gmm	■	■	■	“S*"
Slovenski dom
Leto IX. — štev. 46	|	|	TEDNIK	ZA	POLITIČNA	IN	KULTURNA	VPRAŠANJA	j	|	Sobota,	18.	novembra	I94~|
Unsere unbekannten TTelden: die verwundefen Landeswehrmanner, die ihr Bint fiirs Vaterland nnd Hir nnsere Znkunft gaben. .Vergessen wir sie nicht! — Naši neznani junaki: ranjeni domobranci, ki so prelili kri za domovino in za našo
bodočnost. Ne pozabimo nanje zlasti zdaj za Miklavža in božič.
Ilarodu© socialistična Ifudska država — končna cilj nemškega bofa
Hitlerjeva poslanica ob prisegi nemške ljudske vojske
Osma šiba božja
Razgibam časi so menda tudi najugodnejša tla za razbohotenje cveta, ki y mirnih Ča6ih sicer ponižno uspeva, v izrednih pa postaja strupena, robata, iglasta roža, ki povzroča veliko skrbi, Pa tudi krvi in terja nemalo človeškega potrpljenja m življenja. Ta cvet je birokracija — uradnjakarstvo. Uradniški aparat, kakor si ga je ustvarila sodobna država, si je kmalu priboril toliko razmaha, da se je začel razvijati po svojih zakonih, večkrat celo javno življenje tako zelo Preraščati, da je udužil marsikatero cvetko, bolj potrebno nege kakor on sam, pa tudi marsikatero koristno rastlino, da govorimo Se nadalje v primerah in ne uporabljamo svojega navadnega sloga, da bi odkrili čisto resnico. To resnico so globoki duhovi obdelali po svoje v literaturi, katero poznamo zelo dobro tudi Slovenci (Gogolj, Dickens) Vendar pa smo prepričani, da je uradnjakarstvo tako pri narodih, katerim je duhovita satira in birokracija namenjena, ne mislimo Pa na to, da bi bila tudi pri nas potrebna vrsta piscev svetovne veljave, če bi vsaj Halo hoteli osvetliti pogubno delovanje uradnega »šimeljna«, kakor smo mu včasih dejali.
Včasih smo bili na naše uradništvo ponosni, saj je v prejšnji državi prednjačilo pred uradništvom v drugih pokrajinah.^ Kazala so se sicer že pri njem znamenja o popuščanju in razvoj je že šel v smer, ki bi postajala vedno nevarnejša za nemoten razvoj vsega narodnega življenja. Samostojnost, velika odlika vsakega mislečega človeka, je postajala v zamotanem blodnjaku uradnega poslovanja vedno redkejša čednost.
Ko pa so prišli pred leti v našo deželo savojski uradni načini, se je uradovanje ‘ako temeljito slabšalo, da je bila tudi nebistremu opazovalcu vidna njegova Pot navzdol. Politična propaganda nesodelovanju z »okupatorjem« je bila na sijajno dobrodošla marsikateri ‘brihtni« glavi v našem uradnem stroju. ai je dalo tako lepo združiti prijetno
* »narodno dolžnostjo«: nagnjenje k nedelu, k »zabušavanju« pa je bil pravi razlog.
, Uradnikom prijetno, komunistom pa koristno geslo se je sijajno obneslo, saj
ohromilo naš uradni aparat, kar je *^ve<Ja bilo všeč tudi prišlekom, zlasti pa »lihovi potrebi, namestiti čim več svojih Judi pri nas, saj je bila naša pokrajina tako bogata, da so jo v uradni propagandi leta 1941 prikazovali za silno in-®ustrijalizirano.	•
Moramo pa seveda takoj ugotoviti, da »o ni bil edini vzrok, da se je, bi rekli, Poslovna ekspeditivnost, nagiost tako Poslabšala. Važen razlog med drugimi je oil tudi ta, da so na vrhove naše uprave Prišli ljudje iz povsem drugih krajev in razmer, ki velikokrat tudi strokovno niso °ili na višini, pa tudi niso rametavali tvamih dobrin, če je »služba« tako nanesla, in 60 bili večkrat pripravljeni na Pogovore z »gospodom Azzoiinijem«. Na-fi ljudje pa so životarili, večkrat tudi brez dela. Z matetialne strani pa je treba tudi še priznati, da vkljub znatnemu Povišanju uradniške plače niso šle vzporedno z draginjo. Šele v zadnjem letu je to obrnilo na bolie, zlasti ker so bile Uradništvu zopet dane možnosti za napredovanje, katerega materialna protivrednost sicer ni bila velika, vendar pa v današnjih časih še vedno znatna.
Danes se materialne razmere uradnica niso izboljšale tako, kakor bi zahteva potreba. Toda uradništvo se mora samo zavedati, da je vojna zahtevala žrtve od vsega nagega naroda, kakor je to drugod po svetu. Prizadeti so bili tudi drugi stanovi, eni več, drugi manj, tako da lahko ugotovimo vsesplošno zmanjšanje dohodkov, razen seveda pri nekaterih posameznikih, stanu pa ni bilo nobenega takega, da bi bil kot celota Prolitiral. Seveda pa je bilo jasno, da so ®e v vsakem stanu. pa naj je bil preje *e tako pošten in vesten, našli ljudje, ki So se hoteli okoristiti s svojimi »talenti«, seveda na škodo bližnjega, po navadi trpečega soprebivalca.
Vendar se nam zdi. da vojna poleg žrtev, ki jih več ali manj dajemo vsi, zahteva od na« Se tudi nekaj več: povečanega dela kjer koli je mogoče; dalje odpravo nepotrebnega dela; zahteva varčevanje na vseh področjih, prihranke pri delu in človeški sili. Ali pa obrnimo te vrstice tako, da rečemo: tudi odpravo nepotrebnih stvari, to se pravi, hitro delo na onem pedročju, kjer je najbolj Potrebno.
Tu mislimo namreč na birokracijo, uradnjakarstvo, ki se je razpasla dosti bolj ko v nekdanjih dobrih časih, ko smo utegnili čakati in ko je bilo življenje normalno. Danes tega ne sme biti več. Vse naše življenje se razvija v hitrem tempu in ne moremo zabijati časa s podrobnim birokratskim delom, te manj pa je danes na mestu uradnjakarsko zavlačevanje in obravnavanje stvari, ki naj bi po uradnjakarski miselnosti bile važne, ko da ne bi okoli nas divjala ena najstrašnejših ''ojn, ko gre za milijone ljudskih življenj. Iz tega lahko nastane ogromna škoda za ves, posebno pa za naš narod, ki danes nima ravno na pretek vsega, te n. pr. 'eiika Nemčija dane« pobija birokracijo
* vsemi sredstvi kot najhujiega sovražnika in oviro pri vojnih in narodnih naporih, je potem tudi za nas, v našem položaju ja6no, da si tega zla ne moremo Privoščiti, kakor si ga. Toda zdi se, da se malokdo te resnice pri nas zaveda. Znani so nam primeri, da višje mesto
Prefklo nedeljo so se v Miinchenu zbrale številne čele nove nemške ljudske vojske in so za obletnico ninjiukovskega pohoda iz I. 1923. vpričo poveljnika nemške domovinske vojske in Reichsfiihrerja SS Himmlerja slovesno prisegle zvestobo Fiihrerju in nemškemu narodu v uri najtežje preirknšnje in trdot. Pri tej priliki je Ifijhmlrr prebral Fiihrerjevo poslanico, iz ka*cre posnemamo naslednje najpomembnejše stavke:
Zahteve totalnega rojevanja so me prisilile, da sem preložil spominsko svečanost S), novembra na naslednjo nedeljo. Sodim, da ni danes moja prva na' loga toliko t prirejanju govorov, kot pa v pripravah in izvedbah vojnih ukrepov, ki so nujni za dokončni zmagoslavni zaključek te vojne. Kajti prav tako kot v času krize leta 1923. me preveva tudi danes ena sama vodilna misel: Sedaj moramo ge prav posebno storiti vse, kar potrebujemo za nujni uspehi Kot smo takrat po desetih letih lahko upravičeno rekli mrtvim tovarišem, da so vendar zmagali, tako mora in bo tudi v velikih borbah našega naroda za biti ali ne biti zmaga na koncu pripadla njim, borečim se na fronti in nič manj junaško bojn-jofičim se v domovini. Rcb so se časi v primeri z letom 1923. spremenili, toda ostalo je bistvo nam vsiljenega hoja:
1. naš lastni cilj, namreč ohranitev našega naroda, zagotovitev njegove bodočnosti z vsemi sredstvi in pa
2. cilj naših sovražnikov, nničenje našega naroda, njegovo pokončanje in s tem konec njegovega obstoja.
Da vse to ni le teza narodnosociali* stične propagande, nam je nekoč pokazala resnica notranjega nemškega razpada ter nam danes potrjujejo proklama-cije naših sovražnikov. Boljševizem, ki ga podpirajo demokracije, je nekoč poskušal, da bi naš pokret uničil znotraj 8 te-
dovoli nižjemu službenemu mestu v rešitev kake bolj ali manj zamotane zadeve na človeški način, pa se oglasi nižje mesto ter sabotira izvedbo rešitve. Ali pa se kar naprej oglašajo kompetenčni spori, ki niso drugega ko odlaganje spisov, pošiljanje aktov v »Lemberg« ali »Akten-schieberei«, kakor pravijo Nemci, ali še bolje povedano: navadna lenoba in strah pred kakršnim koli, čeprav ie tako majhnim koščkom odgovornosti. Dogajajo se primeri, da se tedaj, ko je zadeva na najboljši poti k rešitvi, oglašajo vmesne instance, katerih edina naloga menda je zavlačevat: rešitev vsake stvari, zaradi česa nastaja ogromna škoda v vsem javnem in gospodarskem življenju.
Lahko bi navedli številke, koliko velja tako uradno poslovanje in zavlačevanje naš narod: koliko trpi radi tega proizvodnja In s tem preskrba civilnega prebivalstva: lahko bi navajali primere, kako trpe radi »hitrega reševanja aktov« posamezniki, ki ne pridejo niti do svoje miloščine, kaj šele do kakšnih pravic, in jih vedno odpravljajo * jalovim izgovorom, da ni časa, ali da niso kompetentni, ali pa da ne morejo delati »protizakonitih« stvari...
Nikdar nismo hoteli pospeševati, vendar pa se zadnje čase množe primeri, o katerih bi se dale napisati žgoče satire. Kaj«malo pa je upanja, da bi satire imele kaj uspeha, saj bi jih nihče n« razumel. •.
Naj navedemo en sam primer v podporo naših trditev: neki list na) bi pred časom prinesel neko pobudo iz občin-
rorjem. Od demokracij podpirani sovje-tizem si prizadeva, da bi razbil Nemčijo in uničil naš narod.
Evropa je bila skoraj vedno skupnost številnih med seboj tekmujočih narodov in držav. Kljub temu pa je dobil pojem Evrope svojo duhovno predstavo večinoma le v eni državi ali eni skupnosti sorodnih narodov. Večni spor evropskih narodov med seboj je imel pri tem tudi velike prednosti. Kol vsako tekmovanje je podžigal sposobnost in udarnost posameznih narodov. Toda v ČAsih najtežjega hoja vseh za biti ali ne biti }e grozila velika nevarnost razbitja sil pred groze; čim navalom azijatskega vzhoda. Značilni za velike može svetovne zgodovine in za narode, ki so poklicani k velikim delom, je bila vedno njihova vztrajnost r dneh težav, njihovo zaupanje v časih navidezno brezupnosti, njihovo kljubovanje in niihov pogum po udarcih. Dejstvo, da so viadarji popolnoma pozabili na pomen svojega, dnnes le še zgodovinskega položaja, izgubili pogum in postali izdajalci, je utemeljeno v njihovi medsebojni ple-menitvi, ki je povzročila duševno in moralno izrojenost.
Narodi zahtevajo v takih časih drugačnih voditeljev kot obolele stare rodbine. Ako so so dali tudi tako imenovani državniki in vojskovodje zapeljati, da je mogoče zgodovinsko obračunava' nje za hiti ali ne biti' odločiti g podlo kapitulacijo sebi v korist, nam to prav tako dokazuje tisočeletna skušnja, da ne živi na zemlji istočasno mnogo velikih duhov. Vsepovsod tam. kjer jo prišlo do take kapitulacije, je njena posledica nujno uničenje dotičnega naroda in a tem tudi njegovih odgovornih moi. Kajti boljševizem, zmede in državljanska vojna so le prve posledice.
Druge se prično t izročanjem tako zvanih »vojnih zločincev«, to je drago-
stva. Toda trajalo je 14 dni, da je prišla ta pobuda na »pristojni« urad, ki se je nazadnje opogumil, da je sklical informativno konfercnco, o tej konferenci poročal višjemu uradu, nazadnje pa je stvar zaspala, dokler ni stiska prikipela do vrhunca in sama izsilila rešitev. Toda tukaj je vsaj konec bil dober, ker se je nekaj naredilo. A kaj naj rečemo o drugih številnih primerih, ko »uradna prepiska« teče dalje, življenje pa gre žal tudi svojo pot in odnaša žrtve, ki niso bile potrebne, pa bi tudi do njih ne bilo prišlo, če bi se uradni »polž« nekoliko splašil...
Te vrstice smo zapisali z najboljšim namenom in pa v spoznanje, da je birokracija za nas osma šiba božja. Vemo, da je danes položaj uradništva tak, da marsikdaj ni moči misliti samo na delo. A te skrbi tarejo tudi druge, nekatere, n. pr. uničenega kmeta ie vse huje, toda vkljub temu imamo še srce in voljo delati naprej za narod, ker « tem delamo za sebe, za svoje družine in za svojo bodočnost. To zahtevajo od nas današnji časi, to zahteva od nas narod, to BW dolžni delati zaradi koristi celote. Zato ne more biti med nami izjem, ki bi se skrival« za uradno obleko, pri tem pa delale proti narodnim koristim, da, ▼ škodo ljudstva, ki pričakuje, da bo uradništvo storilo zanj vse, kar j« po avojl službi dolino, potrebna in možno.
Prepričani mo, da bi te ve« naš položaj neprimerno izboljšal, če bi po vzgledu drugih narodov v vojni odstranili birokracijo, osmo šibo božjo.
f on ih mož ter se končajo z nepreglednimi kolonami ljudi ua poti v sibirske tundre. Čeprav so bile posledice teh izdajstev za Nemčijo kot glavnega nosilca boja v pričetku vojaško zelo težke, kljub temu niso omajale stavbe Nemčije, niti niso mogle premagati odpornega duha. Obratno je' postala bojna volja naroda bolj trdna in šele prav fanatično. Srečni smo, da so se pri nekaterih narodih, ki jih je zajel razpad, našli elementi odpora. Vemo, da so pri ostalih narodih prav tako nastnli odbori in vlade, ki nočejo priznati kapitulacije in hoteti lastnega uničevanja samo zato, ker so odpove’ da*i nekateri neznačajni slabiči, ali pa so sanjali neumneži o možnostih, v katere danes že sami ne verjamejo. Od odpada italijanskega zaveznika i vsemi njegovimi težkimi posledicami, ki so 6 tem nastopile za naše vojskovanje, so izdajstva prizadevala naš narod. Kljub temu se niso uresničila upanja naših nasprotnikov. Vedno znova se nam je posrečilo obdržati fronto in zaustaviti nasprotnika. Tako je preostalo le upanje v odločilni* sunek znotraj Nemčije. Brezznačajne osebnosti, mešanica plemiškega napuha, meščanske pomanjkljivosti in bivših parlamentarcev, so se zbrale upajoč, da bodo takoj nato dobile plačilo za poditi dejanje zlomiti nemški odpor prj ko' reninah. Vsekakor so pravilno predvidevale: Dokler živim jaz. ne bo doživela Nemčija nsode od boljševizma poteptane evropske' države. Kajti ako so bile prejšnje vojne vojne za dinastične ali gospodarske koristi, je smisel te vojne v boju ta ohranitev naroda. Zato pred stavlja nnino posledico vseh držav le nemška ljudska država. Narodni socializem je bil napram svojim političnim nasprotnikom po prihodu na oblast ne le naravnost spravljiv, temveč celo širokopotezen. Le proti onemu, ki je t besedo ali dejanjem napovedal boj novi državi, smo nastopali po zakonih. Poleg tega sem omogočil t načinom prevzema oblasti vsakemu Nemcu in zlasti vsakemu uradniku in častniku. da je lahko izpolnjeval svoje dolžnosti, ne da bi bil prišel v spor s svojo vestjo. Kdor pa misli sedaj, da lahko spravlja v spore z vestjo ostale ljudi, ne da bi bil sam kaj takega doživel zaradi mojega ravnanja, se mora zavedati, da to pomeni smrten konec. Dokler so preganjali samo mene. sem lahko velikopotezno to preganjanje spregledal. Kdor pa bi danes dvignil roke proti Nemčiji, bo brezobzirno uničen.
Nekaj ar Je zadostovalo za zadušitev poskušanega upora dne 20. julija, nekaj mesecev za odstranitev vse kliko teh brezčastnih ketilinskih ljudi. Kot mi je služil leta 1931 upor male skupine v po-kretu za izvedbo očiščenja, tako je predstavljal novi upor pričetek temeljite preureditve vsega državnega aparata. Čas kompromisarskih značajev in ljudi g pridržki je končno mimo.
Po tem 20. juliju me Je najbolj pre-vzelo in razveselilo dejstvo, da so vojska, mornarica in letalstvo — vojaška SS je bila ie prej izven dvoma — ne da bi bilo prej navzven vidno, tako prežete s narodne socialističnim duhom, da nam ni preostalo nič drugega, ko da pomečemo nevredne is stranke, države in vojske.
Kljub temu so bile posledice tega izdajstva grenke. Naši nasprotniki so v misli, da lahko sedaj Nemčijo na hitro pregazijo, strnili vse svoje sile. Da se jim je načrt ponesrečil, se moramo zahvaliti»
IZ VSEBINE:
Stran 1:
Osma Slba božja — birokracija.
Stran 3:
Po slovenski domovini,
Stran 5:
»I kaj, ustrelili te bomo ...« (Spomini slovenakeea duhovnika po lanskem 8. septembru.)
Stran 6:
Umetnost na eestl.
Stran 8:
Podoba slovenskega borca ln junaka.
Naši domobranski uspehi
Po uradnih podatkih, ki so jih poslale vse nastopajoče bojne skupine, so rdeče tolpo samo v dneh od 15. X. do 21'. X. imele na prostoru: nemška meja-Kočevje naslednje izgube:
Naštetih mrtvih: 801.
Ujetnikov: 56 Pribeinikov: 21.
Vojni plen: ? težkih 6trojnie, 20 lahkih strojnic, 8 lahki minometi, 1 težki minomet, 106 pušk, 4 strojne pištole, 2 protioklepni orožji, 1 protioklepna puška,
50	kg smodnika, 32 konj in tovorne živine, 100 nabojev za protioklepno puško, 28 min, 6.660 strojniških nabojev, 1 motorno kolo, 4 kolesa, 1 nosilnica, 1 zastava, razno strelivo, sanitetne potrebščine in papir, dosti italijanskih pušk je bilo treba uničiti na mestu zaradi pomanjkanja vozil.
Lastne izgube eo v tem Sasu znašale: padlih 18 domobrancev, ranjenih 59.
Ker je pri teh nastopih sodelovalo na naši strani topništvo, so tolovajske izgube po pripovedovanju ujetnikov in prebivalstva še dosti večje.
Zaveznik govori
Švicarski socialnodemokratski, to je levičarski list »VolksrecbU prinaša v prevodu knjigo ameriškega časnikarja Johna Scotta »Onstran Urala«. Knjiga govori o tem, kako so sovjeti zidali in urejali svoje velike orožarne v Mapnito-gorsku. Zanimiv je v njej poleg neštetih drugih naslednji odstavek:
»Sovjetska Rusija je v vojni ie od leta 1931. Sovjetsko ljudstvo se je potilo, krvavelo in jokalo. Nelteto ljudi je bilo ranjenih in ubitih, nešteto žensk in otrok je zmrznilo, milijoni so poginili od gladu, tisoči so bili postavljeni pred sodišče in v boju za kolektivizacijo ter industrializacijo ustreljeni. Stavil bi, da je Rusija samo pri pridobivanju železa in jekla imela več izgub, kakor pa jih je v prvi svetovni vojni zahtevala bitka ob Marni. Že leta trideset je sovjetsko ljudstvo bilo v vojni — v industrijski vojni.«
To resnico je zapisal ne nemški propagandist, temveč socialistični časnikar naroda, ki je Sovjetom zaveznik.
junaškemu vedenju vojske, predvsem pa hrabremu vedenju nemške domovine.
Tako stopa popolnoma enakovredno poleg starih vojakov iz vojske, mornarice in letalstva danes vojaška domovina ne !p s svojimi možmi, starčki in mladeniči, temveč tudi z ženami in deklicami.
Ako pregledam skupno vsoto vsehi ogromnih naporov, k! jih danes daje veg naš narod, vse trpljenje, ki ga morajo prestajati milijoni ljudi v naših mestih, pot naših delavcev in delavk ter podeželskega prebivalstva, potem bi zločince % dne 20. julija vprašal samo še tole: a kako pravico bi lahko zahtevali take žrtve, ako ne bi bili gveto prepričani, da bomo ob koncu tega boja ojačili nemške ljudsko državo, jo vedno bolj izgradili in končno napravili to veliko obdobje našega naroda za rojstno uro Nemčije, ki ne bo le navzven obsegalo vseh Nemcev, temveč jih tudi nnvznotraj osrečilo? Kdor injsli tudi v teh urah le na svoje stanovske koristi, ne ravna zgolj kot zlo’ činec, temveč je blazen egoist
Ko je bilo leto 1923. končano, sem napisal v ječi »Moin Kampf«. Neprenehoma mi je lebdela pred očmi uresničitev na-rndnosocialistične ljudske države. Dolga leta smo se borili za to idejo, po prevzemu oblasti pa za njo praktično delali.
Zato se danes lahko izjavim le za nadaljevanje tega dela. Kot star narodni socialist ne bom t boju niti sekundo ko. lehal, ako bo šlo za izpolnitev naloženih mi dolžnosti. Na najtežjo udarce usode bomo odgovorili s kljubovalne zagrizenostjo, neprestano prežeti g prepričanjem. da ljubi tudi Previdnost često le one, ki jih vzgaja .ter da mora ljudi preskušati, da bi qašla njihovo vrednost.
Rešitev našega naroda iz stisk in nevarnosti, zagotovitev življenja naših otrok in njih potomcev do daljnjih rodov, to je uaš cilj. V senci našega naroda pa koraka oua Evropa, ki občuti, da ne gre danes le za nemško usodo, temveč za bodočnost vseh onih narodov, ki se prištevajo k Evropi in ki zavestno odklanjajo boljševiško barbarstvo.
Tako pozdravljam iz daljave meje gtare strankine tovariše po glasniku tega prepričanja, z zagrizeno odločnostjo, • svojim starim nezlomljenim bojnim pogumom in z noomajano samozavestjo. Oh tej priliki se še enkrat zahvaljujem borcem pred 21 leti, ki go nam prav take dali vzgled za bodočnost našega naroda Velikonemškega Reicha.«
\
TEDEN V SVETU
Generala Vlasova, poglavarja ruskega narodnega protiboljševikega osvobodilnega gibanja, je preteklo soboto sprejel ntenški zunanji minister von Ribbentrop. Nekaj dni poprej je imel general Vlasov daljše razgovore s poveljnikom nemške domovinske vojske Reichsfuhrerjem SS Himmlerjem.
