj se pazi na tu vtismeno, na vsakem sodčku in vsaki steklenioi se nahajajočo varstveno znamko, ki je, kakor tudi oznamenilo .Salvator' s patentno-uradno zavarovano.
Akc. dr. Paulanerbrau.
Salvatorjeva pivarna. Monakovo.
gmv>	1651
Toči se vsako soboto, nedeljo in vsak praznik, dokler je kaj zaloge v
= kolodvorski restavraciji. =
532 2	Josip Schrey, restavrater.
Karol Pollak, tovarnar usnja, In Frančiška Pollak roj. Peteroa javljata potrta najglobje žalosti v lastnem imenu kakor tudi v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bog vsemogočni v svojem nedoumljivem sklepu odpoklical k Sebi v boljšo večnost njuno iskreno ljubljeno, nepozabno hčer
arijanco
v cvetoči dobi 16 let po kratki, mučni bolezni in prejemu sv. zakramentov za umirajoče.
Zemski ostanki drage pokojnice se bodo iz Gradca, kjer je po-kojnica v zavodu „Sacre coeur" nadaljevala svoje študije, prepeljali v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v četrtek, dne 5. marca 1908, ob 5. uri popoldne z južnega kolodvora na pokopališče pri sv. Krištofu.
Nepozabno, prerano zamrlo pokojnico priporočava pobožnemu spominu.
Bolnica
za živino.
Ordinacija od 9 —11. dop.
Telefon štev. 44. ==
143 24
obstoječe iz velike zidane hi&e z gostilno in tobakarno (vino-, pivo- in žganjetoč), dalje 13 oral zemljiSča, travniki, gozdi in vinograd, dalje dva obokana hleva, tri obokane kleti, gostilniški hlev, dalje dobroidafia kovačija, vse v prav dobrem stanu se proda iz proste roke zaradi družinskih razmer. V gostilni se iztoči do 20 polovnjakov vina in piva. Posestvo leži prav blizu cerkve, kjer je vsako leto šest shodov, in 10 minut od nove tovarne ter žel. postajališča. Naslov pove uprava lista. 552 4 —2
prua kranjska slamoikarsRa zadruga u JY[eog|u
priporočata bogato svojo zalogo najraznovrstnejših 465 12-4
slamnikov,
Od najfinejših do najpriprostejših za gospode, dame in otroke. Priporoča se zlasti slav. društvom, veleč, duhovščini in tegovoem.
Zastopstvo za Kranjsko:
Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg 10. Tu se naroča na debelo in prodaja na drobno. Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
.- Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laško
== priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; 9Salvator' (črno pivo a la monakovsko). n
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). ——— Po£ityati>e na dom sprejema restavrater »Narodnega Doma" g. ((ržišniR (Telefon st. 82.) ——.
Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komunalne srečke n RBl/a. — žrebanje0dne 2. marca. - Glavni dobitek « 300.000 -, promese na Tiske srečke t R T— - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R 180.000*—. Obe promesi skupaj samo K 21—. sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti 4- I2 |o ob res t i m.	Podružnic« 1 ur Celovcu® i
Delniška glevnioa t i i K l.OOO.OOO. i i		t Rezervni fond9 s 1 < K 200.000. s 1 s