218. ttevilki
• IMani. t ponedeljek. 21. septembra 1908.
J. leto.
ti»ii rsak dan »večer lavnem« nedtlfe to (*, valja po pasU prejeman aa
i Ki m pol leta 12 K, ea eetrt leta 8 K aa ta atašei IK Kder kodi aam ponj, plača m tja tete tO K e» Na narofto erea lit tiskat vesillgatve aaročnlne te ne oaira. — Ea gepiel naj ee lavoli trankevatL — Rskeels! te nt vraeaje. —
SfealBlitva tejMra it M.
deiele aa vee leto 25 K, m pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, amen mesec 2 K 30 h. Za LlafellM&o s poaHJanJem na dom za vse leto leto 22 K, aa pol leta U K* na Četrt leta 6 K 50 h, aa en mesec 1 K 90 h. - Za Veaaeilo celo leto 28 K. Za vee draga deiele in Amerike te plačuje od paearottopne petit-vrste po 14 h, če te oananila Utka enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat. |e v KnaflovOi alicak It i. — Upravniitvu aaj te blagovolilo poiUJati naročnine, reklamatije, oananila, 11. administrativne stvari.
psj lt k. UprtTBlitrt telefon it 85.
Žrtve vojaške nasilnosti.
Minolo noč, ko so bile napravljene največje varnostne odredbe, ko je bilo na nogah toliko vojaštva in orožništva, da se sploh ni moglo ničesar resnega zgoditi, so se na različnih krajih primerile majhne demonstracije. Vzrok tem demonstracijam je bilo surovo provokatoriČno od
nemškega narodnega fanatizma
navdahneno postopanje nekaterih častnikov in vojakov.
Vodstvo javne varnosti je imel v rokah okrajni komisar nemški nacionalec dr. Mathias. V šolskem drevoredu in pred Škofijo zbrane manjše gruče so žvižgale, prepevale slovanske pesmi, sicer pa se brez odpora pokorile varstvenim organom. Oddelek nemškonacionalnega duha prepojenih belgijcev pod poveljstvom poročnika Mayerja, ki se je že dan poprej odlikoval po svoji izredni brutalnosti in z vsem svojim postopanjem kazal, da hoče za vsako ceno prelivati kri, je v Šolskem drevoredu naletel na majhno skupino ljudi, ki se je mirno med sabo razgovarjala. Videč, da se bliža vojaštvo s povešenimi bajoneti, je nekdo iz gruče zaklical: „Fej Mayer!u To je poročniku Mayerju dalo povod, da je dal zatrobiti „sturm" in izdal povelje, naj se strelja.
Množica je v divjem begu hitela proti Pogačarjevem trgu. Med tem so se zaslišali streli. V tistem trenotku se je čul pridušen krik in v množici se je zgrudil na tla 15 letni Četrtošolec Ivan Adamič. Krogla je predrla pleča in šla skozi pljuča na drugi strani ven. Na mestu se vidi luža krvi. Ranjenec je šel, bruhajoč kri proti Šenklavški cerkvi. Pred Škofijo se je zgrudil. Tu je prihitel katehet dr. Jerše in ga dal v poslednje olje. Prihiteli zdravnik dr. Rus je kmalu na to takoj konstatiral, da je mrtev. Prepeljali so ga na rešilno postajo.
Druga krogla je zadela 22 letnega Rudolfa Lundra, strojnika v „Narodni tiskarni". Tudi ta je bil zadet od kroglje od zadaj. Ne da bi se vdeležil kakršnekoli demonstracije, je šel s S SVOJO nevesto mirno po ulici, ko je počil strel. Strel ga je zadel v pljuča.   Zgrudil se je takoj na tla in je bil na mestu mrtev.
Anton Adamič, bratranec ubitega Ivana Adamiča, je bil preboden z bajonetom in sicer od zadaj.
Drugih ranjencev je nebroj. Za sedaj vemo za te-le, ki se nahajajo v deželni bolnici:
Božidar Borštnik, 18letni sedmošolec. Ta ima obe nogi pod kolenom prestreljeni. Na levi nogi je krogla
obe kosti popolnoma zdrobila.
Goiavšček Mihael, 20letni mesarski pomočnik. Prestreljen je na levi rami. Krogla je od zadaj prebila glavno žilo in so skoro umirajočega prepeljali v bolnico.
Tomšič Albin, 17 letni kovaški pomočnik, ima prestreljen prsni koš in s tem težko ranjena desna pljuča.
Simončič Josip, 17letni kleparski pomočnik, ima na levi nogi meso v mečah popolnoma rastrgano.
Štrukelj Pavel, 31 letni delavec na Ljubljanici, ima globoko rano na desnem stegnu. Dosedaj se še ni moglo dognati, da-li je to rano povzročila kroglja, ali vbodljaj bajoneta, konstatirano pa je, da je rana bila zadana od zadaj.
Štrukelj Martin, 41 letni hlapec na Dunajski cesti, je zadet od zadaj skozi ledje v trebuh.
Več ranjencev se nahaja v domači oskrbi. To je bila snoči prava St. Jernejska noč V Ljubljani I
Danes se naj zavije vsa £jubljana v črno, z vsake hiše naj plapola črna zastava v znak žalosti za žrtve podivjanega, z nemskonacijonalnim duhom prepojenega vojaštva. JKestna občina naj priredi žrtvam pogreb na občinske stroške!