Novo nemško povračilno orožje »V 2« deiuje že precej časa na London in je po izpovedih Churchilla samega in drugih uradnih prič do«ti nevarnejše kakor predhodnik »V 1«, ker leti izredno visoko — da ga ni moči videti — in hitreje kot zvok — da ga ni moči slišati. Zaradi tega ogroženemu prebivalstvu tudi ni moči dajati nobenih varnostnih svaril. Izstrelki padajo »kot strela z jasnega« m imajo poleg večje rušilne moči tudi porazne; ši vpliv na ljudstvo zaradi nenapovedanega prihoda.
Umor britanskega ministra za Bližnji vzhod lorda Moynea, ki sta ga ubila dva palestinska Juda, je britanski vladi pripravil precej nevšečne ure. Minister Eden je v parlamentu skušal dogodek omalovaževati in mu odrekati kak političen pomen. Toda preiskava je povedala, da sta bila morilca člana judovske teroristične organizacije »Štern«, katero je svoj čas ustanovil ameriški Jud Štern, da bi z nasilji pospešil ustanovitev judovske države v Palestini. Lorda Moynea so člani ta organizacije zasledovali že dolgo let, podpihovali pa so jih Sovjeti, ki jim zapletljaji in zmeda na . Bližnjem vzhodu prihajajo silno prav.
Boljševiike zverine so do zadnjega človeka iztrebile prebivalstvo galicijskega mesta Stari-Sacz, v katerega so Sovjeti začasno prodrli, pa so se pod silo nemškega protisunka morali umakniti. Od 5000 nekdanjih prebivalcev so Nemci našli le še nekaj sto starcev, oetale ljudi pa so boljševiki pobili ali odpeljali. Ko so 6e morali umakniti, so vse mesto zažgali, da bi zakrili svoj zločin.
Inllacija v Grčiji je dosegla tak obupen vrhunec, da ji v vsej zgodovini skoraj ne najdemo para. Iz milijard so cene najdrobnejšemu blagu poskočile že na bilijone. Navsezadnje so Angleži hočeš nočeš morali nekaj storiti in so odločili, da bodo grški denar ustalili. Vpeljali so staro razmerje med funtom šterlingocn in drahmo. Za angleški funt bodo morali Grki plačevati po 600 drahem.
Poljska begunska vlada se na vse kriplje upira sprejeti poniževalne moskovske
Pogoje ki bi pomenili ’smrt Poljske, redsednik Mikolajczvk je iz Moskve prinesel pogoje, pa jih je vlada zavrnila. Hhratu je od Angležev in Ame-rikancev zahtevala, da upa na uresničenje pogodbenih določil le tedaj, ako jn Angleži in Amerikanci dajo posebna varstvena poroštva. S tem so Poljaki v nenaravno zavezniško razmerje med demokracijami in rdečim barbarstvom porinili nov kamen spotike.
Perzijska vlada, proti kateri »o silovito gonjo vprizorib komunisti in moskov-ski agentje, je konec koncev morala odstopiti. Ta vlada je nekaj dni poprej prepovedala napovedane komunistične demonstracije, ki naj bi jo prisilile, da ugodi sovjetskim zahtevam glede soudeležbe prt perzijskem petroleju.
Nas tedenski vojni preg!ed:
Neposredni vojaški cilji nemških nasprotnikov o h začetku sime
Pretekli teden so bila tri bojišča posebno živahna:	zahodno	na sredi,
vzhodno na svojem južnem robu ter italijansko na vzhodni konici.
Angloamerikanci in Sovjeti 60 po ponovnih tipajočih poskusih, da bi izvohali, kje je nasprotnikov odpor najmanjši, sprožili na imenovanih treh bojiščih svoje sunke. Amerikanci so se vrgli na trdnjavo Metz, v Italiji so Angleži z jadranskega odseka sunili proti severu in se polastili Forlija, boljševiki pa so vnovič napeli vse #ile, da bi vdrli v madžarsko prestolnico.
Še pred1 mesecem dni smo opazovali, da so bile v živahnem gibanju vsa navedena bojišča, sedaj pa se je bojna delavnost osredotočila le na posamična žarišča. Vzroke je treba iskati v trdovratni nemški obrambi, ki je čelne napade razbila in prisilila nasprotnika, da je prenašal težišče napada od enega odseka na drugega, prav tako pa tudi v po-ebnih vremenskih in zemljepisnih okoliščinah, ki so močno vplivale zlasti na madžarskem in italijanskem bojišču.
Mnogo žrtev in sil je bilo potrebnih, da so Angleži in Kanadci prišli v posest zaliva VVesterschelde, ko so zavzeli otoka Zuid Beveland in Wai-cheren (tukaj se nemška posadka še vedno drži na skrajnem severnem robu) in se izkrcali na otoku Schauen, ki leži tik nad VValcherenom. Vsi ti težavni vojni nastopi so bili potrebni zaradi tega, da bi ustvarili možnosti, da se izkorjeti pristanišče Antwerpen.
10. novembra je nemško vrhovno poveljstvo pojasnilo, kaj je ozadje trdovratne nemške obrambe na tem odseku. Branilci na navedenih predmestjih so tako dolgo zadrževali napadalca, da so izstrelki »V f« in »V 2« med tem orali po pristaniških napravah in opustošili to veliko belgijsko pristanišče, katero so Angleži pred mesecema nanaglo zavzeli in si od njega obetali velikih koristi. Prost dostop do tega velikega pristanišča bi zacelil težko rano zavezniškega načrta: prvič bi lahko procesije dovoznih ladij odlagale svoje vojne tovore z naglico. Zaradi tega bi skrajno levo krilo zaveznikov dobilo toliko ojačen j. da bi si odprli pot naravnost na sever in podrezali branilca tam, kjer bi bil najbolj občutljiv.
Drugo zbirališče britanskih sil je na prostoru med Nijmvegenom in Ilel-mondora z ostjo pri VSnleju, tik ob ho-landsko-nemški meji. Nemško topni-1 štvo je tu često razbijalo zbirajoče se skupine.
Okrog Aachena in jugovzhodno od tod vlada precejšnje zatršje. Tam s« je prvotni velikopotezni amerikanski načrt, da bi v obliki klešč obšli mesto in prodrli globoko proti vzhodu, zvodenel in se nazadnje izcimil v naskok na Aachen. Trdovratna obramba je prisilila naskakoval ca, da je svoje kline razdrobil na manjše skupine in s tem izgubil možnost za uničujoče zamahe. Ostalo mu ni nič drugega kakor
zagrabiti vprašanje pri korenini in se lotiti trdnjave Aachena ne glede na ceno, s katero je sicer računal, pa se ji je hotel ogniti.
Najsrditejši spopadi so se razvneli 9. novembra okrog
trdnjave Metza
ki zapira prost dostop do Lotaringije in Alzacije. Po siloviti topniški pripravi so Amerikanci sprožili napad severno od mesta in so pri Thionvillu prišli čez reko Moselo. Takoj je prišel udarec tudi južno od mesta.
Napadalčevega končnega cilja ni bilo mogoče spregledati. Šlo je za obkolitev trdnjave in njeno izločitev, kajti trdnjavski topovi bi delali preveč preglavic, ako bi jih kar obšli in usmerili udarec proti vzhodu. Ponovil se je primer Aachena. Hočeš nočeš se je moral napadalec lotiti trdega oreha, namreč trdnjave same, in se spri-
t'azniti z dolgotrajno oblego in vsemi rvavimi posledicami. Nemški grenadirji so hkratu zavrnili napadalca, ki je prišel čez reko Moselo, in mu mostišče zožili.
Tudi severovzhodno od tod, pri Sierku, so se ameriški vojskovodje trudili, da bi razširili predmostje. Po krvavih bojih so le malo uspeli, pač pa so vdrli v Thionville sam.
Jugovzhodni klin se je zakadil proti reki Nied (proti Saarbriickenu), toda zopet je branilec nastopil pravočasno in vdor zapahnil. Boji so se razvneli na kakih 50 km široki fronti, ki bi jo približno lahko postavili med velikokrat imenovana kraja Pont-a-Mousson in Chatean-Salins. Vzporedno se ame-rikansko francoske čete trudijo, da bi prodrle nemške črte med prekopom Ren-Mnrna in Baccaratom.
Trdnjava Metz je žarišče vseh spopadov. Brez zavzetja te močne ovire ni mogoče prodreti do Posarja in do Rena. Omeniti pa je treba, da premoč zaveznikov v blagu sedaj ni več tako izrazita, kakor je bila spočetka v Normandiji. Izgube v oklepnikih in moštvu so velikanske, preskrba vojske pa še zmerom boleha zaradi iste bolezni kakor od v«ega začetka: nekaj osvojenih zahodnih francoskih pristanišč je povsem razrušenih in še zmerom neuporabnih, drugod pa se nemške posadke še vedno krčevito drže in vpri-zarjajo celo globoke izpade. Zavezniki niso pokazali dozdaj volje, da bi izločili te »tuje« tvore s svojega telesa.
Pred tednom dni je oživel1© tudi
italijansko bojišče
in sicer na jadranskem odseku. Angleška osma armada je po topniški pripravi udarila na Forli. Poulični boji so trajali dva dni, nakar so naskakoval« šele mogli sporočiti, da je kraj v njihovi posesti.
Takoj nato so udarili na rečico Rabbi, čez pa niso mogli. Nemci so jih ustavili jugozahodno in severno od Forlija, čeprav eo Angleži z vso silo
Rdeča »osemnajsta« jih je spet dobila po grbi
Pretekli teden je na Dolenjskem spet šlo po zlu tez 300 tolovajev
Na Dolenjskem 14. novembra.
V	nastopih dolenjskih in drugih skupin je padlo v prejšnjem tednu spet nad 300 tolovajev. Zaplenjenega je bilo veliko orožja in blaga.
Ubofja osemnajsta! Spet je bila tepena. Nekaterim se bo to kajpak čudno zdelo, saj smo že mnogokrat poročali, da je XVIII. rdeča »divizija« malone že na psu. To je tudi res. A ime ostane, čeprav bi padli vsi do zadnjega. Starih »borcev« v osemnajsti je že zelo malo. Tudi rdeči »oficirji« se zaradi večnih neuspehov menjajo neki vsuk teden po dvakrat, kakor imamo priliko brati v »Slovenskem poročevalcu«. Vedno je kakšna nova službena potreba.
Še bolj pa se menjavajo tolovaji brez atopeni. Kolikor jih sproti odide v trinajsto brigado, jih nadomestijo z mobiliziranci onkraj meje, pa so »bataljoni« spet izpopolnjeni! lirez dvonn lahko trdimo, da sestavlja te brigade preko 90 odstotkov izvenpokrajinskih ljudi. Poleg Štajercev tudi savojski komunisti niso slabo zastopani. Samo v »Levstikovi brigadi« jih je 220. Imajo docela svojo »komanuo«, komisarje in druge funkcionarje.
Zgodilo se je podobno kakor dru-gekrati. S hitrim pohodom so domobranske čete dolenjskih skupin udarile proti Suhi krajini. Komunisti so se jih očividno nadejali in so se iz previdnosti umaknili na drugo stran reke, koder so se še do pred kratkim skoraj vedno čutili kar varne. Za vsako morebitno«! pa so se utrdili nekoliko močneje. Krog nekaterih naselij v zahodni Suhi krajini so postavili kamnite bunkerje.
Prvo noč dolgega pohoda domobranci niso imeli uiicakega spopada. Šele 6. novembra dopoldne so domobranske oglednice opazile bauditske patrole. Nenaden prihod v neko vas je imel lep uspeh: tolovaji so se nifr hudega sluteč zadrževali v neki hiši. Bili ao prav pri jedi. Prekasno »o opazili nevarnost. Hoteli so zbežati, pa so jih prehitel' do: mobranci. Mitraljezec si je hotel rešiti življenje z drznim skokom, pa se je smrtno ponesrečil. Cev lastne strojnice a« mu je pri nesrečnem padcu zarila globoko v čelo. Tudi druga dva, ki sta hotela odnesti kože. sta poplačala svo-
jo drznost. Tri druge so domobranci ujeli.
Ob eni popoldne so komunisti začeli z ognjem iz težkih minometov. Postopno so hoteli vas, v kateri so bili domobranci, obkoliti. Pozicijsko bojevanje se je nadaljevalo še vse popol-dno in ponoči. Domobranci so v teli l>ojih z drznimi izpadi podrli trinajst banditov in jim zaplenili 1 strojnico.
Po polnoči ni bilo kai posebnega. Komunisti so se iz previdnosti in zaradi velikega števila ranjencev umaknili. Sanitetni referent Vlil. brigade je namreč poslal sanitetnemu šefu 18. divizije sporočilo, ki pravi:
»Imam 22 ranjencev in 7 iz 9. brigade, Ki sem jih poslal do K... Nujno je dobiti v najbližji vasi nekaj voz za prevoz teh in nekaj mrtvilu ki jih moramo prej pospraviti a položajev, preden bi utegnil sovražnik zasesti naše postojanke...«
V	zgodnjih jutranjih urah, ko je bilo še doccla temno, so začele domobranske čete napredovati proti jugovzhodu. Med potjo so naletele oglednice na dve tolovajski zasedi, ki sta jo obe po starem in preizkušenem receptu pocedili za svojo glavnino in pustili domobrancem prosto gibanje v namenjeno smer.
Pred Hinjami so jih začeli komunisti napadati % strojnicami z okoluih višin. V vasi sami se je zadrževalo precej tolovajev, ki so menili, da se l*>do uspešno uprli domobrancem. Iz bunkerjev so začeli močan ogenj. To je trajalo, dokler niso dobili domobranci povelja za juriš.
Tedaj se je obrnilo kakor ob hudem vremenu. Komunisti, ki so skušali iz bunkerjev zadrževati domobrance pri uspešnem naskoku, so s tem samo povečali število svojih žrtev. V dobre pol ure so domobranci zavzeli vse bunkerje in zaiklone. Pri tem je padlo 82 tolovajev, nekaj so jih domobranci ujeli. Med padlimi je bilo več funkcionarjev in »oficirjev«. Tu jc bilo zaplenjenega mnogo orožja, posebno pušk in strojnic, ki »o jih fantje takoj uporabili. Komunisti 90 se razbežali na vse strani.
Proti večeru so domobranci spet presenetili komuniste, ki so s« po po-
razu za sik) utrdili ▼ vasi, kjer so že prej imeli trinajst mrtvih. Spet so izgubili devet »borcev«.
fcto noč so izvedle domobranske čete nadvse uspešen udar v neko zakotno vas, kjer je bila »pokretna« bolnišnica divizije. Ko so se domobranci približali vasi, je stražar dvakrat ustrelil v zrak in zbežal. To je bilo beganja! Mnogi bolniki, ki so dotlej zaradi pre-stanih bojev že dolgo hlinili bolezen, so na mah ozdraveli in bežali, kamor se jim je zdek) bolj prav. Tolovajske bolničarke in zdravniki, ki so imeli v takem primeru dolžnost najprej poskrbeti za usodo ranjencev in potem reševati sebe, so pustili vse na cedilu in jo jadrno popihali, ne meneč se za ubogo raio. Domobranci so začeli vss brž obkoljevati. Zmeda je bila velika. Vse navzkriž so piskale krogle.
V nekaj minutah je bila vsa vas z velikim številom tolovajskih ranjencev obkoljena in zavzeta. V praskah je padlo precej komunistov, med njimi tudi dve tolovajki. Ujetih pa jih je bilo čez trideset. Domobranci so zaplenili cel voz sanitetnih potrebščin in drug voz poln hrane, masti in bele moke.
Pohod se je nadaljeval proti jugu, kjer imajo komunisti že dolgo Časa ve/.bališče za prisilne mobilizirance. Z jurišem so ujeli 7 komunistov, tO jih jo pa padlo.
Skupen uspeh akcije je bil sijajen:
Padlo je skupaj 261 naštetih komunistov, ujetih pa le bilo preko 90. Domobranci 90 zaplenili komunistom |2 strojnic in nešteto pušik.^ Zaplenjenih je bilo mnogo drugih zanimivih stvari. Tako »o našli domobranci v torbi ne; kega politkomisarja njegov poročni list, iz katerega je razvidno, da se je mož poročil pred 3 dnevi z neko komisarko, ki jo tudi padla v boju.
V dobri veri, da je neposredna ne-; varnost minila, so tolovaji naslednji dan pokopali padle komuniste, potem pa so se spet vdali brezskrbnosti. Takoj drugi dan nato pa jih je znova presenetila neka drnga domobranska sknpina, ki je imela s tolovaji več spopadov, v katerih je padlo spet 42 komunistov. Zaplenjeno je bilo spet mnogo orožja in raznih stvari. Čete te sku-
fine so ujele tudi dva komunistična unkcionarja.
naskočili nemške postojanke. Rečice, ki jih ni malo, so težko prehodna ovira, jačja, kakor pa bi človek pričakoval. Prostor sam je tesen, bojišče kratko, ker se mora držati le ozkega nižinskega grla, ki ?e začenja pri Riminiju, nakar se v obliki trombe razširja v severno smer. Zato Angleži vse svoje naskakovalne priprave zakrivajo z umetno meglo.
Sovjeti
ki so poskusili bojno srečo na skrajnem severnem krilu svoje raztegnjene fronte ob Vzhodni Prusiji in pri Autzu, pa morali odjenjati, so največ sil dali v ofenzivo na Madžarskem.
Poldrug mesec že opažamo silne bolj^eviške napore, da bi z močnim navalom podrli na tla Madžarsko in z zavzetjem Budimpešte poželi dva uspeha: vojaškega in političnega.
Po ponesrečenih sunkih od Kecske-meta so boljševiki naglo menjavali smer svojega najmočnejšega udarca-Njihovo skrajno levo krilo se je precej zgodaj naslonilo na Donavo pri Baji, nakar je bilo laže priti do Donave pri DunafSldvaru. Ko je izostal uspeh pri poskusu, da bi prišli ob Donavi do prestolnice, se je razplamtela silovita oklepniška bitka na črti Szol-nok-Czegled. Spet so Sovjeti s strahovitimi tvarnimi in človeškimi žrtvami pogoreli in morali klicati iz Romunije ne le svoje, temveč tudi romunske di-v,ziie.
Obramba je bila močna in spretna Njeno vodstvo je stalno imelo pregled nad potekom gibljivega bojišča na Pusti, ki ne pozna ozemeljskih zaprek, in je na vsak bofjševiški prodorni poskus odgovorilo z urnim protisunkom.
Tedaj je boljševi.ški general Malino vski opustil misel za prodor z jugovzhoda in je planji proti madžarski prestolnici iz Mezokovesda, to se pravi naravnost od vzhoda, oziroma malo više od severovzhoda. Vdrli so v mesto Eitvid, ki leži južno od Miskolca. Približali so se tudi Jaszberenyju in NagykatL V prvi kraj so sprva vdrli, kmalu pa so oili zopet potisnjeni ven. Bitka postaja od dne do dne srditejša in boli krvava, ker mečejo eni in drugi vedno nove sile v boj.
Boljševiki so imeli, oziroma imajo še naslednje operativne cilje:
Južno od Budimpešte združujejo sile, da bi spet poskusili priti čez Dolgi otok ter prodreti do Stolnega Belega grada. Z oklepniikim klinom južno od JaKzberenyja bi menda radi obšli Budimpešto, prebili nemško fronto in prišli globoko na zahod. Z napadom pri Emodn pa hočejo najprej pretrgati železniško zvezo prestolnice z Miškol-cem, potem pa udariti na sever, kjer bi se radi združili s tovariši, ki že dolgo zaman napadajo vzhodno od Košir.
Kaže, da priprave za prestop Donave južno oa Budimpešte še niso gotove. Boljševiki so prestopili Donavo severno od izliva Drave vanjo, to je pri Apntinu, in naredili dve predmostji. Pri Apatinn so jim Nemci mostišče stisnili, pri Batini pa so jih vrgli nazaj. Ponovni poskus priti čez Donavo ob izlivu Drave, je tudi spodletel. Pač pa ip treba pripomniti, da so si boli-ševiki po strašnih bojih osvojili predmostje Dunafiildvar.
Skrajno južno krilo vzhodnega bojišča, ki sega
v sredo Balkana
je v živahnem premikanju. Močna nemška bojna skupina je aradi izdajstva Bolgarije in Romunije morala izprazniti skrajni južni kos polotoka i.n si utreti pot proti severu skozi Mace-donijo in Srednjo Srbijo.
Od fc>Koplio, Kumanova in Prištine, kjer so boljševiki in Bolgari često po-skuSali prestriči nmikalno pot,V" nemška vojska pomika proti Kraljevu in dolini zahodne Morave in si hoče zagotoviti prosto pot proti severu na Savo in na Sarajevo. Nemci »o imeli opravka tudi s komunističnimi bandami, pa so z njimi na kratko, toda temeljito opravili. Nazadnje je bilo objavljeno, da so nemške edinice že zapustilo Kiimnnovo na Kosovem polju.
Po nemških uradnih poročilih smo lahko redno zasledovali ;mer umika. Izpraznjeni kraje zasedajo bolgarski boljševiški oddelki, čeprav se skuša pri tem okoristiti tudi Titova barabija, ki trobenta vsemu svetu zavzetje tega ali onega kraja, ne da bi povedala, da je kraj padel brez boja tedaj, ko je nemška vojska že odšfa.
V	neposredni zvezi s temi dogodki je tudi
izkrcanje Angležev^ na dalmatinski obali
namreč pri Splitu, Metkovičuin Dubrovniku. Nemška voj sika se je tukaj
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Delavci
•posobni m Izdelavo drv — te (prejmejo prt Ravnateljstvu državnih gozdov, Puccinijeva 9 (palača Pokrajinske hranilnice). — Prav dober taslniek * akordu. — Razne ugodnoath dodatna karta ca najteije delavce, delno plačilo c drvmi Ltd.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
umaknila na visoke planine v zaledju
in zadržuje nasprotnika.
Skušnja je pokazala, da so doslej potekali nemški umiki načrtno in da ni nikjer prišlo do presenečenj, niti do nameravane obkolitve nemških divizij. Zato ni razloga, da ne bi smeli računati na prihod vseh premikajočih se nemških sil do tistih prostorov, ki so jim določeni za fronto.
Ako se ozremo na Srem. obstanemo nred masivom Fruške gore, ki ga drže Nemci. Fruška gora ima obvladujoč položaj, ki daje posestuiku možnost, da kroti boljševike na severni in južni strani. S tem se takoj razjasni zastoj zahodno od Beograda, ko je bilo po P8®' cu tega mesta vendarle pričakovati, da bodo boljševiki napredovali vsaj do Drine. Kažejo se že obrisi obrambne črte, ki utegne potekati po Donavi navzdol do izliva Drave, od tam na Fru-ško goro in naravnost navzdol na Dri« no. Balkan zaradi svoje goratosti in skoposti prometnih žil ne obeta postati čez zimo prostor razburljivih dogodkov.
Hsizprosna pravica ga je dohitela
Poglavar slovenskih rdečih rabljev »general« Franc Rozman — padel
Pretekli četrtek je na Dolenjskem dobil zasluženo plačilo tolovajski »general-lajtnant« Franc Rozman, do pred kratkim vrhovni poveljnik rdečih tolp na Slovenskem. Rdeča agitacija je sporočila v svet, da je padel pri preskušanju orožja. Res, padel je pri preskušanju novega orožja, katerega še ni poznal, namreč domobranskega. Padel je tako, kakor se roparskemu poglavarju spodobi: na begu, potem ko je za varstvo lastne kože pognal v smrt spet toliko in toliko bosih prisilnih mobilizirancev.
S tem je neizprosna pravica zadela enega največjih krivcev našega narodnega gorja, vodilnega slovenskega komunista in organizatorja rdeče revolucije, torej narodnega zločinca prve vrste.
Za njegovo delo proti slovenskemu narodu ga je odlikoval sam Stalin.
Toda ne Stalinovo odlikovanje ne njegova brzostrelka ga nista rešila pred sodbo, ki se je zaradi zločina nad domovino njemu že izpolnila, drugim pa i® neizprosno pisana. Tolovaji so Rozmana po smrti razglasili za »narodnega heroja«, slovenski narod pa ga je prištet med največje zločince, kar jih njegova zgodovina pozna.
Cena klavnih prašičev
Komisar za cene je odobril prehranjeval-nomu »avodu Prevod v Ljubljani sled®4* najviAje oone M klavne praM4e:
PrailN:
I. vrsta. godni, polnomastni,
dopitnni, 1 k* Ilve teže. ... lir M.-" II. viata, polnomastni, negodni, ne
dopitanl, 1 kg žive teže ... lir M--* III. vrela, rnrSavi alt • hibami,
1 kg ilve teže ....... Ur »*-<
Svinje:
I. vrsta, polnomastne, godne, do-
pitane, 1 kg žive teže . . . i ltr S2.-* II. vrata, polnomastne, nedopitane,
1 kg žive teie ...*••• Ur S®--4 III. vrata, rnrSave, 1 kg tlve teže . ltr 38,—• Merjasci:
I. vrat«, skopljeni, polnomastni,
1 kg žive teže.................Ur ».-•
n. vrsta, skopljeni, polnomastni,
1 kg žive teže..............s	i	Ur X,—
III. vrsta, »kopljenl, mršavi,
1 kg žive teže ........ Ur M.—
IV. vrsta, neskopljenl alt skopljeni prod manj ko tremi ineeeol,
1 kg žive teže.................Ur JI.-*
Taro doloma ocenjevalna komisija. Prevzemna cena slanine ta Prevod:
I. slanina, sveža, 1 kg .... Ur 45.—. Cenik x najviSjitni cenami mora biti n* vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blag°> navedeno v oenikn.
Vsako neposredno ali posredno »vlHanJe cen je prepovedano. KrSlteljl »e kaznujojo Po zakonskih predpisih.
Zoper to odločbo ni pritožba.
Enkratna podpora rentnikom in podpirancem iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt
šel Pokrajinske uprave |e potrdil sklep ravnateljstva ZSZ, po katerem se i* sredstev zavarovanja za onemoglost, starost in smrt Izplača enkratna podpora, in si* cer: aačaino in trajno onemoglim in vck>* vam po 400 lir, otrokom po 350 lir, »e* rodnikom pa po 250 Ur. Podpirancem, k> prejemajo podporo iz podpornega sklada, se izplača enkratna podpor« 300 lir> Z nakazovanjem se prične v prihod' njih dneh.
Zavod ca socialno zavarovanj« Ljubljanske pokrajine.
Socialno zavarovanje svojcev vojnih vpoklicancev
Zavod za socialno zavarovanje _ }• vprašanje zavarovanja za avojce vojnih vpoklicancev proučil in predlagal na ravnateljstva, da se vpraianje najhitreie in najučinkovltejle reSi na ta način, da *• dovoli vaem članom ozir. njihovim družinskim članom, da alt prostovoljno nadaljujejo članstvo ali pa se prijavijo v prjj' stovoljno zavarovanje. Zavod za vpokli-cance in njihova družinske člane n« ho upošteval niti predpisanih prijavnih nit* plačilnih rokov in bo sprejel v proatovolr no zavarovanje prijavljence nc glede starost ali zdravniško mnenj*. Vendar p* a prostovoljnim nadaljujočim in prost®-voljnim članstvom Zavod prevzame zako" nite obveznosti od dneva prvega plač«* nega prispevka. Gornji predlog je ra^51 teljstvo Zavoda soglasno odobrilo. Pf*“* log je odobren tudi že po Šefu pokrajin' ske uprava in je že pravomočen.« .—
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Gorenjskemu junaku
V	zadnji številki emo na kratko poročali o tragični smrti Rudolfa Humarja, začetnika in duše gorenjskega domobranstva. Na njegovem pogrebu v Kranju, kjer se je zbralo čez 500 gorenjskih domobrancev, 6e je g. J. Savnik poslovil od pokojnega borca in junaka z naslednjimi besedami:
»Težka In žalostna naloga mi fe dana danes, da se namreč moram v imenu gorenjskih, dolenjskih in primorskih domobrancev, v imenu vse trpeče in s krvjo zaznamovane slovenske zemlje, v imenu Prvih pionirjev gorenjskega domobranstva, posloviti od tebe, dragi Rudi.
Komaj pol leta se poznava, nikdar Prej se še niso srečale najine poti v življenju. Nisi mi pravil svoje preteklosti, ne svojih doživetij, vendar te poznam, iz tvojih del te v dno duže poznam, poznam kot največjega gorenjskih sinov, ki si se postavil na čelo drobne četice zavednih gorenjskih fantov, ki so bolj ljubili dom, razbičano gorenjsko zemljo, vero dedov »n očetov, kakor svoje življenje. S temi fanti si pred Bogom in narodom položil prisego, da hočete obvarovati Gorenjsko komunistične revolucije, tudi za ceno svojih življenj.
Prvi si bil ti, Rudi, ki si spoznal, da *e za zlaganim evangelijem o svobodi in
tovarištvu skriva satanski obraz komunizma; da se za krinko OF skriva rop, požig, umor! Prvi si bil ti, Rudi, ki si prisluhnil strašnim krikom Dolenjske; ki si spoznal krvavi njen križev pot in verjel, da to ni propaganda, ampak resnica. Prvemu se je tebi v dušo zarezal krik in jok deset tisoč slovenskih mater in deklet, ki so v prazno iskale svoje sinove in iante, ki jih je požrla rdeča revolucija. Prvi si bil ti, Rudi, ki si v duhu gledal požgane in izropane slovenske domačije, videl porušene in oskrunjene slovenske cerkve, videl tisoče sestradanih beračev in beguncev, ki s koščenimi rokami prosijo koščka kruha. Prvi si bil ti, Rudi, ki si spoznal, da. se vse tc strašno gorje kot vseuničujoča povodenj vali tudi na Gorenjsko. Prvi si bil ti, Rudi, ki si spoznal, da je komunizem tudi zavednim gorenjskim fantom pripravil žico in vrv, da bi jih zvezal in kot turjaške in grčarske heroje odpeljal v mučeništvo in smrt. Prvi si bil ti, Rudi, ki si slišal prisego in testament dolenjskih mučencev in sklenil ta njihov testament tudi na Gorenjskem ostvariti.
V	teh groznih spoznanjih si z drobno četico svojih zvestih fantov stal pred nej-večjo odločitvijo v svojem življenju in v zgodovini Gorenjske: ati rešiti Gorenjsko
is spomin
komunističnega nasilja, oH poginiti pod komunistično knuto v boljševiškem «raju». Vsa Gorenjska je tedaj stala pred križevim potom, ki se je raztezal v nedogled. Vsa je trepetala, kdaj bo padel po njej bič rdečih zločincev. Vse je pričakovalo, da ti in tvoji zvesti izrečete junaško in odločilno besedo: «V boj za rešitev slovenske domačijeL
In šel si! Od vseh zasmehovan in o-pljuvan, stokrat preklet in kot izdajalec zasramovan si šel kot borec na čelu svojih fantov reševat slovensko domačijo in ji zidat nov dom, ne dom nasilja in krvi, ampak dom miru in prave svobode. Prvi si šel ti, kot oče in vodnik in pastir in vojskovodja si šel v boj s stokrat močnejšim sovražnikom. Nisi se jim mogel postaviti po robu z orožjem, toda tvoj duh, duh poštenja, reda in pravice je bil tisto orožje, s katerim si zmagoval. Šel si kot misijonar med svoje zaslepljene brate in jim oznanjal nov evangelij, ne evangelij laži, krvi, umorov in požigov, tvoj evangelij je bil: mati, domovina, Bog.
Zato si šel v boj, da bi slovenskim družinam ohranil toplo ognjišče, da bi vrnil materam v naročje sinove, da bi ohranil slovenskim družinam z žulji in krvjo pridobljeno premoženje, da bi o-hranil snežnobele gorenjske vasi, da ne
 	 ~j
" ' * 1
, 'JU/ 'Jf*r	'
»Svojemu voditelju Rudolfu Humarju — gorenjski domobranci«...
n
Čudno, da sem ostala živa ..
Žrtve terorističnega letalskega napada na Kočevje pripovedujejo
Imenu Borovnica, ko smo prvič po triletnih obljubah o »svobodi« res okusili »svobodo« ogoljufanega naroda, »o se Pridružila še imena Kočevje, Ribnica, Črnomelj, Metlika, Loški potok, Gotenica. Ta imena nam ne prinašajo ne kruha ne nič obetonega v raznih »kartah« in na raznih konferencah, po radiju in vseh Mogočih drugih valovih, kar je preneka-Jcri verjel, ampak nam nalagajo nove krvne žrtve, nova razdejanje. Ta imena večajo že itak veliko revščino. Ta ime-Ja so naša nova narodna žaloslinka, še “olj žalostna od predvojne. Če je bilo v tei prejšnji žalostinki precej sentimentalnosti, je v tej gola resnica. Njena strašna doslednost in podobnost z dru-fi°d nad obeta kaj malo veselo bodoč-»°et. Za točo lepih besed prihaja še huj-®a toča bomb z vsemi posledicami, ki so Precej drugačne od dolgoletnega upanja. .. V ljubljanski bolnišnici leži dvanajst ljudi, dvanajst žrtev ognjene »svobode«, uvanaist žrtev angloameriškega napada J1® Ribnico in Kočevje. Skoraj same ma-®r® in očetje. Med njimi je tudi petleten ®trok, gotovo neobhodno potrebna žrtev a našo svobodo ... p »Kako je bilo, vprašale. Hudo, zelo hudo.
roti poldnevu sem dajala jest prašičem. "?er ne stanujemo doma, imamo svinjak drugod, kakih pet minut daleč. Namah ?®elišim nekaj močnih pokov. Skočim ven ln vidim, kako se v gozdu nekaj kadi. V 2raku sem videla letala. Takoj sem spoznala, da utegne tudi na Kočevje kaj pa-*ti. Popustila sem vse skupaj in stekla, hoteč domov k otrokom, ra je bilo že
Prepozno.
Komaj sem naredila nekaj korakov,
j® že pokalo. Padalo in ropotalo je tako, kakor kadar gre najhujša toča. Stisnila *em se za neko škarpo in čakala. Najhuj-®e je bilo ropotanje strojnic. Človek si ®e more misliti, kako to brni.
Namah sem začutila na nogi nekaj •kelečega. Pogledala sem in videla, da je ®oga vsa krvava. Čevelj mi je povsem raztrgalo. Tako sem še ob čevlje! Pa še •koraj novi so bili. Le kako bom šla bosa Hornov.
Koliko letal in kako je natančno bilo, P® ne vem povedati, ker sem bila tako *mošana. Popoldne so prišli še enkrat. Bilo je okrog štirih. Mene ni bilo več v
Kočevju, ker so me bili že odpeljali v
Ljubljano.
Še tukaj v bolnišnici sem bila vsa prestrašena. V bolniški sobi sem zagledala neko dekle, doma od Št. Vide. Ker se mi je čudno zdelo, kako pride v kočevsko bolnišnico, sem jo vprašala, kdaj in kako je prišla v Kočevje. Dekle se mi je nasmejalo rekoč, da sem vendar v ljubljanski bolnišnici in ne v kočevski. Kar nerodno mi je bilo. Saj bi še kdo mislil, da sem pijana ali pa tako avšasta. Čudno ni, da sem ranjena; čudno je, da sem ostala živa.
Z menoj vred so peljali k Kočevja neko dekle, ki ji je bila bomba odtrgala nogo. Revica je sama brez staršev. Ker se mi je zdela slaba, sem jo vprašala, ali me kaj pozna.
»Seveda vas poznam, teta,« mi je odgovorila. »Kaj pravite, teta, ali mi bo še zrasla nožiča?« me je spraševala. Kakor me je bolela noga in mi je bilo hudo, sem se vendar morala bridko nasmejati temu otroškem u vprašanju. Potolažila sem jo, da bo noga najbrže še zrastla, ker je še mlada.
»Jaz tudi tako mislim, saj zraste tudi martinčku,« je nadaljevala. No, poglejte, pa bo dekletce vse življenje brez noge. Bogve, le zakaj mora tako biti.
0, jaz je ne bi bila dobila, če bi ne imela otrok. Za vse na svetu ne bi šla k hleva. Tako pa sem šla, ker sem hotela domov k otrokom, ki so bili sami. Saj veste, mati vse naredi za otroke, tudi umrje, če je treba. Šest otrok imam, pa bi jih rajši imela še devet, kakor pa da bi morala še enkrat doživeti tako grozo. Samo da bi ozdravela in še kdaj stopila na nogo. Saj si lahko mislite, kaj bi bilo pri šestih otrocih, če ne bi mogla več hoditi!	.
Tako je pripovedovala ta žena. Še mnogo drobcenih skrbi jo je težilo, od katerih vsaka je bila lučka, prižgana iz skrbi do svojih otrok. Hotelo se ji je zdravja in življenja zaradi otrok. Vse skrbi in bolečine to ee končavale v eno: moji otroci.
Miklavževo darilo vezana knftjr«
Bele vrtnice.
*	se v upravi „VI p;rodi(Slomškova 1,
In v knllparnah.
Zaradi kakšne »strategije« je morala ena slovenskih mater, ki so ji bili edina politika otroci, pretrpeti toliko bolečin in prestati toliko strahu? Kakšni »svobodi« na ljubo bo ostalo petnajstletno dekletce vse življenje brez noge. Kdo teh prinašalcev »svobode« ga bo potoložil, ko bo veliko in bo spoznalo vse, eli kaj pomagal siroti brez staršev in še pohabljeni zraven? Vse to bo šlo na račun naše narodne skupnosti.
Ali naj zato blagoslavljamo cmerava »svobodoljubna« navdihnjenja nekaterih bedakov? Samo bedak, samo tak, ki še od daleč ni okusil grozot te vojne, cinik in trgovec z živim in mrtvim blagom, z idejami in moko, opravičuje to z »visoko strategijo«.
Nam ni vseeno, če bomo ostali narod beračev in pohabljencev.
Nas ne briga nobena strategija, nobeni taki »svobodoljubni« nameni, nobeni »globlji vzroki«, nobena »neizbežna nujnost«. Za nas velja samo eno: rasti travica ali ne, če nas več ne bo!
To je tisto, po čemer ee ravnajo vsi pametni narodi, ki poznajo eami sebe in hočejo sebi dobro.
—— M «*■»—
Ena do devet • • •
Ena dve, ena dve, kdor kaj ve, naj pove; tolovaj, tolovaj naj takoj izgine v kraji
Vedno ropa in mori, muči ter preliva kri Tolovaj, tolovaj naj takoj izgine v kraji
Tri ,in štiri, krog se širi... pet in šest, sedem zvezd.
Nosijo jih tolovaji, kadar zbrani so pri kraji.
Osem in devet, tolovaj gre v klet; hitro ga zaprimo, vrata zaklenimo.
bi bilo vse to pod komunističnim jarmom zapisano smrti in uničenju.
Zato si šel v borbo, da lepa Gorenjska ne bi zagorela v plamenih komunistične revolucije. Borit si se šel za blagor slovenskega doma, za njegovo svobodo, za red, za izročila in svetinje dedov in očetov, borit si se šel, da iztrgaj Gorenjsko komunističnemu suženjstvu.
Mati, domovina, Bog! Da, tudi za Boga st se boril. Za vero očetov, za slovenske cerkve in znamenja, ki so jih komunisti razrušili, za svobodno oznanjenje božje besede, ki so ga komunisti po Dolenjski že prepovedali, zato da bi sinovi te trpeče zemlje gledali svoj zadnji cilj v onostranstvu, ne pa v krvi, nasilju in umorih, kar oznanja komunizem,
Te velike misli so bile tvoje orožje, ko si nastopil pot boja. Nisi pri svojem velikem zgodovinskem delu štel dnevov ne noči, nisi štel udarcev in srčnih ran, ki so ti jih zadajali tvoji’ lastni bratje. Šel si kot nepremagljivi junak s svojimi ianti od zmage do zmage in s svojimi idejami prekvasil Gorenjsko, da se je danes ko en mož uprla komunizmu in njegovemu nasilju. Vedno večje čete gorenjskih sinov so se zbirale okrog tebe. Prekvasil
in prežel si jih z idejami, od katerih je prekipevala tvoja duša. Tvoje delo je bilo kot božji blagoslov za Gorenjsko. Kleno
zrnje tvojih besed je padalo v rodovito zemljo. Zatrepetali so pod pestjo tvojih fantov gorenjski tolovaji in že si gledal, kako je velik del gorenjske zemlje spet svobodno zadihal. Tedaj pa si sredi dela omahnil, omahnil za vedno.
Jokajo za teboj danes tvoji fantje, od žalosti se jim krči srce. Ne samo tvoja
dobra žena in nebogljeni otročiči, vsi gorenjski domobranci so danes izgubili svojega očeta.
Toda že te vidim, dragi Rudi, kako iz tesne in črne rakve spet vstajaš pred nami kot oče in vodnik in spet vse svoje kot oče in vodnik kličeš v zbor.
«V zbor, fantje moji!* govoril v tej uri. «V zbor in v boj za svete ideale in svetinje slovenske zemljel Nič joka, nič obupa, testament tisočerih, ki so že pred mano dali življenje, še ni izpolnjen,_ prisega o neizprosnem boju proti komunizmu še vedno drži, zato v boj! Mati, domovina, Bog! Junaki, naprej, do končne zmagel Jaz pa truden legam k počitku...*
Vojaki, domobranci! Slišali ste zadnje povelje svojega očeta, svojega _ vojskovodje. Svete so te besede, s krvjo so zapisane v gorenjsko zemljo. Zapišite si jih tudi vi v svoje duše! Ob mrtvem očetu si sezite v desnice, fz vaših duš pa naj k Bogu zadoni prisega, prisega na križ, vero in grudo slovensko, da hočete ostati zvesti velikim načelom svojega voditelja, da se hočete boriti do zadnje kaplje svoje krvi, dokler ne bo iz trpeče gorenjske zemlje pregnan zadnji zločinec; dokler ne rešimo svoje domačije iz krvavih plamenov komunistične revolucije. Za zemljo in dom in vero očetov, to bodi vaš bojni klici In v tem boju vam Bog po-raagajl
Ti pa, dragi naš Rudi, spočij se od Svojega dela, Sveta slovenska zemlja 'pa, ki si jo prepojil s svojo srčno krvjo, ti bodi miren in spokojen dom.
Večna ti slava, prijatelj moj, Rudi!«
Kdo je v Kočevju plačeval krvave račune za Komunistično partijo?
Neizpodbitno je, da ga Partija ni in ne bo. Organizirani salonski komunisti niso šli v boj sami, temveč so pognali malega človeka; tistega, ki si je služil vsakdanji kruh z žulji lastnih rok. V Kočevju so partijci to dokazali 8. septembra lani.
Da bi dal salonski komunist življenje za komunizem? Niti zdaleč ni misliti na to! Delavec, rudar, to je bilo zanj orodje, zrelo za topovsko hrano. Zato so pahnili njega v prve vrste.
Partiji plačujejo račune ljudje, ki »o garali, da bi preživeli sebe in svojo družino. Prihod komunistov v Kočevje rdeče gospode ni prizadel.
Rudarji in delavci so dobili še isti večer puške in — marš v prve bojne črte. Niso šli v Trst, kakor so jim prej deklamirali salonarji; padali so pri Turjaku! Zakaj ni šel takoj na položaj učitelj Gerlanc, čemu ni zgrabil za puško učitelj Dekval in šel v prve linije z delavci on, ki jih je zapeljeval? Čemu sta se tako šopirila Bregant Pavle, rudniški hUmk, in Vizjak Adolf — šef bratovske sklednice v Kočevju, potem pa doma ostala?
Ne, delavca in rudarja niso vprašali, če ima družino, niso ga videli kot človeka. — Njun je bil le številka.
V	zadnjih bojih se je vdal domobrancem rudar iz Trbovelj, ki je pripovedoval:
»Nismo imeli mul, da bi nam nosile težke strojnice, zato smo jih morali nositi mL Izmenjavati smo se morali vsakih 6 ur. Moj tovariš j« nosil težak podstavek tri ure in »e je od napora onesvestil. Ko mandant je prijezdil mimo, zarohnel nad onesveščencem, da naj vstane, in ko se ta ni ganil, potegnil revolver ter ga, ne da bi bil stopil s konja, ustrelil. S še kadečim se revolvejem je ukazal drugemu: »Nosil Razumeš!«
Dragi kočevski delavec in rudar! Kaj misliš, da bi »tovariši Dekval in Gerlanc, Bregant ali Vizjak ravnali drugače?
»Marši Vozi!« so dejali 8. septembra in trume so odhajale v klavnico. Molčati so morali.
Če je pa rekel tovariš Fink: »Ne grem na položaj!« je bila zadeva zanj rešena.
Kdo od delavcev in rudarjev je smel reči 8. septembra: »Ne grem na položaj!«
Dragi moj! Komunistična kočevska gospoda je bila vendar prefina, da bi se mazala po blatu in trgala po grmovju. Šele ko ni bilo več dovolj delavcev in rudarjev, da bi gospodo branili s svojo krvjo, so ti gospodje pobegnili
Delavci in rudarji! Vi 6te plačevali do sedaj račune Partiji, ker niste zanjo vredni življenja. Vi ste ji bili in ji ostanete raja. Vi ste plačevali .račun za Partijo, Krvav je bil in drag!
In kdo ga plačuje še sedaj?
Mar je bilo potrebno sedaj na »osvobojenem« ozemlju mobilizirati vaše 16 letne otroke in jih pošiljati v prve bojne vrste brez orožja? Čemu so junšaU na Smuko praznih rok? Morali so, ker jim je »čuvala« hrbet politkomisarjeva brzostrelka.
Delavci in rudarji! Vi ste jim morali in jim morate še sedaj držati hrbet po katerem pleza Partija na svoj stolček. Nihče od vas ni smel žugniti, kakor šestnajstletni otroci danes ne smejo.
Partiji bijejo zadnje tire in v smrtnih krčih gleda svoj brodolom. Sleherni, ki bi pritiskal še na vas, ga udarite, zavedajoč se, da ne boste tolkli svojih tovarišev, temveč gospodo, ki rine v smrt ras.
Kočevska komunistična jara gospoda, ki je potrebovala male ljudi samo takrat, ko so ji prišli prav, naj pogine v lastnem smradu! Zato bodo preskrbeli domobranci!
Pet iunakov od Cerkniškega fezera
Ko se je ustanovila v letu 1943. — po vzgledu v Bogunjnh — prva posadka »bele grade« tudi v Dolnjem Jezeru pri Cerknici, je v njo vstopilo za obrambo doma 5 bratov, pet Petričkovihglantov iz Dol. Jezera ter še nekaj kmečkih sinov iz iste vasi. Vsi drugi številni fantje in možje v vasi so pa ostali ob strani.
Ta posadka je bila dokaj maloštevilna za uspešno obrambo proti banditom, ki so se klatili v predelih okoli Cerkniškega jezera ter po gozdovih Javornika in Snežnika. Prejela je od slovite bado-ljevske posadke v Cerknici nekaj starinskih pušk in ničvrednih bomb, s čimer naj bi branila sebe in vso vas pred banditi.
Toda posadka ni klonila. Požrtvovalni fantje so si z lastnimi sredstvi in s krepkimi rokami postavili okoli cerkve in gasilnega doma nekaj zasilnih utrdb, da bi se tam branili ob napadu komunistov.
Nekaj časa po ustanovitvi posadke je bilo v vasi še nekaj badoglijevih vojakov, toda po kratkem bivanju v vasi so ti vojaki odšli v Cerknico, kamor jih je poklical tenente Versari, stražo na Dolnjem Jezeru pa prepustil maloštevilni domači posadki, ki je vztrajala še pogumneje na braniku domovine in naroda.
Petričkovi (Švigljev!) fantje, od katerih najmlajši je komaj odraste) ljudski soli, so po odhodu badoglijevskih poli-zanicev stražili podnevi in ponoči, poleg tega so pa oboroženi pomagali obdelovali etaršem skromno zemljo. Tako so bili varni vsaj pred domačimi terenei, katerim so bili zaradi svojega odločnega prepričanja trn v peti.
Po badoljevski izdaji lansko leto 8 septembra 1943. so ti fantje oetali osamljeni in kot nasprotniki komunizma in banditov osovraženi od sovaščanov-te-reneev. Morali so zapustiti rodno vas ter so pridružiti posadki v Begunjah.
Ko eo tolovaji v noči 14. na 15. sept. zasedli Cerknico, so takoj odrediti pri-
silno mobilizacijo vseh moških od l1 do 45. leta. Naslednje dni do 19. sep! ko jih je maloštevilni nemški oddele popolnoma porazil, smo imeli v Cerknii rdečo oblast, ki bo ostala vsem vedno žalostnem spominu, še bolj pa njene p< sledice. Prirejali so mitinge z govora! cami in petjem na glavnem trgu, hote preslepiti ljudstvo in ga pridobiti zasi
Ko so komunisti vpostavili v Cerkni ci »red«, kakršnega samo oni znajo, s odšli napadat posadko vaške straže Begunjah, katero so s pomočjo badogli jevskega ^ orožja 18. septembra prisili k predaji. Nato so pozaprli vse vodiln protikomuniste v Begunjah, jih odpel ja v Ribnico in Kočevje, kjer so jih me čili in pomorili. Iste žalostne usode s bili deležni junaški Petričkovi-Švigljei fantje z Jezera.
Petričkovih fantov ni več. Končali s svoio kratko, a polno življenjsko po Njihovi siromašni starši žalujejo za nji mi, vendar naj jih tolaži zavest, da s fantje darovali svoja življenja na olta domovin«, za boljšo bodočnost sloven skoga naroda. Duh Petričkovih fanto pa živi. Za njimi so številni drugi pri jeli za orožje in se borijo v domobran skih vrstah, dokler ne bo zadnji tolova iztrebljen s slovenske zemlje in se bom vrnili »pet domov tja ob Cerkniško ie zero.	‘
»Slovenčev koledar«
bo knjiga za vsakogar in vam bo prišel neštetokrat prav. Naročniki »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovenčeve knjižnice« in »Sveta« imajo to ugodnost, da jih ta koristna knjiga v prednaročilu do 1. decembra stane le 30 tir, nenaročnike pa 40 lir. — Po 1. decembru bo »Slovenčev koledar« v prodaji stal za vse lir 50. — Naročite se pravočasno! — Vsaka slovenska hiša bo imela »SLOVENCEV KOLEDAIUI
pl&mm
nam in vam
Gospod urednik!
Dovolite, gospod urednik, da v ilustracijo oderuškega ravnanja nekaterih zdravnikov navedem naslednji primer:
Od priznanega, obie »spoštovanega* in pri številnih omizjih pogostega prisedni-ka — zdravnika sem želela dobiti zdravniško spričevalo. Prosila sem ga, nnj mi na podlagi zdravniškega izvidu nekega drugega zdravnika potrdi, da sem res nesposobna opravljali teija dela. Zdravnik je izvid prebral, izjavil, da spričevala ne more dati, obenem pa me potolažil s skorajšnjim koncem vojne in slednjič dejal: »Sto lir, prosimU _
Ko sem odhajala, nisem vedela, ali je bilo 100 lir vredno njegovo mnenje o vojaškem položaju in skorajšnjem koucu vojne, ali pa so bile zgolj njegove besede prodane kot zlato. Na vsak način pa sem bila zaradi tolikšnega računa tako zmedena, da sem se komaj šele doma do dobra zavedla, koliko sem mu prav za prav dala. Zdi se mi, da večina zdravnikov, ki so navezani le na bolj slučajnostne obiske pacientov, za 100 lir izvede že zelo temeljito preiskavo, celo z ronlgenom in še kaj.
Zdaj pa Vas vprašam, gospod urednik: ali tarife rastejo vzporedno s častnimi nazivi doktorjev? Po tem primeru bo to vsekakor držalo. Ker pa poznam precej zdravnikov, ki se ne ponašajo z univerzitetnimi naslovi, od oblasti podeljenimi funkcijami in z vsem mogočim drugim kinčem, sem mnenja, da je takšno zaračunavanje samo izraz zdravnikove pohlepnosti po denarju, čigar efekti odsevajo v pestrosti barv na obrazu. Končno pa mislim, da takšen račun tudi ni v skladu s cenikom, ki menda tudi za zdravnike velja.
Zaključno sodbo o tem primeru pa si ustvarite sami, gospod urednik, prepuščam pa jo tudi Vaiim cenj. bralcem.
Prizadeta.
Gospod urednik, tudi Vam je najbrž zelo pri srcu akcija za Zimsko pomoč. Brez dvoma smo vsi pošteni Slovenci za tak način reševanja naših najbližjih, ki žive pod pritiskom razmer in brez lastne krivde v težkih življenjskih razmerah. In prav zato, ker smo pošteni in zavedni Slovenci, nam je toliko bolj na tem, da Zimska pomoč doseže čim večji finančni, pa tudi moralni uspeh.
Gotovo veste, da je odmerjen nek delež vsem pnidobitnim krogom, pa naj bodo to zasebniki, državni uradniki, zasebna podjetja in drugi. Prav prispevki državnih uradnikov bo listi, ki bi jih Zimska pomoč morala vsaj nekoliko zmanjšati, zato pa poiskati drugih virov, ki res lahko in brez posebne škode za svoj žep prispevajo toliko, da je morebitni primanjkljaj iz uradniških krogov ne samo nadomeščen, marveč celo prekoračen.
Pogosto se Ljubljančani, predvsem pa državni uradniki, ki so vedno bili finančno na slabih nogah, razburjajo, kako silno služijo danes denar tisti kmetje, ki jih državljanska vojna pri nas ni nič prizadela. Med slednje sodijo predvsem ljubljanski mestni kmetje, j>a tudi okoliški, zraven pa še oni, ki žive ob železniški progi na Vrhniko in ie malo naokrog. Za te, kakor smo poučeni, ni predvidenega nič posebnega ali pa vsaj v primeri z zaslužkom odgovarjajočega. Zdi se mi, da bi moralo vodstvo Zimske pomoči tudi na te obrniti svoj strogi pogled, kajti ti so kot prvi poklicani, da svojim stanovskim bratom in sestram pomagajo. V zvezi z zaslužkom mestnih in okoliških kmetov ne gre naštevati posameznih primerov, ker jih vsakdo izmed nas, ki le malo hodi okrog z odprtimi očmi, vidi na desetine.
Prav tako se nam zdi čudno — vsaj tako pravijo — da se Zimska pomoč ne obrača v pogostejših primerih na politični oddelek in zaplembni oddelek uprave policije, kajti ta dva, predvsem prvi, imata skoraj gotovo na zalogi izdatno šlevilce imen ljudi, ki bi jih osnovna načela državljanske vojne lahko postavila v prvo vrsto borcev za zboljšanje socialnega položaja pri nas. Pri tem je treba z drako-ničnimi in sedanjim časom odgovarjajočimi ukrepi doseči, da bodo največ prispevkov za Zimsko pomoč dali res listi, ki jim bo zgodovina naložila glavni delež krivde za gospodarsko in kulturno uničenje slovenskega narodnega premoženja.
Samo nekaj misli je to, gospod urednik. Oe se strinjate, upam, da boste pismo objavili. Prepričan pa sem, da bo z njegovo objavo marsikdo zadovoljen; gospodje okrog Zimske pomoči, ki jim brez dvoma ne manjka železne odločnosti in koristne iznajdljivosti, pa bodo storili svoje, tako da se bo vsaj nekaj gornjih mnenj uresničilo.	Mnogi	med mnogimi.
Spoštovani g. urednik/
h srca Vam bom hvaležna, Če priobčite te vrstice, in zelo bom zadovoljna, ie bodo tudi res rodile kaj uspeha.
Brez kakšnih posebnih ovinkov naj kar takoj v začetku poudarim, da so jabolka na otroške dodatne živilske nakaznice in seveda tudi no nakaznice za odrasle — kadar jih je tudi za te kaj — pretirano draga. Vzemimo primer družine s tremi otroki, katerih oče zasluži mesečno reci in piši 1120 lir. Takšnih primerov je nešteto, čo rednik taktne družine nima morda še kakšnega postranskega zaslužka, si kaj težko ali pa sploh ne more kupili sadja. In ker si ga ne more kupili, je zanj, pa čeprav je na nakaznice in torej po nižji ceni kakor pa na primer na črni borzi, samo slina v ustih.
Mislim, da bi bilo prav, ie bi Prevod upošteval pri razdeljevanju jabolk ali drugega sadja tudi dejstvo, da je v Ljubljani ali vsaj v njeni neposredni bližini tostran mestne zaporne črte precej tudi takšnih družin z otroki, ki imajo same preče j velik sadni vrl in so same pride-
  V _
C¥KCEK S A
DOSEDANJA VSEBINA:
V tihem domu čaka mrs. Pee-rybinglova moža. Med sanjavim premišljevanjem ji delata družbo kotel in cvrček ob ognjišču. Kmalu se vrue njen dobri John, po poklicu voznik, dom )v. Mlada in lepa mrs. Peorybinglova postreže možu. Tedaj se spet oglasi cviček, ki ga ima Peerybingiova za znanilca sreče. Nato vstopi čuda-Slti starec, ki se je pripeljal z Johnom, a vse' dotlej opui na vozu. Naglušen je in čaka nekoga, ki bi prižel ponj. Za njim pride šega”! Galeb, jzd-elovalee igrač pri Tackletonu, in povprašuje, če je kaj pošte zanj. Ko se že odpravlja, vstopi igračar Tačk leton. Calcbov gospodar, ki je na tem. da se bo poročil z mlado nevesto. Zato vabi Johna 5n ženo na obisk ki pa odklanjata
Nenadoma ohide Poerybinglovo čuilna slabost, ki» so zdi v neki skrivnostni zvezi s čudažkira starcem. Ženi je kmalu, bolje. Gluhi starec prosi za prenočišče in Peerybinglova mu voljno ustreže. — V revni bajtici živita Caleb in njegova slopa liči ter izdelujeta igračo.
»Imate prav,« je odgovoril Tackleton v nenavadno živahnem odobravanju. »Jasno! Frav nič ne dvomim, da ga ne bi. Seveda. O tem sem čisto prepričan. Lahko noč. Prijetne sanje vam želim!«
Voznik ni vedel, kej bi. Kljub odločnosti v besedah se je zdaj počutil nerodnega in negotovega Ni se mogel premagati, da tega ne bi po svoje tudi razodel.
»Lahko noč, dragi prijatelj!« j« dejal Tackleton sočutno. »Grem. Prav za prav sva si docela podobna. Ali ne bosta prišla jutri zvečer? No pravi Jutri bosta šla na obisk. Srečali se bomo in jaz bom pripeljal svojo ženo. Dobro ji bo delo. Ali ste za to? Hvala. Kaj pa je to?«
Voznikova žena je na ves glas kriknila. Bil je 06ter in nenaden krik, ki je odjeknil, da je soba zazvenela kakor steklena čaša. Vstala je s sedeža in stala, kakor da bi bila ohromela v grozi in presenečenju. Neznanec se je bil približal ognju, da bi se ogrel, ter stal tara za korak od njenega stola. A stal je čisto mirno.
»Pikica!« je vzkliknil voznik. »Marlcal Mojca! Kaj pa ti je?«
V hipu so bili vsi okrog nje. Caleb, ki je dremal na škatli i poročnim kolačem in »e še ni docela prebudil, je v zmedi zagrabil gospodično Slowboyevo za lase, a se takoj nato opravičeval.
»Marica!« je vzkliknil voznik ter jo prijel pod pazduho. »Ali si bolna? Kaj ti je? Povej ml, draga!«
Nanftsto odgovora je samo tlesknila c rokami ter prasnila v krčevit smeh. Potem se mu je izmuznila iz rok ter padla na tla, ai pokrila obraz s predpasnikom in začela bridko jokati. Potem se je spet smejala, nato pa znova jokala. Kmalu ea-tem je že rekla, da jo mrazi, ter mu pustila, da jo je popeljal k ognju, kjer je sedla na prednji sedež. Stari neznanec je stal čisto mirno kakor poprej.
»Odleglo mi je, John,« je rekla. »Zdaj se 2e dobro počutim ... Jaz ...«
»John!« Tod John j« stal že na drugi strani. Čemu neki je obračala obraz'proti staremu gospodu, kakor če bi ga nagovarjala! Mar se ji je zmeialo?
»Bila je samo čudna misel, dragi John — nekak pretres — nekaj, kar je nenadoma vstalo pred mojimi očmj — ne vem, kaj je bilo. 25daj je že prešlo, čisto prešlo.«
»Vesel sem, da je prešlo,« je mrmral Tackleton ter se s pomenljivim pogledom ozrl po sobi. »Zanima me, kam je šlo in
late na njem precejšnje koliline sadja. Za takšne primere vem vsaj v Ilolni dolini. VeiW za ljudi, ki so vsaj del letošnjega pridelka sadja prodali na črni borzi po pretirani ceni in pri tem skupili najmanj toliko, — čeprav so si gotovo nekaj, in to najboljšega sadja, obdržali doma zase — da so si za izkupiček potem lahko nabavili še jabolka na nakaznice. To se pravi, da so le dobili tako rekoč zastonj.
Ni čudno, gospod urednik, le takšne stvari vzbujajo nezadovoljstvo med drugimi družinami, ki imajo prav toliko, če ne še več otrok, nimajo pa svojega lastnega sadovnjaka.
Vprav v tem je bil dostikrat tudi' vzrok za tako imenovano »rabutanje«. Ce otrok nima doma nikoli nobenega sadja, a vidi druge, kako se maste z njim, res ni prevel čudno, ie si ga tudi on zaželi in sl ga skuša dobili, pa čeprav z »rabutanjem*. A 8 tem seveda nolem reli, da je »rabutanje< povsem upravičeno. Poudariti hočem s tem le, da se mladež no la način zavaja k tatvini.
Zato bi bilo res prav, le bi Prevod vsaj v bodoče po možnosti znižal cene jabolkom, ki jih deli na nakaznice. Treba je upoštevati še to, da imajo ljudje, ki si jabolk zaradi njihove cene, oziroma zarodi svoje nizke plače ne morejo kupiti, drugih potrebnih živil in priboljškov še manj, zakaj pri njih je življenje povsem drugačno kakor pri listih, ki lahko vsak dan posegajo no Irni trg in si sami lahko kupijo, lesar ne dobe na nakaznice.
Poleg lega bi rada napisala ie nekaj glede razsvetljave. Tudi s lem je v takšnih družinah, kakor je moja, velik krii. Elektrike nimam, petroleja ne dobim že nekaj mesecev, zaslužim pa malo. Delam zjutraj in let dan drugod, zveler, ko pridem domov, pa sem v temi. Ali naj v temi učim otroke, šivam, perem, kuham in opravim vsa druga potrebna dela?
Gospodinja iz Rožne doline.
POVEST o CH DICKENS
kaj je bilo. Hm, Caleb, pridi semkaj! Kdo je ta mož s sivimi lasmi?«
, »Ne vem, gospod,« je Caleb šepetaje odvrnil »Svoj živ dan ga še nisem videl. Bil bi imenitna podoba, če bi hoteli olepšati z njo kleščice za orehe; nekaj novega. Bil bi zares lep, ko bi se mu usta odprla prav tja dol do popka, kadar bi kleščice razprl.	,
»Ni dovolj grd,« je rekel Tackleton.
»Toda za hranilnik za vžigalice bi bil zelo pripraven,« je pripomnil Caleb v globokem premišljevanju »Napravili bi ga takega da bi mu bilo treba odvijati glavo, kadar bi hoteli spraviti vanj vžigalice; pete pa bi mu obrnili navzgor, da bi ob njih lahko prižigali vžigalice. Tnk. kakršen tamle stoji, bi res bil kar se da čeden hranilnik za vžigalice, ki bi sodil na mizo slehernega gospoda!«
»Ni dovolj grd,« je rekel Tackleton. »Nič ne bo z njim. Pridi! Vzemi škatlo! Upam, da vam je bolje zdaj!«
»Je že prešlo, čisto prešlo!« je dejala mala žena in naglo zamahnila z roko v slovo. »Lahko noč!«
»Lahko noč,« je rekel Tackleton. »Lahko noč, John Peerybingle! Pazi, kako boš nosil škatlo, Caleb. Naj ti pade na tla, pa te ubijem! Tema ko v rogu m vreme še slabše ko kdaj prej, kaj? Lahko noč!«
Še enkrat je z ostrim pogledom ošinil vso sobo ter šel proti vratom. Caleb pa si je del poročni kolač na glavo ter stopil za njim.
Mala žena je s svojim vedenjem voznika tako presenetila in John je imel toliko opravka, ko jo je tolažil ter ji stregel, da se je komaj zavedal neznančeve navzočnosti. Šele zdaj ko je ostal tam kot njihov edini gost, ga je spet opazil.
»Tudi Tackleton in Caleb nimata nobene zveze z njim in ga ne poznata,« je John rekel ženi. »Namignil mu bom, naj gre.«
»Ne zamerite mi, prijatelj,« je dejal stari gospod ter se Johnu približal. »Nerodno mi je, da vas motim, posebno še ker vaši ženi ni dobro. A ker strežnik, ki mi je zaredi slabosti (pri teh besedah se je dotaknil ušes in zmajeval z glavo) skoraj neogibno potreben, še ni prižel, se mi zdi, da bo nekaj narobe. V slabem vremenu sem našel tako dobro zatočišče v vašem udobnem vozu — Bog daj, da ne bi nikoli imel slabšega ležišča! — a zdajle je vreme še grže ko prej. Ali bi mi v vaši ljubeznivosti dovolili, da bi najel posteljo prt vas?«
»Da, da,« je vzkliknila Pikica. »Dal Prev gotovo!«
»O!« se je začudil voznik, ko je žena tako vneto pritrdila. »Sicer nimam nič proti temu, toda ne gre mi prav v glavo, da —«
»Št!« mu je segla ▼ besedo. »Dragi Johni«
»Vem, da je, toda. — Da, goapod. Prav gotovo, gospodi Takoj mu bom pripravila posteljo, John.«
Njena naglica in njena vznemirjenost sta bili tako čudni, ko se je brž odpravila, da bi postlala, da je voznik stal kakor okamenel ter ves osupel gledal za njo.
»AH je mamica pripravila posteljo?« je gospodična Slowboyeva pela otrokto. »Ali so detetu lasje lepo zrastli, da so kostanjevi in nakodrani, če mu človek sname čepico? Ali se Ljubček boji, ko gleda ogenj?«
Kadar je človek ve« pogreznjen v dvom in zmedo, se mu duh rad ustavlja ob drobnih malenkostih, da niti sam ne ve, zakaj. To se je zdaj pripetilo tudi vozniku, ko je počasi hodil sem pa tja ter te nesmiselne besede večkrat ponavljal. Ponovil jih je tolikokrat, da jih je znal na pamet kakor šolsko berilo. Tilly pa je otroku z roko gladila malo, pleiasto glavo, kolikor je sodila, da bo prav (in skladno z ravnanjem otroških negovalk), ter mu znova navezala čepico.
»Ali te ljubček boii, ko gleda ogenj? Kaj neki je moglo Pikico tako zelo prestrašiti?« je premišljal voznik, ko je korakal gor pa dol.
Ni se hotel dosti zmeniti za igračar-jeva namigovanja, a vendar so ga navdajala s splošnim, nedoločnim nemirom. Zakaj Tackleton je bil nagel m zvit. Glede samega sebe pa je John imel bolestno zavest, da je mož počasnega umevanja, tako da ga je vsak droben namig močno vznemirjal. Gotovo mu ni bilo do tega, da bi v srcu navezoval Tackletonove besede na nenavadno vedenje svoje iene, a to dvoje se mu je nehote v duši venomer križalo, da ni vedel, ne kod ne kam.
Postelja je bila kmalu postlana. Neznani obiskovalec je odklonil sleherno okrepčilo razen skodele čaia ter se odpravil k počitku. Potem je Pikica — zdaj ji je docela odleglo, sama je namreč povedala, da ji je mnogo bolje — postavila možu veliki stol v kot ob dimniku. Natlačila mu je- še pipo in mu jo dala, sama pa je vzela stolček in sedla poleg njega kraj ognjiča.
Vedno je hotele sedeti samo na tem stolčku. Sodim, da se ji je moralo nekako zdeti, da jo ta stolček spravlja v dobro voljo.
Dejal bi, da ga po vsej zemeljski obli ni bilo človeka, ki bi znal bolj 6pretno natlačiti pipe kakor ona. Kako imenitno jo je bilo gledati, kako je zasadila mesnati mali prst v pipo in potem pihala vanjo, da bi očistila cev. Ce se ji je zdelo, da je zagatena, je pihala vanjo po večkrat, jo dvignila k očem kakor daljnogled in pri tem tako mično napela drobno, lepo lice. Kar zadeva tobak, ne bi mogel najti boljšega poznavalca. Kdor je pa videl, kako je s koščkom papirja prižigala pipo, ki jo je voznik držal v ustih — tleči papir je držala tik njegovega nosu, a ga ni niti malo osmodila — ta je videl umetnost, visoko umetnost.
Zdaj sta cvrček in kotel začela znova peti ter tako pritrjevala, da je resi Tudi
veseli plamen je spet zaplapolal in pritrjeval! Prav tako je mali Maver na uri s svojim neopaznim delom pritrjeval! Najboij pa je pritrjeval voznik, če je človek sodil po njegovem jasnem čelu in smehljajočem se licu.
Ko je tako trezno in zamišljeno puhal iz stare pipe, holandska ura pa tiktakala in rdeči ogenj žarel, je cvrček zacvrčal. Kakor v sanjah je ta dobri duh ognjišča in toplega doma stopil v sobo ves lep ter s svojim prijetnim glasom zbudil v življenje razne podobe ognjišča. Pikice vseh starosti in postav so polnile sobo. Pikice v podobi veselih otrok, ki so tekali pred njim in trgali cvetlice po poljih; plašne Pikice, ki so se na pol bale na pol vdajale moledujoči prošnji njegove nerodne vnanjosti; mlado poročene Pikice, ki so pred vrati skočile z voza ter se v veselem začudenju polastile ključev novega gospodinjstva; majhne materinske Pikice, ki so jim stregle umišljene Slowboyeve gospodične ter nosile otroke h krstu; spoštljive Pikice, ki so še mlade in cvetoče gledale, kako so se druge Pikice, hčerke vrtele na kmečkih plesih; zajetne in priletne Pikice sredi trume rožnatih vnukov; starikave Pikice, ki so se opirale na palice in sklonjene \ dve gube drsele okrog. Prikazali so se tudi stari vozniki s slepimi starimi psi ob nogah in novi vozovi z mladimi vozniki (na platnu, ki je pokrivalo vozove, pa se je blestel napis »Peerybingle in bratje«); nato že bolni stari vozniki, ki so jim stregle ljubeznive roke. Naposled so se prikazali še zeleni grobovi s cerkvenega pokopališča, kjer so počivali pomrli stari vozniki. In ko je cvrček vozniku pokazal vse te stvari — voznik jih je videl prav razločno, čeprav so mu oči strmele v plamene na ognjiSču — je čutil, kako mu je lahko in toplo pri srcu. Z vso vnemo se je zahvaljeval dobrim hišnim bogovom ter se zdaj za Tackletona menil prav tako malo kakor vi.
Toda kdo je bil ta mladi mož, ki ga je pravljični cvrček posadil tako blizu njenega 6edeža in ki je stal tam tako sam in zapuščen? Zakaj je še zmeraj stal tako blizu nje in se naslonil ob polico nad ognjiščem ter venomer ponavljal; »Poročila si se, a nisi vzela mene!«
0 Pikica! O nebogljena Pikical Te podobe tvoj mož ni uzrl v svojih prividih. Zakaj je nje,na senca padla na njegovo ognjišče?
Caleb Plumer in njegova slepa hči sta živela tisto zase, kakor včasih beremo v pravljicah — moj blagoslov (in upam tudi važ) pravljicam, ki morejo našemu stvarnemu in dolgočasnemu svetu še kaj lepega povedatil — Caleb Plummer in njegova slepa hči, pravim, sta živela čisto zase v majhni polomljeni bajtici, podobni orešni lupini, ki je bila v resnici prav tako neznatna kakor ogrc na veličastnem nosu iz rdeče opeke tvrdke Gruffa in Tackletona. Poslopje tvrdke Gruffa in Tackletona so se šopirila vzdolž ulice, a Caleb Plummerjevo bivališče bi lahko podrl s kladivom ter z vozom odpeljal vso podrtijo.
Če bi kdo Calebovemu bivališču izkazal posebno čast s tem, da bi ga pogrešal, potem ko bi ga podrli, bi pa nedvomno takoj tudi spoznal, koliko je vsa okolica po vnanjem licu s tem pridobila. Saj se je prisesalo na poslopja Gruffa In Tackletona kakor školjka na ladjin krn, kakor polž na vrata ali kakor skupek lesnih gob na drevesno deblo. A kljub temu je bilo seme, iz katerega je pognalo močno steblo Gruffa in Tackletona. In pod to streho je Gruff svoje dni po malem izdeloval igrače za celo pokolenje dečkov in deklic, ki so se z njimi igrali, jih jemali narazen in polamljali.
Dejal sem, da sta v tej bajti irvela Caleb in njegova uboga slepa hčerka nekje drugje — v začaranem domu, ki ga je opremil Caleb, kjer ni bilo siromažtva in zantkrnosti ter nobenih prepirov in težav. Caleb ni bil čarovnik, toda narava mu je bila učiteljica v edini skrivni umetnosti, ki nam je še ostala, v umetnosti vdane, nevenljive ljubezni; in iz tega nauka je izviralo vse to čudo.
Slepa deklica ni vedela, da je barva na stropu že vsa pobledela, da so bile 6tene tu pa tara okajene ter ponekod kazale rebra, da so se že videle močne razpoke, ki so se širile iz dneva v dan, in da so tramovi že trohneli ter se nagibali. Slepa deklica seveda ni vedela, kako železo rjavi, kako les trohni, kako se tapete tr-
tajo in se vsa bajtica veriži in poveša, lepa deklica ni vedela, da stojijo na polici grde glinene posode, da je bila tu doma žalost in potrtost, da so se Calebovi redki lasje če<ialje bolj belili. Slepa deklica tudi ni vedela, da vlada nad njima hladen, zahtevajoč in trdosrčen gospodar — ni vedela, kdo je prav za prav bil ta Tackleton. Živela je v veri, da je muhast šaljivec, ki se rad zabava z njima, toda čuva kakor angel varuh nad njunim življenjem in ne mara slišati niti besede zahvale.
Toda vse je Silo Calebovo delo, vse delo njenega preprostega očeta! A tudi on je imel cvrčka ob ognjišču. Kadar je žalosten prisluškoval njegovi pcsmici, ko je bila slepa deklica brez matere še prav majhna, mu je la dobri duh vdahnil misel, da bi se celo njena nesreča dala 6pre-meniti v blagoslov, tako da bi bila deklica tudi z majhnimi stvarmi srečna. Vsi cvrč-ki so namreč mogočni duhovi, čeprav ljudje, ki so prijateljski z njimi, tega niti ne vedo (in tako je v največ primerih)-V vsem nevidnem svetu ni bolj ljubeznivih in zanesljivih glasov, ki ljudem v vsej gotovosti dajejo najbolj prijateljske nasvete, kakor so glasovi, s katerimi se duhovi domačega ognjišča oglašajo človeštvu.
Caleb in njegova hči sta delala skupaj v delavnici, ki jima je tudi služila za družinsko sobo. In to je bila čudna 6oba. V njej so bile hiše, zgrajene in nedokončane, za punčke vseh starosti, vseh stanov in poklicev. Vidci si predmestna stano^ vanja za punčke z bornimi denarnimi sredstvi; kuhinje in 6obice za punčke nižjih slojev; imenitna mestna stanovanja za punčke veljavnega rodu. Nekatere hiše so imele toliko pohištva, kakor bi bilo prav za punčke z majhnimi dohodki, za druge pa je bilo na policah toliko stolov in miz, zof, postelj in blazin, da so se * njimi dale hiše opremiti za drag denar v najkrajšem času. Veljakinje, meščank^ in prostakinje, ki 60 jim bila ta bivališča v udobnost namenjena, so raztresene *e* Žale po košarah ter strmele naravnost v strop. Toda ko sta jim izdelovalca določila stopnjo veljave v družbi in jim dodala starost ter poklic (kar je tako težko v življenju), sta celo prekosila naravo, ki je glede tega često hudo muhasta ter se rada kuja. Nista se namreč zadovoljna s poljubnimi svilenimi znaki, tiskanim blagom in koščki cunj, marveč sta jih opremila s tako vidnimi osebnimi oznakami, da si jih lahko takoj razpoznal. Tako j® na primer punčka, ki naj bi veljala za imenitno gospo, dobila prav lepe in skladne ude iz voska, druge iz nižjega sloja pa iz usnja, še neznatnejše iz hrapavega platna. Najbolj navadnim zemljankam sta dala za roke in noge kar vžigalice, ki so bile tako pritrjene, da se jih ne bi mogle nikdar znebiti.
Poleg punčk je bilo v Calebovi delavnici še vse polno drugih primerkov njegove umetnostne obrti. Videl si Noetove barčice, kjer so se tiči in zverine, ki jih je poprej stresel skozi strešico, kar neverjetno gnetli. Zaradi umetnosti moramo Calebu odpustiti, da je na vrata pritrdil celo tolkače; takih priveskov, ki bi dali misliti na jutranje obiskovalce ali poštarja, Noe seveda ni poznal, a so vendar tako lepo spopolnjevali vnanjost Caleb®" vih gradb. Videl si dolge vrste klavrnih majhnih vozičkov, ki so žalostno škripa'1' kadar so se kolesa vrtela. Videl si kopic° gosli, bobenčkov in drugih hrupnih gl**" bil, nešteto topičev, ščitov, mečev, S0'1C in pušk. Videl si gruče možiceljnov Pre" kucuhov, ki po po rdečem traku lezli visoke ovire ter na drugi strani drseli dol z glavo naprej. Videl si trume starin gospodov častitljive in spoštljive vnanjosti, ki so kakor nori skakali čez kota zataknjene pred vrtna vrata njihovih hišic. Videl si živali vseh vret, zlasti konj^ najrazličnejših plemcnov. Bili so tak:, k1 so imeli za trup pisan sodček, zn noge pa štiri klinčke, na vratu je ie štrlel cofek las namesto grive; a drugi so bili p'^-menski arabci čiste in hudo vroče krvi. Težko bi bi bilo prešteli vse dolge vrste najbolj čudnih in smešnih figur, ki so bile zmeraj pripravljene za najbolj trapaste šale, če 6i samo zavrtel ročico, prav tako težko pa bi tudi bilo najti človeško norost, slabost ali nerodnost, ki ne bi bila tako ali tako upodobljena v delavnici Ca-leba Plummerja. Nič ni bilo pretirano: zakaj v življenju je že tako, da prav majhne ročice lahko spravijo moške in ženske do istih čudnih dejanj, kakor jih kaže katera koli igrača.
Sredi vseh teh predmetov sta Caleb in hčerka mirno sedela pri delu. Slepa deklica je punčkam šivala oblačila, Caleb pa je slikal in krasil široko pročelje imenitne družinske hiže.
Globoka skrb, ki se je zarezala Calebu v lice, in njegova zamišljenost in zamaknjenost, ki bi se dobro podala kakemu alkemistu ali v skrivne nauke pogloblje-nemu dijaku, so bile na prvi pogled v čudnem nasprotju z njegovim delom ter e vsemi nepomembnimi malenkostmi okrog njega. Toda nepomembne stvari, ki jih človek iznajde in se z njimi resno ukvarja, da si zasluži vsakdanji kruh, so v resnici zelo resne stvari A ne glede n® to ne bi hotel trditi, da bi se Caleb ukvarjal z dosti bolj čudnimi igračami, £e bi bil ministrski predsednik ali član pai“ lamenta, pravnik ali celo velik mislec« dvomim pa, da bi bile te igrače pra^ tako nedolžne kakor one, ki jih je zdaj izdeloval.
»Torej si bil sinoči zunaj v svoje*11 lepem novem plašču, čeprav je deževalo** je rekla Calebova hčerka.
»Da, v svojem lepem novem plnšč«'* je odgovoril Caleb ter poškilil na obeša1' nik, na katerem je bilo oblačilo, ki, sfli® ga že opisali, skrbno obešeno, da bi *® posušilo.
»Kako sem vesela, da si ga kup^< oče!«
»Pa ie pri takem krojaču,« je rekel Caleb. »Krojač je mojster velikega a*tr vesa. Plašč je kar predober zame.«
Slepa deklica je za hip prenehala * delom ter se veselo zasmejala. »Predober« oče?l Kaj je le predobro zate?«
IzSla Je nova knjiga »SLOVENČEVE KN.TT2NtCE<
Theodor Choinshi: »POSLEDNJI RIMLJANI«
Roman prikazuje dobo, ko se rimsko poganstvo zadnjič skuša dvigniti in potlačiti razvijajoče so krščanstvo. Osrednja postava Je krščanski barbar FabriciJ, ki H11 pogansko vestalko. Zgodba se razvija napeto, poživljajo jo opisi rimskih raznior* v katere vdfra barbarski živelj. — Knjiga Je prvi del precej obširnega roman*1-Drugi del izide še ta mesec. Ne pozabite, da vam knjige »Slovenčeve knjižni®8* lahko najlepše krajšajo dolge večere, ki že prihajajo.
„1, kaf neki, ustrelili vas feomo —
Spomini slovenskega duhovnika po lanskem 8. septembru (XI*)
Pred, Tiletotlom fflikužem
V sredo je Arharju nekoliko od-leglo. Preselila sva se sipet v veliko soho, nazaj med svoje ljudi. Sit sem bil le onih, ki se niso pogovarjali drugega ko to. kako so včasih dobro jedli in kako bodo spet jedli, če srečno prijadrajo domov. Za molitev niso bili preveč navdušeni; so bili Cerklja-ni in Meniševci v tem oziru mnogo boljši.
Minila je sreda, toda Kraigherja s sporočili« še ni bilo.
V četrtek čez dan tildi ni bilo nič posebnega. Približno ob pol sedmih zvečer pa se je pred kasarno ustavil avtomobil. Kmalu nato je zaškripal zapah. V sobo je stopil stražar iu zavpil:
»Alo, vsi duhovniki naj gredo ven. Pa spremo s seboj U
»Takoj pridem,« sem rekel, pograbil »škrnicelj« in drugo robo in šel za stražarjem. »Zdaj pa bo,« sem si mislil in se poslovil od sojetnikov.
Pahnili so me v sobo, v kateri je bilo polno nahrbtnikov. Videti je bilo, da so tolovaji v bojni pripravljenosti. Sredi sobe je bila miza z nekaj stoli. Pri mizi je sedel tolovaj. Na levem nokavu je imel našito rdečo zvezdo in zlat križ pod njo.
Ugibal sem, kdo bi utegnil to biti.
V	obraz ga nisem mogel videti, ker je imel sklonjeno glavo. Mislil sem sa: »Ta Človek je gotovo duhovnik, ker ima križ našit na rokavu. loda kateri od obeh? Ali je Mikuž ali Lampret? Če je Lampret, ga ne bom pozdravil, ker ga ne poznam; Mikuža pa poznam, saj sva bila v semenišču skupaj. Toda ta, ki tu sedi, gotovo ni Mikuž, ker Mikuž je bolj 6uh. Ta. ki tu sedi, je pa videti debel. Ker torej ne vem, koga imam pred seboj, ne bom Pozdravljal.«
Toda zmotil sem se. Ta rdeči duhovnik v resnici ni bil nihče drug ko sam Mikuž Metod, »verski referent« Pri IOOF.
Za menoj so pripeljali v sobo še Tomazina, Sitarja, Ronka in dekana Bitnarja.
Na Miktiževi levici je sedel »blagajnik«. Imenujem ga tako zato, ker je imel polno aktovko denarja. Napisal je na list, koliko denarja je vrnil Ronku in Sitarju. Ker sta bila oproščena, sta dobila denar nazaj.
Ta blagajnik je sestavil tudi kratko izjavo, ki sta jo oproščenca podpisala. Bilo je na kratko napisano, da se v bodoče ne bosta vtikala v politiko.
Mihui govori
Miikuž nam je povedal približno tele:
»Kako je danes žalostno po naši slovenski zemlji. Toliko nepotrebnih žrtev! Moliti morate za slovenski narod.
Najhuje pa je to, da me duhovniki niso razumeli. Večina je nastopila proti OF. Samo enega duhovnika imam za sodelavca. Ta duhovnik je Lampret, saj ga poznate. So pa bili duhovniki, ki so organizirali Belo gardo in tako sodelovali z okupatorjem. Kako je to grdo! In sedaj morajo prejemati plačilo za svoje izdajalsko delo.
„ Vi ste se borili proti naši vojski, ki je edina zmožna narod osvoboditi. Ves tns smo se borili in so še borimo sa-iiw /n osvoboditev slovenskega naroda. V.i pa ste bili proti nam, delali ste
1'roti narodu, bili ste narodni škocl-jivci. Ja, vidite, tovariši, tako je bilo!
, Nato se je Miikuž obrnil k Sitarju 1,1 mu rekel:
Ali že imate
Orne
buhue
Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine
° delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu}'
250 strani velike oblike, 380 slik, dokazil in listin v fot. posnetkih.
Cena 40 lir. Dobi se v vseh knjigarnah in
*	uredništvu »Slovenskega doma«.
»Ti in Ronko sta oproščena, ker zoper vaju nismo dobili nobenih slabil poročil. Sitar, ti si ga polomil, ko si bežal na Turjak. To je vse, kar si zagrešil. Ra zaenkrat naj bo! Ko pri-k domov, pove! dekanu, naj bo na-meton. Naj se ‘pazi! Sicer ga bo kaj doletelo. Ronko, tebe bomo pa dali na kako faro.«
Ronko je predlagal; »Kaj pa, Če bi ostal kar v Ribnici?«
»Lahko, če hočeiš,« mu je odvrnil
Mikuž.
»Kaj pa, če bi šel kar domov v Cerknico in tam ostal?«
»Tega ti ne svetujem.«
Ronko je še prosil, naj mu dajo dovoljenje za pot v Cerknico, da bo tam zbral potrebno prtljago in se preselil v Ribnico. Mikuž -e stražarju naročil:
»Boš peljal tega tovariša na komando mesta, da dobi dovoljenje za pot v Cerknico.«
Preden pa smo se ločili, se je g. Ronko izkazal zelo velikodušnega. Dal mi je odejo, nogavice in nekaj perila. Drugo odejo in blazino pa je dal g. Tomazinu. Tako sem spet imel najjiotrebnejše reči. Naročil sem, naj, ko pride v Cerknico, pozdravi župnika in naj se oglasi pri Metki, ki naj mi v Ribnico pošlje kaj zimskega perila in obleke, če se bo dalo.
Poslovili smo se. G. Sitar je ostal v Ribnici, Ronko pa je odšel v Cerknico. Tam je bil, kakor sem slišal, pod hudo kontrolo. Če je zagledal tolovaja, je prebledel in mislil, da gre prav njega iskat. Zato je čimprej odšel iz Cerknice. Ni pa se naselil v Ribnico, ampak je na željo g. dekana odšel k Sv. Gregorju.
Se enhrat pred Kraigherjem
Ko sta Ronko in Sitar odšla, smo prišli mi na vrsto. Strupenomrzel pogled Vita Kraigherja jn čudno vedenje Mikuža Metoda, mi je šlo močno na živce.
Prvi je bil na vrsti dekan Bitnar. Takrat nas je Kraigher vikal- O Bitnar ju je dejal, da o njem še niso dobili poročil, ker je zvezo s Črnomljem zelo težko dobiti. Zato bo moral še malo počakati.
Potem ga je vprašal Mikuž:
»Ali je bila v Črnomlju .bela garda’?«
»Je bila, a pri nas se ni ustanovila. Stražarji so prišli od drugod. Šele potem je pristopilo nekaj domačinov.«
»Ja, kaj pa sploh misliš o ,beli gardi’? Hočem reči, kako moralno gledaš na .belo gairdo’?«
Hotel ie reči: »Ali imaš .belo gardo’ za nekaj dobrega ali za nekaj slabega?«
»Oprostite, ▼ take stvari se nikoli
nisem vmešaval...«
Potem ga je Mikuž pustil pri miru.
Tomazina je vpTašal, če je kaj v sorodu s pokojnim Matejem Tomazinom, bivšim tajnikom JRZ, in kako z moralnega stališča gleda na »belo gardo.«
Že sem mislil: »Sedaj sem pa jaz na vrsti.«
Toda Mikuž se še zmenil ni zame. Naredil so je, kakor da me ne vidi. Čudil sem se temu njegovemu vedenju. Prepričan sem bil, da je bil užaljen, ker ga pri vstopu v sobo nisem pozdravil, kakor sta to storila Ronko in Sitar.
Ko je bilo nekaj časa vse tiho, se jo Kraigher obrnil k meni in mi z važnim in zapovedovalnim glasom dejal:
»O vas bomo P« dobili še poročila iz Cerknice, potem boste pa prišli pred sodišče. Sami ste izjavili, da vas je italijanski oficir povabil na razgovor zaradi ustanovitve Bele garde. Kakšna sramota! Duhovnik, pa ima zveze z italijanskimi oficirji! In to izjavo ste sami podpisali. Gospodje^ ki so jo brali, so se kar za glavo držali, tako so se zgražali nad vatfti. In zaradi vas je šlo potem tistih šest Cerkničanov v Belo gardo. Sedaj pa lahko greste, smo opravili!«
Po teh besedah, ki jih je izTekel s takim poudarkom, me ie spreletel čuden mraz po telesu. Od pogleda tistih zelenih oči, iz katerih je govorilo vse prej ko ljubezen, sem bil tako zmeden, da nisem mogel prav nič odgovoriti. Nekaj sem zajecljal, du nisem kriv, in utihnil. Gorje meni, če bi so moral zagovarjati prod tem človekom! Nič bi ne mogel spraviti iz sebe.
Preden smo pa odšli iz tiste mrtvaško sobe, sem si mislil, da bi bilo morda vseeno dobro, če bi se od Mikuža vsaj poslovil, če ga že pozdravil nisem. Zato sem stopil k njemu in mu dejal:
»Oprosti, tovariš doktor, da te nisem takoj pozdravil, ko sem vstopil v sobo. Res nisem vedel, da si ti. Te nisem mogel takoj spoznati. Oprosti!«
Za odgovor je prezirljivo zarenčal.
Odnehal pa nisem- Kadar je sila nnj-hnjša, takrat se človek oprime vsake bilke, samo da se reši. Čeprav se mi je upiralo in četudi se mi je zdelo, da tem samega sebe izdal, sem vseeno rekel Mikužu:
»Toda kljub temn se ti priporočam in tudi drugih ne pozabi!«
Na to ni nič odgovoril. Tn in povelje, naj hitro zginemo, smo šli.
Najhujši greh
Ko sem se vrnil od tega čudnega zasliševanja, sem bil hud na vse »tovariše«, ki so tako zlobni ali neumni, da mo tožijo zaradi tistih besed v ii-
javi, o katerih sem bil prepričan, da
mi bodo v pomoč, ne pa v škodo.
Sojetniki so videli mojo jezo in me začeli spraševati, kaj je bilo vendar tako hudega. Odgovoril sem jim:
»Komunisti me hočejo za vsako ceno spraviti s sveta. Ti bedaki zdaj pravijo, da so se .gospodje' za glavo držali, ko so brali mojo izjavo. Ro misli teh ljudi sem naredil najhujši zločin takrat, ko me je tenente Versari poklical na komando zaradi ustanovitve straže za Dolenjo vas. Pa kaj morem jaz za to, če me je poklical. To še ni zločin, če kdo koga pokliče! Sem mislil, da me bodo obsodili zaradi propagande. Vsa propaganda ni torej nič! Samo tisti oficir jim je trn v peti. Da bi pa sedaj zaradi njega prišel pred sodišče, ne, to se mi pa zdi preneumno! Toda trdno upam, da bom z božjo pomočjo tu jaz zmagovalec!«
Tako sem govoril, sam pri sebi pa naredil 6klep, da bom molil, dokler ne bom uslišan in rešen, če Bog tako hoče.
Vse to se je zgodilo 14- oktobra zvečer. Napeto sem pričakoval, kaj bo s tistimi poročili (iz Cerknice). Kraigher je bil gotovo prepričan, da nisem navaden .belogardist', ampak .belogardistični’ vodja v Cerknici ali vsaj ožji sodelavec gospoda Turka. Zato je hotel stvar razčistiti in me postaviti pred rdeče sodišče. Toda to bi bila moja poguba. Saj se pred tako »objektivnim in pravičnim« sodiščem ne moreš zagovarjati. Kar hočejo, to s teboj naredijo.
Razmere so tolovaje prehitele. Nemci so se jim bližali. Bil sem oproščen in poslan v internacijo v Stično. Pa o tem pozneje.
Važen mejnih
v ribniškem peklu je 15. oktober.
Že se je stemnilo, ko je v sobo stopil tolovaj. V rokah je držal seznam obsojenih. Dejal je:
»Vsi, ki jih bom poklical, naj vzamejo .spremo' in gredo z menoj!«
Hitro je klical posamezna imena. Stopili so v vrsto in čez pol minute so se že zaprla vrata za njimi. Med njimi so bili: akademik Jereb, trgovec Baraga iz Grahovega, Meden (Jager) iz Begunj, Arhar Alojzij in upravitelj Skubic iz Cerknice, Debevc Jože, Bonač Janez in drugi iz begunjske fare, katerih imen se ne spominjam. Bilo jih je okoli 20.
Drugi dan smo se^ za tiste, ki se niso vrnili, zanimali. Stražarji so vedeli povedati, da so jih odpeljali na .sodišče’ v Kočevje.
Mogoče vas bo zanimalo, kako so ,6odili' na ribniškem vojaškem sodišču v kasarni 15. oktobra 1943 ponoči
Vrhunčevo »sodišče* v Ribnici
Sodniki so bili: Komandant .brigade' (imel je na rokavu rdeč trikot z belo zvezdioo), mogoče je bil to Pirkovič (Čort); potem je bil član tega sodišča že večkrat omenjeni sodnik iz Novega mesta, nato še Marko Vrhunc iz Ljubljane in več prisednikov, med njimi Arko iz Ribnice, ki je bil polit-delegat, pri oknu pa je slonel Meršek z Unca. To je tisti, ki nima prstov na eni roki.
Poklican je bil pred to sodišče ndkdo z Bločic ali z Blok, mislim, da je bil Zakrajšek. Komandant Jbrigade' mu začne naštevati: ti si bil takrat tam in tam; ti si to in to naredil (mu našteje vse »zločine«); in ker si to naredil, si obdolžen veleizdaje. Imaš kaj pripomniti? —
»Nič.«
In sta bila zgovorjena.
Tako so deževale sodbe tisto noč, tako smo izgubili najboljše fante in može.
Upravitelju Skubicu so kot najhniši zločin šteli to, ker ie imel ožje stike s cerkniškim občinskim tajnikom Petrovičem. Ker se ie zanj potegnil neznani tolovaj, najbrže kale učitelj ali njegov znanec, so njegov .proces’ preložili, sicer bi ga bili že tisto noč peljali na morišče.
Naše vrste so se krčile. Drugi dan so klicali na sodbo nove ljudi. Veliko
t'ih je bilo obsojenih na pri6i)no delo, ar je bilo takrat skoraj isto kot obsodba na smrt. Besedo pri tem sodišču je imel tudi že zgoraj omenjeni Vrhunc, sin glavnega ravnatelja Trboveljske premogokopne družbe iz Ljubljane.
Tn fant, star komaj dvajset let, je prišel v sobo, nas povabil bliže in začel:
»Vi vsi veste, kdo in kaj sem jaz, zato dovolite, da vam nekaj povem. Tovariši, jaz sem sin najbogutejšega Ljubljančana, pa 6e borim za proletariat in novi red. Vi vsi ste pa proletarci in reveži, pa se borite za bur-žuje. Zavedajte se, da živimo na prelomnici časov. Pri tem zastopa OF napredno stran, njej nasproti pa se bori reakcija. Reakcija je zastopnica zla, napredna OF pa zastopnica dobrega. Zdaj je no vas, da se odločite in se pridružite ali .dobremu ali zlu. OF dela za nekaj dobrega- Kaj pa je dobro? Dobro je tisto, kar našemu narodu v tistih časih, v katerih živi, najbolj koristi. Edino dobro pa je dane« osvobodilna borba. Na čelu te borbe pa je samo OF in njena .narodno-osvobodii-na' vojska. Vi ste to našo vojsko preganjali. Toda kljub temu smo mi danes močni. Mi napredujemo vsak dan. Ali ste že prebrali poročila? Kaj piše? Vidite, mi smo že dalečl Boštani in Št. Janž sta naša. Rakek smo zavzeli. Pro-;a Trst—Ljubljana ie uničena. Kmalu so vse v naših rokah. — Potem pa še
g
tole: Vi „te izdajali naše ljudi in jih pošiljali v internacijo. Mi vse to vemo. Tudi to nam je znano, kdo jih je izdajal. Nihče nam ne bo ušel. Imam še danes zvezo z Italijanom, ki mi vse pove. V rokah imamo tozadevne zapiske. Osvobodilna fronta ve vse! — Sedaj moram iti, ker imam spodaj še delo.«
»Spodaj« je pomenilo sobo, v kateri so padale smrtne obsodbe.
»Vi pa moje besede premišljujte in
Eripravite vprašanja. Jutri spet pridem, e bomo še kaj pomenili. Na svidenje!«
Drugi dan smo čakali nanj, a ga ni bilo. Ni nam prišel več »predavat«. Mu najbrže ni dišalo, ker je že pri prvem nastopu videl in čutil, da imamo preveč mrzla uše6a za njegove besede. Namesto nas si je izbral one, ki so bili obsojeni na prisilno delo v delavski bataljon.
»Delavshi« bataljon
Prvo delo, ki so ga morali ti reveži narediti, je bila ograja ob kasarni. In ta ograja je bila za koga? Za nje same! Bilo jih je okrog 40.
Vrhunc jih je sklical na dvorišče. Morali so stati in ga poslušati. Ker je precej na glas govoril, smo ga mogli slišati tudi mi iz I. nadstropja. Med drugim je dejal:
»Tovariši, vaši ljudje so spet začeli izdajati. Ti izdajalci so v Ljubljani in nosijo na rokah posebne znake ter stražijo na blokih. Poslušajte! Ko je prišel vlak internirancev v Ljubljano, se je zgodilo nekaj nezaslišanega: pregledali so vlak, svoje ljudi izpustili, druge pa zaprli v vlak in jih poslali naprej. Ali ni to žalostno? Še vedno je izdajstvo nad lastnimi brati. Ali je to lepo, tovariši?«
Med njegovim govorom je zaradi nezadostne brane oslabljen jiadel na tla nekdo od poslušalcev. Kmalu za njim se je zgrudil še drugi. Oba so odnesli, govornik pa je onemogle poslušalce zapustil...
Nekaj podobnega kot Vrhunc na dvorišču je govoril v naši sobi sodnik iz Novega mesta. Ta je ob drugi priliki rekel:
»Jaz sem zato partizanski sodnik, ker upam, da me čaka tu kariera. Če zmagamo, jo dosežem, če pa ne, bo tudi konec mojega življenja. 'L OF stojim ali padem!«
Ker je šlo za njegovo življenje, je jasno, da je z vsemi močmi delal samo za OF, ker sicer se ne vzdrži. Ni torej delal zato, da bi koristil OF zaradi nje, ampak zato, da varuje sebe.
Temu sodniku in sploh vsakemu »višjemu« «mo se stalno pritoževali zaradi slabe hrane. Vsak nam je obljub; ljal, da se bo zboljšala, samo malo naj še potrpimo. A živeli smo še kar naprej ob neslani vodki, v kateri je plavalo nekaj korenčkov in krompirjevih olupkov.
I, haj nehi, ustrelili te bomo.,.
Posebne vrste obisk je bil Mršek z Unca. Ko je prišel v našo sobo, so tisti, ki so ga poznali, takoj skočili okrog njega in ga spraševali:
»Ja, povej mi no, zakaj sem jaz tu? Zakaj so pa mene vzeli? Ali bomo šli kaj kmalu domov?«
Nekaterim je odgovoril, da jih bodo kmalu izpustili, »že v enem tednu bo-ete Cerkljani doma, gotovo je bila pomota, da so vas vzeli. Sicer pa, kaj pa mislite, da bo z vami. kar vas je tu notri Cerkljanov in drugih? Jaz sem prepričan, da jih bo najmanj deset ustreljenih.«
V	sobi pa nas je bilo kakih 40.
Financar Godfniavec, ki so ga po njegovem pripovedovanju odpeljali takrat, ko je bil napad na Rakek, in mu očitali, da je .špijon', je vprašal Mrška, kaj bodo naredili z njim. In Mršek mu je odgovoril, kakor bi bila to najna-vadnejša stvar na svetu:
»I, kaj neki! Ustrelili te bomo!«
Pa sta bila zgovorjena. Lahko si mislimo, kako je bilo takrat Godnjavču pri srcu.
Ko je bil Arhar bolan, je stal na straži posebne vrste tolovaj. Ta nasilnež je bil Primorec. Najprej so pod njegovim vodstvom pozno v noč prepevali tolovajske pesmi — mogoče za pomirjenje Arharjevih živcev in bolečin!
Ko so utihnili, je ta stražar hotel imeti glavno besedo. Norčeval se je iz
komandirja straže in strahoval ostale tolovaje in jetnike. Če je kdo potrkal na vrata, ker bi rad šel n« stranišče, mislite, da jih je odprl? Kaj še! Na jetnikovo trkanje je najprej zakričal: »Naprej!« se zlobno nasmejal in pustil reveža čakati pred vrati, da je nočeš nočeš moral porabiti »kiblo« ...
Poleg komisarjev so na« obiskali še gostje posebne vrste. Komisarji so odhajali, ti novi gostje pa so ostajali pri nas in nam delali družbo. Tako so bili ljubeznivi, da smo se jih morali kar otepati in jih preganjati.
Ze v Kočevju so jih nekateri obirali. Jaz tam nisem dobil nobene, čeprav me je na več krajih sumljivo srbelo. Bal sem se že, da sem dobil srbečico. Toda biti so morale — uši.
V	Ribnici se je ta golazen namnožila, zato je bil tudi lov večji. V Stični sem se skopal in preoblekel. Mislil sem, da bom imel mir. Toda ta stvarca se je tako zaredila, da sem še proti koncu novembra imel sitnosti z njo.
Rolnihi in njihova ttsoda
Največji siromaki so bili bolniki. Nekaj 6o'jih odnesli v bolnišnico. A kmalu po našem prihodu se je rdeča bolnišnica preselila nekam na Kočevsko.
Omenil sem že. Ju za bolnega Arharja ni bilo mogoče dobiti zdravnika. Tudi drugi bolniki so bili prepuščeni sami sebi. Videl sem fante, ki so imeli grižo. Edino zdravilo, ki so jim ga tolovaji nudili, je bila nekaka črna kava.
Študent Danijel Rot je bil prehlajen in poleg tega je imel še veliko gnojno rano na nogi. Komaj se je vlekel po sobi. Drugi fant je imel na hrbtu za dlan veliko gnojno rano, 7,a take bolnike nismo mogli dobiti ničesar. Obvez je primanjkovalo. Doljo časa so bili brez V6ake oskrbe.
V	zadnjih dneh ribniških ječ so na neprestano moledovanje dovolili medi-cincu Cimpermanu z Blok, da je smel hoditi po sobah in obiskovati bolnike. Toda dali so mn samo nekaj obvez, joda in aspirina. S tem se ni dalo mnOjP^ pomagati, a hvala Bogu, da je bilo vsaj nekaj!
Dne 22. oktobra zvečer pa smo izgii; bili še našega sanitejca, ki so ga zaradi »gotovosti« poslali »na varnejši kraj«.
Bilo je okrog 20. X. Sodnik je poklical sobnegu starešino in mu pojasnil, da bodo mnogi »puščeni na svobodo, če se bo prva skupina Ambruščanov, ki so bili za »mušter« domov poslani, dobro obnesla. To se pravi,‘če se bodo po desetih dneh javili domačim terencera, bo šla domov druga skupina, nato tretja in tako dalje. Če bodo pa ušli ali se v določenem roku ne bodo javili, ne 1*0 spuščeu nihče več. — Tako Jih bo šlo lahko dosti domov, kolini pa bodo ostali tukaj.
Kalini so bili oni, ki imajo nad «e-boj »zločine«.
Tolovajem se je začelo muditi. Pričeli so z množičnim zasliševanjem. Kar po 30 naenkrat so jih poklicali in pošiljali na »sodnijo«. Podnevi niso več zasliševali v kasarni; bali so se bombardiranja, Kmnlu za tem zasliševanjem se je začelo ubijanje v množicah.
Okoli 20. oktobra smo dobili nazaj legitimacije, brivski pribor; nazaj -o priromale tudi slabše ure. »Sodnik« sam je rekel' takole:
»Dobili boete svoje stvari nazaj, pa obrijte se, da boste spet ljudem podobni.«
Biti smo morali celo zanje pravcati divji možje!
Obrili smo se in počesali, da bi spet bili za med ljudi...
•
Črna borza je imela tudi v zaporu svoje pristaše. Stražarji so prodajali tablico italijanskega vojaškega prepečenca sicer po 25 lir, toda lakota je bila nepremagljiva. Za denar, ki so ga jetniki prikrili, so kupovali te reči. So vsaj za nekgj časa pozabili na lakoto.
Jaz sem bil povsem odvisen od dobrote drugih. Telič in Baraga sta mi večkrat odstopila kak košček. To sta bila naša trgovca. Ko sta se vrnila s svojih trgovskih potov, sta začela izza srajce in iz vseh žepov vleči prepečenec. Lačni sotrpini so seveda takoj planili okrog njiju in mahoma je bila zaloga prazna.
(Dalje.)
Naročnikom in bralcem
Slovenca in Slovenskega doma
Komisar zn cene pri Sefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo KC št. 647/1 z dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za ljubljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 15. novembra dalje. Od tega dne bo znašala mesečna naročnina za »Slovenca« 32 lir, v nadrobni prodoji pa bo veljala posamezna številka 2 liri. Za »Slovenski dom« bo znašala mesečna naročnina 8 lir, cena v nadrobni prodaji pa bo 2 liri za izvod.
Cenjene naročnike prosimo, da pri poravnanju naročnine ▼ decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra 3.50 lire za »Slovenca«, 1 liro za »Slovenski dom«.
Nova cena za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) bo stopila za »Slovenca« v veljavo s številko, ki bo nosila datum 16. novembra, za »Slovenski dom« pa s številko z datumom 18. nov.
Uprava »Stovenea« bi »Slovenskega doma«
1
l.
Umetnost na cesti
Gospod Panurge iz Pantagruele, ki se jc na svojem potovanju po Evropi pred nekaj tedni mudil tudi dan ali dva dni v Ljubljani, je po vrnitvi v domovino objavil v vodilnem pantagruelskem časopisu »Bacbuc« nekaj vtisov s svojega potovanja ter med drugimi posvetil nekaj podlistkov tudi našemu mestu. V roke nam je prišla samo tista številka »Bacbuca«, ki v njej gospod Panurge govori o naši moderni umetnosti.
Po prvem odstavku, v katerem pisec poudarja zlasti, kako ga je ganila prijaznost Ljubljančanov, ki so po vsej sili hoteli govoriti z njim v pantagruelščini, čeprav je prav nič ne razumejo, pride na naše moderno slikarstvo, in ta odstavek v izbranih odlomkih ponatiskujemo:
»... Prijetno pa me je iznenadila ljubezen Ljubljančanov do umetnosti. Umetnostne galerije, ki jo Ljubljana menda ima, nisem mogel obiskati, ker so mi povedali, da je trenutno na varnem, v zaklonišču, toda o stanju sodobne slovenske umetnosti, zlasti slikarstva, sem 6e pa lahko poučil na drugem kraju.
V	Ljubljani je namreč skoraj vsaka izložba, pa naj bo čevljarjeva, krojačeva ali knjigarntška, galerija v malem, z vsaj dvema ali tremi razstavljenimi slikami.
O, srečno mestol To se pravi živeti z umetnostjo, ki spremlja človeka ob slehernem koraku, ne pa kot pri nas, v Pantagrueli, kjer mora vsakdo dobiti poprej od strokovnjakov dovoljenje in potrdilo, da je slika VTedna razstavel
Ne samo Ljubljančani, tudi mi tuici moramo biti zlasti danes hvaležni ljubljanskim trgovcem ki tako mecensko in brez pomišljanja odpirajo svoje izložbe slikarski Muzi. (Muza — pride od slovenskega glagola »muzati se« — torej devica, ki se muza; analogno kot mrdati — mrdal Op. pis.) Tako sem se kljpb zaprti galeriji lahko spodobno in vredno seznanil z živim, sodobnim slikarskim prizadevanjem ljubljanskih umetnikov ...
...Po monumentalnosti razstave sodeč, je danes vodilni ljubljanski slikar neki R., ki je razstavil svoja olja in risbe v neki izložbi trgovine K. na Starem trgu (v tej izložbi se sicer bohotijo le srajce in .podobna roba, ki na se je za zdaj umaknila umetnosti!). Slikar je predvsem kopist, ima" pa to d<£bro Isstnost, da izmed najslabšega izbere najslabše, da je slep za barve in da ne zna anatomije. Toda to je najbrže le dokaz njegovega skrajnega modernizma, ki stare vzore čim bolj svojstveno preobliči.
Zlasti mu leže osladno sentimentalni motivi, kot: žena s svečnikom, Španjelka z vrčem, dojenčki, mesečina, razburkano morje ... Pravili so eni, da je R.-u enakovreden neki drugi slikar, ki je malo poprej razstavljal v Gradišču svoji viziji; baje je tak mojster, da zna iz cigaretnega dima pričarati meglen, pa silno živ ženski akt, ki sedi celo na muzi.
Umetnostno silno važna slika je bila razstavljena v neki izložbi blizu škofije; predstavljala je ženske v cerkvi, s slovenskimi pečami na glavah, kar jasno priča, da je istoimenska Leiblova slika le revna, malo predrugačena (pokrivala!) kopija ljubljanske umetnine. (0 tem bom o priliki napisal daljšo razpravo — naj »vet zve resnico!)
Risba, razstavljena v izložbi trgovin«
•	čevlji na Starem trgu, mi je dokazala, da so že v srednjeveški Ljubljani poznali in nosili cilindre, dočim jih je ostala Evropa dobila šele v prejšnjem stoletju iz Amerike. Za to risbo in njen enakovredni pendant, razstavljen v isti izložbi, se zdaj potegujejo vsi večji evropski muzeji (eno so prignali že do 100 lir), kajti kulturnozgodovinsko sta zelo pomembni; čudim sc le, da edino ljubljanski Mestni muzej še ni pokazal zanimanja zanji, čeprav bi spadali najprej vanj.
Le mimogrede naj omenim še številne krajine po raznih izložbah, polne tirolske I
idilike, Blodov in Martuljkov, sanjavih steza, jezer in žalobnih cipres, kar občinstvo z veliko hvaležnostjo in razumevanjem sprejema ter s tem dokazuje svoj prefinjeni čut za umetnost. (Galerija takih podob pa plasti trgovina Š. na Kongresnem trgu.)
Iz povedanega je torej videti, da je to »slikarstvo odsev izrazito zakptne, zapuščene kulturne province ...« itd.
Tako tujec, gospod Panurge iz Panta-gruele!
Hvala Bogu, navedenih besed ni gospod Panurge nikoli zapisal, zapisali smo jih mi v večno sramoto ljubljanske javnosti!
Ta naša Ljubljana, ki je pred leti s takim svetim ogorčenjem sprejela plastiko na Muzejskem trgu, lahko iz dneva v dan mirno prenaša večno razstavo plaže po svojih izložbah. Še več; so ljudje, ki jo celo občudujejo in jo — obešajo v svoje salone. To je res »umetnost z ulice«, ki ne pozna sramu in javno razkazuje svoje beraštvo. Če kdaj, bi nas moralo biti prav danes sram take šare, saj si tujec prav lahko misli o naši umetnosti kaj podobnega kot naš izmišljeni g. Panurge. Bilo je že pisano o tem, toda naši trgovci se še niso zavedeli, kakšno smešno reklamo delajo svojim srajcam in čevljem s tako okrašenimi izložbami. Če zakotni mazači ne čutijo nobene odgovornosti do javno-
sti, ko nam strežejo s svojimi »umetninami«, smemo zahtevati vsaj od trgovcev toliko usmiljenja, da nas ne trapijo s podobnimi razstavami. Nikar se ne izgovarjajte, češ saj smo celo v pasaži videli podobne stvari (kajne »Cankarjevo bajto« in cerkev s poševnim zvonikom mislite, saj vem ...) — toda ta izgovor ne velja; je samo dokaz, da celo poklicni trgovec (in samo trgovec!) ne loči zlata od blata. Kdaj bomo spoznali, da je dober čevelj lepši od slabe slike — in to ne samo danes. Torej:
Lastnikom izložb:
Prenehajte se že smešiti s takimi razstavami, saj trpi pri tem samo ugled vašega podjetja! Ne mislite, da pri tem opravljate še kako kulturno poslanstvo — obratno: obraz našega mesta barbarizi-rate in nam dajete zelo slabo spričevalo pred tujci.
Slikarjem — skazam:
Prepustite slikanje drugim in vsaj v današnjih časih nikar ne tratite barv, ko jih še poklicnim mojstrom primanjkuje. Če pa vas je že obsedel zli duh, da morate za vsako ceno uničevati platno in barve, opravite to naskrivaj in za zagrnjenimi okni, zlasti pa tega nikomur ne pokažite.' Če pa vas sili k temu gmotna stiska, vedite, da si tudi drugače, častneje in koristneje lahko prislužite denar, ne pa na brezvestni račun nepoučene pu-
f
Iz zakladov nase besede s
A. M. Slomšek
govori
Pri sefvi mora sonce sijati, da se da lepo orati: tudi pri nauku bodi vesel — dobre volje, kar jc prav... Naj tudi setev pohleven dežek namoči, se bo hitro ozelenila. Rodoviten dež na razložen nauk so solze iz ginjenega si*ca.
Ne govori o drugili slabega, tudi ne sam o sebi dobrega. Drug** opravljati, boli, sam sebe hvaliti, smrdi. Če dobrega v tovariši ii praviti ne veš, pa molči; tudi beseda človeka ubije.
*
Ako ti kaj zamrzi, tiho deset odštej, prej ko kaj rečeš. Tako se jeza ohladi m sovraštvo ugasne.
•
V	naših deželah so dvojni'vojščaki: prvih vojvoda je Bog, drugih sam peklenski h... in kdo bi verjel, da se mladeničev najde, ki se raje k drugemu od prvega podajo, ker te strašne službe prav ne poznajo.
Kadar tebi k naboirn ukažejo, ne odmikaj se k drvarjem, da ne zaideš od njih k tobakarjem.
Brez božje volje ne boš soldat, če je pa božja volja, naj tudi tvoja bo. — Kaj bo storil Bog s takim, ki si prste seka, zobe izbija, da bi za soldnščino ne bil? Strašen greh je to, ki ga tudi deželna gosposka ostro kaznuje.
Si	za vojščaka dežele spoznan, ne bodi žalosten, ampak vesel, da je Bog tebo brez vsake groje ustvaril. Zdravi udje so božji dar. Ali nisi ti boljši kakor odvržene smeti? Prisezi voljno in srčno na vojno bandero; tvoja služba bo imenitna in srečna, ako boš priden in zvest. Nikdar ne pozabi svoje prisege, dokler svojih let ne doslužiš. Kdor uhaja, sveto prisego prelomi, Boga zataji, svojo dušo peklu zastavi. Uhajalec ne sme na »vetlo in je kakor volk v domači deželi... Se izgovarjati, da nisi hotel priseči, ali ne pravih prstov dvigniti, nič ne pomaga. Saj ne moreš Bo- I ga goljufati, njemu se ne zlagati.
Bogaboječa mati je dala svojemu sinu, ki je na vojsko šel, posebne tri
naiilcp: »B o j s e B o g a !« je dejala, »in njemu zvesto služi, nko ne moreš očitno, pa na tihem. Soldat brez vere in pa ptica brez neruti. — ... Bodi pokoren! svojim poglavarjem; pokorščina in zvestoba sta prva stebra vsake armade. Izdajalec, ki svoie tovariše preda, je Iškariotov brat. Naj ga ravno sovražnik podknni, ga vendar zavrže. On pokoja na svetn ne najde: vrv ga čaka tukaj, pekel pa tam. Puntarji in izdav jalci žalostno nmrjejo. — Bodi na vojski lev, doma pa jagnje, srčen, pa tudi usmiljen. Ne boj se krogel. ki okrog tebe žvižstaio: za materino deželo nmreti je srečna smrt, ako si v milosti božji... Krogla te ne bo zadela, ako bož ja volja ni; v božjih rokah si. Padli bodo na tvoji desnici, nmirali na desnici in ti boš prišel zdrav nazaj. Bog te obvaruj!« — To je bilo modre matere lepo slovo.
Drnca vojskn ▼ naših deželah Je to-bakarska, njen voivoda, da ne« Bog va-rnj! je h... Koliko strahu, sovraštva in morij ta stan naredi, lahko slišite in vidite. Tobakar svoje premoženje na hrbtu nosi, mn to vzamejo, morn krasti, ako ne more, pa ropa. Za kakim Krmom obleži ali pa na ravpah obvisi; kako bi srečen bil?... Kdor hudemu v službo pride, mu težko uide...
človeka lahko po ho.fl, hiše po strehi, ljudi in kraje po šegah spoznaš. — Prideš v mesto in najdeš, da po trgu trava raste ali pa gnojnica teče, ne išči dela; tnm so prteni gospodje doma, kn-terim se močnik po gnmbih obeša. — Srečaš veliko bledih, tankih deklic po mestu, boš našel vsako nedeljo dosti raja, malo pa prida._ Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam pogosto boben ropoče. Ne sodi po visokih turnih pobožnih ljudi, ne po vrli noši imenitne gospode, kakor ne po novem kozarcu dobrega vina; tako se slabo blago prodaja. Poskusi, preden verjameš!
(Blaže in Nežica« 1842.)
blike, ki vaše »slike« morda celo kupuje, v dobri veri, da so res umetnine.
Občinstvo:
Nikar ne trpite, da bi vas še goljufali s podobnimi razstavami; ne kupujte slik od nepoklicnih slikarjev. Raje obiskujte prave umetnostne razstave, kjeT se boste duhovno oplemenitili in spoznali razliko med umetnostjo in plažo. Če se pri nakupu slik ne morete sami odločiti, vprašajte za nasvet poznavalce.
Poklicanim:
Že zdavnaj nam obljubljate uredbo, ki bo prepovedovala samovoljno razstavljanje po izložbah, pa je doslej še vedno ni. Lepo prosimo, pohitite z njo, da ne bo poprej ugasnila v Ljubljani še zadnja iskrica spodobnosti za presojanje umetniških del.
Načelno:
Vsako sliko, ki naj se razstavi v javni izložbi in je ni ustvaril poklicni umetnik, naj poprej odobri posebna komisija. Vsako samovoljno razstavljanje pa naj se kaznuje z zaplenitvijo in uničenjem razstavljenih slik. Isto naj velja tudi za vse ponarejke, kajti ne morete si misliti, koliko lažnih Jakopičev in Groharjev se proda za drag denar!
Če smo povsod dosledni, bodimo še tukaj!	Z.
POPRAVEK
V	zvezi s sestavkom »Kulturni molk« v predzadnji številki »Slovenskega doma« smo prejeli nepodpisan dopis, ki se končava takole:
»Če preberete zanimive strani C. Tho-masove knjige o Herojstvu, boste brali tam Salomonov izrek: ,Čas je za govorjenje, toda so tudi časi, ko se molči*!«
Ne glede na to, da je gornji stavek že slovnično nemogoč; dalje, da sedaj ni-60 časi za molčanje in kljub temu da je pravilen naslov citirane knjige: »Heroji, heroizem in češčenje herojev« (če bi anonimni pisec morda želel original: »On heroes, hero-worship ad the heroic in history«); torej ne glede na vse te napake, ga le vljudno prosimo, naj obrne še nekaj listov od citiranega mesta, pa bo bral o ljudeh »tiho mislečih, tiho delajočih, ki pa so le s Svojim delom postali vojaki iste vojske, postavljene pod vodstvom neba, da se borijo proti istemu sovražniku, proti oblasti teme in krivica!«
Mislimo, da nam pisec poslanth vrstic ne bo zameril, če mu damo tudi nekaj naukov: Omenjeno knjigo je namreč napisal Carlyle. Thomas pa mu je bilo samo bržkone pri rojstvu dano ime ...
BIBLIOFILSTVO PO PODBEVSKOVO.
Anton Podbevfiek je svojo zadnjo bombo, »Slovensko liriko«, napovedal v 320 mimeriranih bibliofilskih izvodih, torej samo za najbolj izbrane ljubitelje lepe knjige. Samo ti zaslužijo, da jim pride za drago ceno v roke delo, o katerem pravi Podbevšek sam, da »malo knjig
Sveta la risa
Sveta »Marica« je svetnica, ki je tni ne poznamo ali bolje, je ne poznamo več, ker takrat, ko smo se Slovenci naseljevati po Furlanski ravnini tja do Tilmenta, smo častili neko »sveto Marico« i naglasom na -1-. Ob tej relu stoji namreč še danes vas Santa Ma-rizza (— Sveta Marica).
Brez dvoma, da imamo v tej Marici slovensko ime, ker naselbina Santa Ma-rizza je prav na sredi tistih naselbin, ki so še do danes ohranile imena slovenskega lica ob tej reki.	*
Od Svete Marice prideš, če greš ‘proti reki, v Belgrad (Belgrado), Če pa ob reki navzgor, najprej v Gradiškuto (Gra-discutta), potem v Glavnik (Glaunico), v Kamin (Camino), v Gorico (Gorizzo) in še kam drugam. Jasno je, da spada Sveta Marica (Santa M&rizza) v to skupino slovenskih imen in da je torej slovensko ime za Marijo!
Naglas na predzadnjem zlogu je lahko tudi vpliv italijanskega okoliša, ni pa to nujno, kakor nam kaže bolgarska Marica. Ljudje iz tega kraja, ki se danes imajo za Furlane, nosijo priimek Ma-rlzza (v Fari, Gradiški, Gorici), le malokateri si piše Marica. Italijanski filologi so ta priimek razlagali z bolgarsko Marico in Marlzze kot Bolgare, uskoke pred Turki. Ker niso mogli zatajiti naselbine Santa Marizza, jim je ta pač »bolgarska^ vas ob Tilmentu, češ bolgarski begunci, ki so jo ustanovili, so bili z reke Marice in so se zato najraje naselili ob reki — Tilmentu. V resnici pa je vas Santa Marizza ena najstarejših slovenskih naselbin, nam dragoceno krajevno ime, ki nam odkriva doslej neznano obliko Marijinega imena pri Slovencih, ker sveta Marka (ali mogoče Mžrica) ne more biti nobena druga nego Marija, mati Jezusova. Mdrica nam je sicer znana manj* ševalna oblika za ime Marija, nikjer pa na vsem ostalem slovenskem ozemlju se Mati božja ne imenuje tako. Danes bi nam kaj takega pomenilo prej žalitev Marije kakor izraz ljubezni, ker je Marica postalo otroško ime. In vendar je morala tudi pri nas obstojati taka laskajoča oblika Marijinega imena v dobi pokristjanjevanja, ki je pozneje izginila, dočim je Sveta Marica ob Tilmentu ostala živa zaradi svoje izoliranosti.
Mogoče, da je v tej obliki še slea slovenskega poganskega duha, ki je svoje stare bogove večkrat tako imenoval. Za take hipokoristike med imeni slovanskih botrov se zavzema Aleksander Briick-ner (»Mitologia slava«), ki razlaga n. Pr-Svaržiča ne kot sina Svarogovega, ampak kot manjševalno obliko imena Sva-rog, kar pa je še odprto vprašanje. So pa tudi drugi nazivi, ki govore za to, kakor slovenski Bogee, Litvinski D'®* wajte. Slovenska tradicija pozna neko Mokoško, ki je deminutiv imena Mok°“' Mokoš je edina boginja, ki jo omeDJa Nestorjeva kronika. Slovenec jo je z»uPn0 klical Mokoška. Tudi v slov. vzkliku začudenja (na Gorenjskem) Marija šo vedno: Joj, Marička! To sem čul iz u3t m0" ža, ki je s tem hotel vse prej kakor žaliti Marijo. Poganski Slovan se je ot)' račal do svojih bogov z otroško vdanostjo in jih nežno ogovarjal, dajal ji® taka imena kakor otrok očku in mamici. Od tod torej, iz te prisrčne religioznosti, so Slovenci ob Tilmentu imenovali svojo nebeško mater —.sveta Marica. A. M.
izide pri nas, kjer bi bila vsaka beseda tako pretehtana«, kakor je tu.
Od teh 320 numeriranih bibliofilskih izvodov jih je dozdaj prišlo na trg —• nekaj čez 700!
Bibliofil bo pri nas kmalu pomenilo isto kakor lahkovernež, bibliofilska izdaja pa toliko kakor sleparija ...
Pusti so zimslci večeri, če nima človeh hnjige, s hatero hi si krajšal dolgčas
Slovenčeva knjižnica s svojimi Izbranimi knjigami vam za nizko ceno ponuja pošteno razvedrilo. Do zdaj sta v četrlem letniku izšli že dve knjigi:
Ksavcr Meško: »NA POLJANI«
in
Theodor Choinski: »POSLE!t\JI RIMLJANI«
Zadnja knjiga ima dva dela. Drugi del bo izšel še ta mesoc. Večeri ob lepi knjigi so najkrajši in tiajbogatejši. Ne pozabite na to in naročile se na »Sl«'
venčovo knjižnico«:!
MARIJ B0RSKI
Dva izmed mnogih
Ko da bi zavel povsem drugačen zrak krog na&, ko je zavozil vlak izmed drobnih, kakor iz lepenke postavljenih hiš med drevje in travnike. Slonel 6em ob oknu in sonce, ki mu v mestu megla ni pustila, da bi ros ogrelo, je toplo sijalo na roko in časopis.
Tako novo je v človeku, ko »e izmota te meglenih objemov. Skuša »e znebiti še zadnjih mestnih spominov. Toda predolgo je bil tam zaprt, da bi mogel zginiti izpred oči še stari odsev: odsev kamnitih cest in oken, samih oken krog njega
Zaprl sem oči in se skušal prepričati, da vozi vlak v nasprotno smer. In re« se mi posreči. Prepričan sem, da gledam v •mer vožnje in kakor otrok se nasmehnem, ko odprem oči in vidim, da se v resnici oddaljujem od mesta.
Sedai mo ni! Ne mislim nič. Saj prav ea prav tudi ne vem, kam sploh hočem. Vem samo to, da nekje nočem biti. Kamor koli... Bog ve, ali «m se prepeljal komaj eno postajo ali že več? Pa saj me to ne sme zanimati. Samo da je zelenje krog mene, drevesa, grmičevje, močvirje. Vse je tako novo. Stopil bi z vlaka in šel po gozdni poti med smrekami in pri tem brcal drobne oglate kamenčke. Tam ob strani bi se nekje začela ograja, pokrita z mahom in po njej bi tolkel z drobno olupljeno palico.
Kakor sem si ustvaril podobo, taMna je bila pred menoj! Kakor da bi nekoč že hodil tod mimo. Za majhnim železniškim poslopjem se izgublja cesta. Vse je prazno, žalostno, čeprav je nedelja. Počasi izginja za smrekami in v domišljiji si slikani, kako se vije in kako je vsa tiha. Tam bi človek sedel na obcestni kamen in se zamislil. Ali bi se pa umaknil s poti naravnost v gozd in kje pri potoku prebil dan do večera. Prste bi pomakal v mrzlo studenčnico in gledal skcei veje na potujoče oblake. -
Sam ne vem, kako sem se znašel na cesti. Vlak je odpihal in — glej, čudno! Prav nič «e nisem vprašal kakor doslej še vedno ob takih trenutkih, kara vodi pot ljudi, ki so ostali v vozovih. Načelnik postaje se je umaknil. Nekdo v daljavi je vlekel s palico po plotu. Razen dekleta v mestni obleki in s knjigo v roki ni bilo nikogar na cesti. Prav tako čudno kakor jaz je gledala krog sebe, potem pa kakor da ji je pot vsakodnevna znanka, stopila po robu poti. Ah! Kaj bi sedaj človek z ljudmi?!...
Zakaj sem prav za prav izstopil in kakšna je sploh tu postaja? Hotel sem se že vrniti do ovinka, pa sem se ustavil. Kaj ti mar, kje cil Saj nisi prišel zato sem, da boš zvečer v gostem kavarniškem ozračju pripovedoval, kod ci hodil. — Le-
po je! — Stekel sem po poti, in ko ni bilo žive duše več nikjer, sem pričel objemati drevesa, tolči po vejah, da so listi padali v sunkovitih valovih na mokra tla.
Človek diha, kakor bi pil. Toda jesenska pijača te počasi omamlja. Čudno, žalostno postane vse naokrog. Sprva se človek upira napadajoči bolezni, ki prihaja vanj a tem težkim ozračjem. Potem pa ne misli več. Vpija barve in vonje in drug človek nastaja v njem. Legel bi vznak in se ne bi nikoli več vrnil po poti, še v mislih ne.
Bog ve, kje sera. Nasmehnem se, pogledam, kakor bi me bilo sram, če me je kdo videl, in zatulim v gozd. Tako, mislim, vpijejo divjaki in ranjene živali po pragozdovih. Prsi mi raeganja, roke vtaknem v žepe in se hočem raztegniti. Kar streae me, ko zaslišim, kako mi v žepu zašumi časopis.
Fej! Umazane, lažnive črke! Smrad po tiskarskem črnilu se jih še drži... Ne končam misli, ampak že tržem list na drobno koščke in jih vržem med veje. Preskočim jarek, pa se vrnem in zberem strgane kose. Ne bi hotel da bi koga, ki bi zašel sem, spomnili tako, kakor so mene, da je nekje še drug svet. Zmečkam jih v kepo in jo pokrijem s Sopi trave. Kakor bi ne vem kaj storil, s« pod kožo tiho zasmejem.
Sonce! Zaženem se v travo in zaprem oči. Vse je tiho, potem prične nekaj plesati krog obraza. Bzzz ... Pihnem mimo noea, o ne odprem oči. Tako lepe barve plavajo v kolobarju pred menoj. Sonce sije prav v obraz, sedaj premišljujem: čudno; kakor bi •• mi oči sprva segrele
in potem shladile, ali pa da bi sonce kdaj pa kdaj izginilo .,, Počasi dvignem veke. Ah! Veliki rjavkastozeleni praprotni listi se zibljejo v vetru in mi tu pa tam pretrgajo krog oči plešoče sončne žarke. Sicer pa je tiho in zdi se mi, da slišim, kako se napenja in udarja platneno srajca.
Groeaf Nekje se nekaj enakomerno oglašal To ne more biti muzika sveta krog mene, to ne more biti resnično, naravno, nekaj iz sveta, h kateremu bi rad vsaj za trenutek pripadal
Enakomerno tolče in ubija misli, »redi katerih plavamo. Poraja misli, na katerih trdno stojimo in preko katerih moramo iti.
Ura!
Ura je v žepu. Jezno jo izvlečem, dvignem roko, zamahnem... Ne grel Stari človek se oglaša. — Srebrna je! — Kaj mi to mar sedaj? — Dragocena. — Slabi človek se prebuja ,..
Slabi človek je zmagal. Vtakne uro nazaj v žep in čeprav io je gledal, zdaj ne ve, koliko kaže... Ne samo da sem se docela prebudil, sedaj pričenja človek, ki sem se ga prej znebil, celo zmagovati. Sedaj celo pogledam na uro — konec! V hipu »e misli blazno zavrtijo: vlak, listek, vozni red, papirji...
Bri pokonci in nazaj! Toda kam? Kar po prekpotih in komaj kdaj shojenih stezicah. Toliko da el nisem na robidovju strgal obleke, ko sem se zavihtel z veje preko jarka. Kakor žival grulim in kričim od veselja, ko srečno priplavam po eraku na mehka tla.
Strete I
Zdi se ml, da sem zardel po vse® telesu. Toliko da nis«m priletel v naročj® dekletu s postaje. Prsti sc mi plazijo mimo usten in potem se v strašni zadregi pogladim po bradi.
Nekam čudno me gleda. V roki dr& knjigo — zaprto! Skoraj’ jezno zamrmra®, ne vem, kako bi sicer skril zadrego.
Kakor da je nič ne zanima. Trap»‘ »Oprostite! Mislil sem, da sem sam..'* Mogoče si še misli, da sem nalašč tako priletel do nje. Mogoče... pa jasno1 Najbrž misli, da mi je sedaj celo kaj &° tega, če se z njo pogovarjam.
»Ali bi mi lahko povedali, kje jc
tod
postaja?«
Kakor da ne razume. Ali pa d* premišljuje nekaj drugega, kar je sicer v zvezi z menoj, pa ... Čudno! V hipu ®* prime strašna trma. Hočem se pogova*“ jati, prav zato, ker molči.
»Mislite, da pridem še pravi £»*
vlak?«
Kakor da bi nekaj tovTažnega skočilo v njene lepe oči. Napeta usta zatrepetajo, pa se znova umirijo. Potem mi čudno M* doni na uho.
»Mislim... dale
Sele ko je utihnil njen mirni glas, s«® ee zavedel, da sem se trenutek prej bali či mi ne bo c govorico razbila *• *•“" njega ostanka tistega človeka, ki v tem popoldnevu po dolgem času poklical vase.	..
Hm! Nazadnje «1 bo mislila, da »o® *a mestni ptiček ..,
»Hvala lepa, gospodična!« Obrnil **** se in pri tem pomislil, kakšen neki ®°"
KONEC habsburike države !■ njenega poslednjega
W
BRUNO BREHM
' •-.:;S -It s 5?	•>'	'«•	£	,>	^
DOSEDANJA VSEBINAi
21. novembra 1916 umre na Dunaj« cusar Franc Jožef. Na dvoru zavlada velika zaskrbljenost, kaj bo zdaj. A že se začno tudi diplomatske spletke
2e drugi dan po cesarjevi smrti se jo nemudoma pripeljal na Dunaj oersk; ministiski predsednik erot' Tisza. najvplivnejši mož, kar jih je tedaj imela Madžarska. x Mlademu vladarju Karlu je sicer dojal, da je priSel iz Budimpešte zalo da bi mu v tej težki uri po-majral z nasvetom in dejanjem, v resnici pa je imel svoje nažrte. Kot najvažnejši in pivi korak, ki da ca mora mladi vladar storiti, jo po Tiszovem mnenju ta. da se da kronati za ogrsnesra kralja Karet se po dolgem obotavljanju slednjič le vda in obljubi, da se bo, čimprej, ko bo to mosroče, dal kronati za kral?a Oprrske. Hrvaške, Slavonije in Daimacije, sluti pa že tedaj, da je zagrešil nepopravljivo napako.
Ko zve za to vladarjevo obljubo avstrijski ministrski predsednik Korber, se zelo razburi, češ cesar vendar ne moro priseči hkraiti na dve ustavi, ki sta si v mnogočem tako nasprotni.
Ze pa zaSne spletkariti tndi prino Sikst, Karlov svak, ki je bil tedaj belgijski topničaraki poročnik. Oglasi se pri francoskem glavnem tajniku zunanjega ministrstva Cambonu ter mu pove, da so je prišel pomudit v službo francoske vojske, ker da od trenutka, ko je njegov svak Karel prevzel vlado, Avs*rija ni več Franciji sovražna država. V Avstriji pa da bodo zdaj tudi izmenjali lind;. ki so prevoč nemško usmerjeni.
Ker glavni tajnih republike ni rad go-_ o Ecurboncih, se je temu brž izmaknil: »Razumem, razumem. Vaša sestra	res ni v prijttoem položaju. Tudi to
)e	res,	da vaš Svak ni kriv vojne. Vaš
svak je zdaj za nas še nepopisan list. Vsaj za Francijo. Italijani mislijo o tem drugače. Italijani niso pozabili, da je vaš svak meseca maja pri svoji ofenzivi iz inžne Tirolske zelo netil navdušenje za Vojno proti Italiji.«
»In vendar imajo v Avstriji mojo sestro Zi to za Italijanko in ne za Francozinjo. Krivdo, da so morali ustaviti ofen-*Jvo, niso pripisovali Brusilovu, marveč “Jej.«
»Avstrijsko mnenje je močno pod vplivom Nemčije,« je d*jal Cambon.
»To se bo zdaj, ko je nastopil vlado ®oj svak, brž spremenilo,« je odvrnil «kst, »Poskrbeli bodo, da tisk zavzame **nigo smer.«
»Vaš svak se bo moral predvsem obrniti proč od cesarja Viljema, zakaj zv«za
* »jim je precej pereča stvar. V Pariza gledajo danes na Avstrijo kot na nem-“O vazalno državo, ki nima nobene last* ne volje,«
»Moj svak si ne obeta dosti od tveze
* Nemčijo. Nikoli ne bo prebolel, da so Ja po Brusilovi oienzivi postavili pod nadzorstvo nekega pruskega generala. Takšnega ravnanja z njim ni pozabil.«
»Njega torej ni omamilo nemško peneče se vino?« se je pošalil Cambon.
»Nikakor ne, Alise], ki sta ml jo vedno poudarjali moja mati in moja sestra, da bi bilo 'treba s Francijo skleniti ločen ■»ir, se je v onem časa v mojem očeta fes zelo zakoreninila. Sicer pa tndi za Francijo to ne bi bil prvi ločen mir, ki jia je kdaj sklenila.« Princ se je vzravnal
*ačel, podobno kakor učenec, ki je za svoja leta nekoliko premoder, predavati staremu gospodu, kako je francoska republika sklenila že večkrat ločen mir. »In tako gremo lahko naprej do mirovnih Pogajanj v Rastattu, na katerih je Nem-”ia morala priznati Ren kot naravno me-1° Francije.«
Cambo„ je plosknil i rokama: »Prav jjnatel To je bil odločilni mirovni sklepi« Rumenkasti prinčev obraz je ob tej pohvali kar nekam pordeL Pri razkosavanju N«mčije je bil princ naravnost radodaren: »'rancoske zahteve so po mojem mnenju “»»»go preskromne. Mi ne smemo zahtevi nazaj samo Alzacije in Lotaringije, i 1 s«no jo leta 1871 izgubili, marveč tudi >
mesti Landnn in Saarlouis, ki so nam jih vzeli leta 1803!«
»ti fcuva-m Saarlouis!«, je poudaril Cambon, »Neyjev rodni kraj, domovino tega najvrlejšega med vrlimi!«
»Francija bi pa lahko zasedla tudi še dolino Moscle ni Bavarski dvori« je predlagal Sikst.
Zdaj je bila spet vrsta na Cambonu, da se prikupi. Ponudil je princu, naj bi se Belgija in Luxemburg nekoliko povečala, ker v teh dveh deželah sedita na prestolu sestri Braganški, sestri prinčeve matere. Razgovor se je čedalje bolj stopnjeval, Mladi in stari gospod sta na tej »dražbi« raznih dežela kar tekmovala, kdo bo ponudil več: »Glavna stvar bo,« je nadaljeval princ, »Pruse zriniti proč od Rena. Severno rensko dolino bi lahko podelili hessenckemu nadvojvodu, ki je vendar z ruskim dvorom v svaštvu. Znova je treba oživiti Hannoveransko, ki je že od nekdaj zvezana z Anglijo, če bi odstopili Holstein in Dansko, bi kielski prekop izgubil svoj pruski značaj. Poljsko vprašanje naj “bi rešili Rusi. Ves plen, ki so ga zasegli Prusi na račun svojih sosedov, bi morali vrniti. Tudi Saška mora dobiti nazaj vse, kar je izgubila zato, ker je bila zvesta Napoleonu.«
Zajtrk je bil končan in Cambon je vstal ter pospremil princa spet nazaj v delovno sobo: »Nekoliko predaleč sva za. šla od avstrijskega vprašanja. Pozabili ste, da je Prusija tudi Avstrijo izropala. Marija Terezija ni mogla nikoli pozabiti izgube Šlezije. Tudi irancoski vojaki so padali za to Šlezijo.«
Princ Sikst je videl, kam meri Cambon, in ga je skušal še pravočasno speljati drugam: »To je bilo že precej davno. Šlesko plemstvo se je medtem že docela poprusilo.«
Cambon je videl, da princ misli preveč samo na vladarske in plemiške rodovine, čeprav je bil tako lepo naštel mirovna pogajanja, ki jih je doslej imela
francoska republika: »Plemstvo hitreje menja barvo kakor pa ostalo ljudstvo. Toda naj bo po Vašem. Francija računa z avstrijsko odškodnino. Ob popolni zmagi bi lahko pomandrali tudi popruseno plemstvo. Poskusili bomo vendar tudi podžgati ljubosumnost bavarskih, Saških in hessenkih dinastij do Hohenzolerncev. Francija ni pozabila, da je bil Napoleon tisti, ki je naredil Bavarsko in Wiirtem-berško za kraljevini, čeprav so morda Bavarci in Švabci to pozabili.«
»Če pa Avstrija dobi nazaj Slczijo,« je odvrnil princ, »se bo nemštvo preveč okrepilo.«
»Mar mislite, da bo po Izgubljeni vojni v Avstriji še kaj dosti Nemcev? Francija ne bo odnehala in h bo naprej borila za uničenje praškega cesarstva. V Napoleonovih časih tega germanstva ni bilo, Te zamisli bodo z uničenjem Prusije spet splahnele. To cesarstvo je zgrajeno na temeljnem kamna Alzacije in Lotaringije. če ta temeljni kamen Izpod-maknemo, bo država zgrmela na Kup. Kdor nam pri tem pomaga, mora dobiti tadi del plena. Mi nočemo slabiti Avstrije, mi hočemo le Francijo okrepiti. Avstriji pa samo naši zavezniki ne žele nič dobrega.«
Princ (e vedel, da Cambon meri na Italijo: »Pa Francij« ne more storiti ničesar, da bi bili visoki zavezniki nekoliko bolj zmerni?«
Cambon je skomignil a rameni: »Pogodbe so podpisane. Francij« se jih drfi. Mi smo Italiji naklonili Trst in Trient. Srbija sl lasti pravico do Bosne in Hercegovine. Romunija zahteva Transilvanijo.«
»Ne razumem,« je odgovoril princ, »kako morejo francoski listi kakor »Petit Parisien« in »Temps« te italijanske želje prikazati tako, ko da bi bile to francoske zahteve. Dubrovnik ni italijansko, marveč hrvaško mesto, Franciji pač ne more biti v korist, če pride vsa jadranska vzhodna obala v italijanske roke.«
»Seveda nel« Toda pogodbe so podpisane!«
»Toda Francija je mnogo bolj uslužna, kakor pa bi ji bilo treba biti z ozirom ut. tisto, kar je v pogodbi podpisala,« je odvrnil princ. »Tu v Parizu podpirajo češke izseljence, ki delajo na to, da bi se Češka in Moravska odcepili od Avstrije. S tem slabe ono bodočo Avstrijo, ki naj bi bila pod mojim svakom zaveznica Francije. Ne pomislijo, da bo samostojna češka država popolnoma obkoljena po Nemčiji, Sama sebi prepuščena češkoslovaška država bo mnogo preslabotna. Prusija jo bo prav tako pogoltnila, kakor je pogoltnila Bavarsko in Saško.«,
»Prusiji bomo žrelo zamašili,« je dejal Cambon,« da ne bo mogla nič več požirati.« Kar pa zadeva izseljence, ki so prišli iz vseh dežela dvojne monarhije in iščejo tu zaščite in podpore, Vam moram reči tole: »Avstrija je suma kriva svoje usode. Kdor se zveže s Prusijo, naj še s Prusi dela pokoro,«
»Toda moj svak je vendar prav tako kakor Francija proti Hohenzollerncem,« je odvrnil princ. »V Berlinu to vedo, zato so se maščevali. Razširili so govorice, da se hoče moja sestra ločiti od Karla, ker da je Karl preveč nemško usmerjen. To pa je do pičice vse zlagano. Moja sestra in Karl sta eno srce in ena duša. Karl je zdaj še vedno pravi nemški ujetnik. Francija edina more pomagati, da se moj svak in moja sestra rešita tega strašnega ujetništva.«
Cambon je skušal pomiriti princa: »Francija bo storila vse. Toda Italija?«
»Italija vendar ni prijateljica Francije!« je dejal princ. »Natančno tako, kakor danes zahteva od Avstrije Trst in Trient, bo nekoč zahtevala od Francije Nico in Savojsko.«
»Mi to vemo, o, mi to zelo dobro vemo, predobro!« Cambon je pomilovalno dvignil roke. »V štiri in dvajsetih urah po sklenitvi miru bo Italija v nemških rokah, A pri nas nihče ne ve za izhod. V prvem navdušenja so svet nekoliko prehitro razdelili: Carigrad so dali Rusom, Jadran pa latinski sestri. Da, tako je, na žalost tako. Francija sama bo po tej razdelitvi ostala naga kakor mali Janezek. Ah, in vprav mi bi lahko dobili iz turške zapuščine nekaj zelo lepih deležev.«
_ »Smirna,« fe začel naStevati princ. »Sirija in Sveta dežela! Te bi po vsej pravici morala dobiti Francija) Jaz sau sem pred nekaj časa v «Corrcspondantu» pisal o tem.«
Cambon je dejal, da to prinčevo delo pozna, da, celo ceni, »Toda kaj hočetel Ali se ne moremo zdaj, ko še borimo za svoje življenje, prepirati z* medvedjo kožo. Tega ne moremo. Nemčija Italijo zdaj hujska. Že zdaj ji šepeta na uho: Pozor! Francija vas bo preslepila) Nemčija je resnična prijateljica Italije, čeprav misli, da bo ona igro dobila! ,Ne zaupajte Rusom!’ kliče Nemčija Italijanom. Rusija vas bo popolnoma izrinila iz Bližnjega vzhoda! Proti Angliji hujskajo Nemci Irsko, proti nam mobilizirajo naše neumne socialiste, ki o stvari nimajo niti pojma, v Rusiji pa opravlja nemške posle zdaj revolucionarna stranka, zdaj spet nem-ško-baltiško petrograjsko dvorno plemstvo. V Italiji sami pa vodi Sv. stolica Nemcem prijazno politika Imeti moramo malo potrpljenja in biti na preži, Nat edini cilj je, razbiti Prusijo,«
»Pri tem Vam bo moj svak rad pomagal,« je pripomnil princ. »Če bi bilo šlo tako, kakor sem si jaz želel, bi bil mnogo rajši služil v slavni francoski vojski. Saj sem vendar avgusta 1914 zapustil Avstrijo in svojo sestro z namenom, da vstopim v francosko vojsko.«
»V Franciji so nekoliko pretirano previdni,« je odgovoril Cambon. »Ne le, ker ste bourbonski princ, marveč ker ste bili hkratu tudi svak avstrijskega prestolonaslednika, Moral bi vas pa šc vedno sprejeli kot poročnika v francosko vojsko.«
r*m biti z razkuštrano glavo — moj Bog
ir Se glavnika nimam pri eebi.
‘V mesto?« »e oglasi. Šele ko se obrnem, komaj opazno dvigne oči.
Pokimam.
. Potem se na glac zasmeje in me po-sm ■	oči.., Vem. Sedaj sc mi
«1« zaradi prejšnjega vpitja. Ne bi rad y/. 7 P« nič ne pomaga. Sedaj se je 8r'zmla v ustnico in povesila trepalnice.
da Ka-°r P° naključju se hkratu pogle-2<Va i» oba sva resna. Kakor bi se že n	poznala.	Stara znanca, ki sta si
koč že videla v srce in se sedaj po <lolfiem času zopet srečata.
»Ne bi vam bilo treba^sardeti...«
»Bil sem človek, kakršen sem vse dni, n	je	taka navada. »Pokazal sem
Ja hrbet, kjer bi naj ležalo mesto. »Ste *od doma?«
Odkimala je. »Od ondod kakor vi!«
Premišljujem, kako se oba bojiva izreči tisto besedo, ki bi ubila vse, kar naju sedaj veže.
D »Kje je pot? Same ne vem natančno. *rvič sem tu ...« Počasi je vstala.
Prvič? Nekaj sem hotel dejati, v hipu *° se mi misli zgubile, in kakor bi jih °na na begu ujela, se mu je zazdelo, ko *em jo zaslišal.
»Da... da... Kakor vi.,. Sicer pa Pojdite, zamudili boste!«
Ko vidi, da se ne ganem, stopi sama naprej.
»Večkrat tako... hodite,?« sprašuje, 06 da k’ ®e ozrla name,
»Ne! Danes prvič... žal...«
»Jaz sem vedno okrog, pa nisem še "tla dvakrat nn istem kraju.* In čez ne-*a 1"'P0^; »Tisto v šolskih čitankah in v naših knjigah ja zlagano. Naj« zemlja je
v resnici tisočkrat lepša.« Počasi je stopala naprej m se v hipti ustavila. »Ali se tudi vam kdaj zazdi, da niste to vi, ki hodite skozi gozdove?« Ni počakala odgovora. »Kako je človek različen v sebi.,. Samo da pustite doma vse, kar bi vas motilo, da odprete vrata na široko srcu, pa ste vse drugačni...«
Ko zapazi moj pogled na knjigi, mirno nadaljuje.
»Vedno jo jemljem s seboj, toda doslej je še nisem odprla. In ko se vračam, si prisegam, da je drugič ne bom vzela več s seboj. Ena sama noč spanja med štirimi stenami in človek si spet ne more misliti, da bi mogel ves dan vzdržati brez vsega. In ko se enajdem tu — jo imam spet pod pazduho. Čudno, kako so naše misli navezane na kraj...«
»Mislim, da ne bi smel prevečkrat priti med jesenske barve ... Človek potem ni za delo ...«
»Tako si le mislitel Re«, da je toliko dela danes za mladega človeka, toda če ves teden živi en človek v nas, zakaj ne bi vsaj enkrat zaživel v nas tudi drugi? Človek, ki ima svoje misli, morda samo sanje... toda svoje sanje?«
Ustavila sva se sredi jaae ob parobku.
»Tako znani se mi zdite ... kakor da bi vas moral tikati; kakor da sva te že nekoč tikala .,,«
Nekam tiho, toda grozno vabljivo s* je zasmejala. Potem pa »e je zopet oglasila s tujim glasom, kakor da prihaja od nekod daleč.
»Vidite! Če bi se tako t a m srečala, bi šla mimo kakor dva tujca... Tu je drugače. Tu *va izmed mnogih ... Mislim, da me razumete, prav kakor sem vas jaz prej.. ^
»Oprostite, toda jaz ... Sioer pa, niti predstavil se vam nisem ...
»Čemu?« je hitro pretrgala in se čez čas nasmehnila. »Do jutri bi pozabila, mar ni škoda? Saj ni važno, kaj ne, kdo ste vi in kdo sem jaz ... Še to ni važno; od kod sva... Pojdite sedajl Rada bi bila spet sama. Tam gori nekje mora biti cesta ...«
»Mar se ne vrnete?«
»Z večernim vlakom!«
S knjigo si je popravila ■lase, ki so ji padali preko ramen, in se nasmehnila.
• Stopil sem tik k njej, kakor da sem šele zdaj opazil, kako je lepo. Samo zašepetala je:
»Nikar ne hodite čakat na vlak. Ves dan bi si uničila ... In če 6e srečava na cesti, poglejte proč ...«
»Na svidenje!«
»Nikdar si ne delajte utvari« w Molk.
»Kdaj te spet vidim?«
Odkimala je. »Pojdi! Toliko je še drugih poti...«
»Prepričan sem, da se še srečava.«
»Morda ... Bolje bi bilo, da ne.«
Mehko so zavalovali njeni lasje, ko je pokimala. Sonce se je na njih ustavilo.
Vlak se vrača. Vonj po jeseni !n ovenelem listju se je zgubil v sajastem zraku. Človek se počasi prebuja ..., kakor po dolgih sanjah. Rad bi bil sam, vsaj teh nekaj trenutkov še. Pa ne gre. Počasi izvlečem vozni listek. Sprevodnikova svetilka mi tu in tam pobliskne preko obraza. Droben rjav krožeč pade izpod sprevodnikovih prstov in ščipalnika. Počasi se zakotali po usnjeni torbici na tla med jabolčne olupke.
V mestu bržkone že prižigajo luči.
»Tu bi morala Francija storiti prvi korak,« je predlagal princ. Zakaj niti moj brat Ksaver, niti jaz ne moreva priti k belgijskemu kralju, ki naju je bU tako ljubeznivo sprejel v svojo vojsko, takšnim predlogom. Kralj bi imel to za grdo nehvaležnost.«
»Zakon je zakon,« je odvrnil Cambon. »Bourbonec ostane Bourbonec, Republikansko stališče je često zelo trmasto in trdovratno.« Cambon ni mogel verjeti mlademu možu, da misli res samo na svojega svaka. Znana mu je bila prinčeva doktorska razprava o tem, da mora biti Bourbonec vedno Francoz, Sumil je, da je princ s tem hotel reči, da mora biti tudi Francoz vedno pristaš Bourboncev. Bilo bi zato skoraj malo težko pozdraviti korak, da bi knez stopil v francosko vojsko in si s tem med številnimi rojaji-stičnimi višjimi častn;ki pridobil pristašev. Belgija in Luksemburg — tam je bilo drugače. Ti dve monarhiji sta vodili poleg politike svojih narodnih zastopstev še svojo lastno, ne ravno preveč varno rodbinsko politiko. Res je, da so v Romuniji videli, da z njo ni bilo mogoče več kaj prida noseči. Tudi v Grčiji je bilo vse na tem, da preskusijo ta zgled. Toda treba je bilo biti previden. Z nekaj besedami je Cambon še slednjič poskušal ves ta razgovor speljati drugam, proč od sebe: »čas mi je na žalost zelo skopo odmerjen. Zato moreva ta tako vzpodbuden razgovor prekiniti. Ali mi za kako nagrado morda lahko daste zagotovilo, da v primeru skorajšnje sklenitve miru smemo računati na Vašo pomoč?«
Zaradi teh previdnih Cambonovih besedi je princ dobil občutek, da je vse tisto, kar je mislil, da je že dosegel, nenadno Spet postavljeno na kocko: »Bojim se le, da bosta moj svak in moja sestra potem prišla nekoliko s svojo pomočjo.«
Cambon je namršil obrvi: »No, in?«
»Vsaka naklonjenost mojega svaka in moje sestre,« je nadaljeval princ, »v tistem hipu, ko Franciji ne bi nič koristila, zame ne pomeni ničesar. Prosim pa predvsem, da ne gledate v meni svaka avstrijskega cesarja. V prvi vrsti sem Francoz. če bi bilo mogočo doseči ali pospešiti francosko zmago s pomočjo mojega svaka, bom skušal to pomoč izposlovati. Svoji domovini, ki mi ni dala te časti, da bi ji smel z orožjem v roki služiti, hočem koristiti na drug način.«
»Ko pride čas, dragi princ, Vas bo Francija poklicala.«
»Ta čas je že tu. Zaradi smrti Franca Jožefa je za Francijo stvar odločena.«
»Prej moramo govoriti še s svojimi zavezniki Kakšne načrte pa imate drugače?«
»Do 7. decembra imam še dopust,« je odvrnil princ. »Do tedaj si hočem s svojim bratom Ksaverjem ogledati francoske vojaške naprave. Francoskega vojaka sem spoznal na bojišča in ga občudujem, zdaj si hočem ogledati še francoskega iz-najdSteljskega duha pri dela ▼ tovarnah. Potem bi rad še enkrat govoril z Vami, gospod Cambon.«
»Veselilo me bo, če mi boste podali svoje vtise o francoski notranji Ironti,« j« odvrnil Cambon.
»Do tedaj bomo tadi lahko jasneje videli, kaj se bo zgodilo v Avstriji,« je dejal princ. »Poskrbite, prosim, da bodo tudi v Franciji obveščeni o tem. Dokazi dobre volje, ki jih bo podal moj svak, se bodo vendar kmalu pokazali v dejanju.«
Cambon fe princa še enkrat opozoril na Nemčijo, poudaril nezvestobo cesarja Viljema in njegovo izdajstvo nasproti Turkom, ga spomnil, da je bila Nemčija tudi do Bolgarov leta 1913 nestanovitna, ter napovedal, da tudi Avstrije ne bo doletela nič boljša usoda.«
»Moje sestre, mojega svaka ali p« mene ni treba prav nič svariti pred Nemci,« je dejal princ. »Toda z mojim svakom bo treba imeti nekoliko potrpljenja. Odcepi, tev od Nemčije se ne da izvesti kar čez noč. Oddelki avstrijske in nemške vojske na vzhodnem bojišču so tako zelo pomešani, da je avstrijske divizije le polagoma mogoče potegniti nazaj. JWoj svak bo moral ravnati zelo previdno, da Nemci ne bi kaj zavohali. Treba bo najprej izmenjati vrhovno poveljstvo, odriniti od Tešina, armadno poveljstvo pa spraviti na Dunaj ali v njegovo bližino, da bi ga laže nadzorovali.«
Tudi mi moramo b!ti previdni,« je odgovoril Cambon. »Italija! Nezadovoljni narodi v Avstriji, nejevoljne narodnosti na Madžarskem. Kakšna beseda — narodnosti! Kakšno onečaščenje pojma, ki je za Francijo nekaj tako svetega: Narod! Nikoli ne smete pozabiti, da je ta Avstrija, ki jo mi hočemo rešiti, že razdeljena! če si hoče Vaš svak ob dvanajsti uri pridobiti pravico do francoske hvaležnosti, mora pohiteti, morajo kmalu slediti dejanja, ki bodo dokazovala, da je Vag svak vso stvar vzel resno. Francija ima — to moram vedno znova poudariti — pred otmi samo en vojni cilji Pruski Nemčiji zadati smrtni udarec. Kdor nem pri tem pomiga, bo spoznal vso veličino francoske hvaležnosti. In mi somi bomo sposobni, dati Avstriji odškodnino za one žrtve, ki jih bo morala doprinesti Italiji in Srbiji.«
»Vaše široko znanje,« je odvrnil princ in vstal, »mi vliva več upanj« kakor pa še tako drzni načrti ljudi, ki se ukvarjajo samo s politiko. O takšnih vprašanjih se je mogoče z državnikom bolje pogovoriti kakor pa s kakim straakarjem. Ravnal se bom po vaših nasvetih in se bom porazgovorll o teh vprašanjih s Poi-carejem in Briandom. Obdržal bom po svoji materi zvezo z Dunajem. Brž ko' bo potrebno, bom poiskal svojega svaka, d« slišim od njega, kaj bi se dalo storiti ca Francijo. Počutim se srečnega, d« lahko pomagam obema, Franciji in svojemu svaku.«
Prinčev obraz j« dobil spet ono modrikasto barvo, ki ja lastna južnjakom, če jih kje na severu zebe. Njegove velike temne oči so se svetile, ko da bi moža tresla mrzlica. Bil j« podoben človeku, ki je bil zelo visoko igral, potem pa, ko fe prišla njegova serifa, ni mogel več sta-viti in se fe moral za dobitek obrisati. Cambon fe stisni! princu roko in ga pospremil do vrat. Potem s« je ves zamiitfen vrnil k svofl pisalni mizi, si podprl glavo in sačel premišljevati: Vlog« spletkarja,
ki jo igra začetnik, nekoliko plahi ljubitelj velikih besedi in temnih zarot. Obleka iz svetovne vojne, vedenje pa iz osern-na)5tega stoletja. Nizko čelo, prodoren pogled, naučena vloga domoljubnih krilatic! Treba je bilo biti na preži. Lahko obglavijo kralje, a sasje kraljev bodo sanjali naprej ne samo narodi, ampak tudi kraljevske rodbine. Treba je bili na preži. Mladi mož je pač mislil prav tako tnalo na svojega svaka kakor Cambon. Mladi mož je hotel nekaj zase. Morda zelo veliko! Republikanci bodo previdni in mu ne bodo zaupali. Prišlo bo do tega, da mu bodo ponudili mezinec, ne bedo pa dopustili, da bi jih pograbil za celo roko.
Pogreb cesarja Franca Jožefa
Zadnji jesenski dan, zavit v sivo meglo, ki jo od časa do časa kdaj spreleti rezek zvok svetlobnih fanfar... Po trjjili in ulicah se zbirajo ogromne množice ljudstva, lci ga spredaj obrobljajo vrste v sive suknje oblečenih vojakov z lesketajočimi se kolajnami, obešenimi s pisanimi trakovi na prsi. Slednjič zamolklo zadene bobni, potem pa se zasli&i kratek, odrezan korak 99. južnomoravskega pehotnega polka. Ljudje sc odkrijejo in stegnijo vratove. Vedno bliže prihaja topotanje kopit. Jezdec v črnem oklepu in s kimajočo perjanico nad spuščenim caličnikora jaha na čelu sprevoda. Množica zija v tega črnega jezdcca, v to podobo davkih časov, ko je železna oprema oklepala vojaka ko orehova lupina jedro. Sprevod zastane, vitez zadrži vren-ca, kj zdaj nestrpno udarja z železnimi podkvami ob tlak. Črni jezdec se zasuče in vpraša jahača na prvem konju, vpreže-nem v voz z vcnci: »Torej kaj je, gremo, gremo! Pelji svoje klobase naprej!«
Lfadje, ki stoje ob obeh straneh spre. voda in zamaknjeno strme v ver.ce, dvignejo glave in se zasmejejo ob teh nevite-ških besedah, ki so prišle izza naličnika, Ta vitez je bil pri vojakih vozač, nekoč v mirnih časih pa poklicni kočijaž. Nikoli človek ne more vedeti vnaprej, kekšno jsdro se skriva v orehovi lupini Sprednji jezdec pred vozom z venci fe pozabil na svojo belo lasuljo pod triosinikom in imenoval črnetf„ viteza »bedastega psa«. Ta je bil videti zadovoljen s tem, zakaj potrepljal je svojega vranca po vrata ter slovesno in mrko jezdil naprej.
Vojaki, ki stoje ob sprevodu, pozdravijo, že so bliža visok mrtvaški voz, ki ga vleče osem konj, Še enkrat se zable-šče belo-rdeče, z zlatom obšite obleke cesarjeve telesne straže in kakor iz davne, davne preteklosti se zalesketajo skozi mrko sivino vojne konjeniške čelade.
Za krsto stopa mladi cesar. Všeč je ljudstvu, pravilno je njegovo vedenje. Tudi prijazno gled« na množico. Cesarice ljudje ne morejo videti v obraz, vso zakriva dolga črna tenčica. Med obema pa drobi svoj korak mali prestolonaslednik v beli suknjiči s Srno prepasnico. Veter mu knšira kodre. Radovedno se žira okoli sebe, drži klobuk v roki in hoče zdaj od očeta, zdaj od matere zvedeti to in ono. A kakor vsi drugi starši tudi njegovi njemu odgovore, da mora biti zdaf«t!ho in ne sme motiti. Tadi to je gledalcem več, zakaj na tem resnem dvoru, kar pomnijo, že niso videli nobenega otroka. Ob pogleda na štiriletnega dečka se jim zazdi, ko da se ie izza zaves mračne sobe nenadno zaslišil zveneč glas...
Potem pridejo mimo trije kralji. Bolgarski v uniformi madžarskega generala je gledalcem všeč, Tndi to ni čudno, zakaj on je bil, preden je postal kralj, cesarsko kraljevi huzarski poročnik. Bolgarski kralj v preveliki polkovniški obleki se zdi občinstva nekam čuden, a vendarle ljubezniv. O Saškem kralju ljudje vedo razne zgodbe iz njegovega zakona. Na nemškega prestolonaslednika v huzarski uniformi gledajo zaničljivo in hladno. Zbor zijal si pripoveduje, da je nemški prestolonaslednik hotel mladega prestolo. naslednika Otona nekaj vprašati, a mali da mu je odgovoril: »Prav nič te ne razumem, ne znam kitajsko.«
Ljudje v tem mesta, kfer veter tako pogosto menfa svojo smer, že duhajo spremembo vremena... Isti ljudje, ki se še pred «ekaj tedni niso mogli nikdar dovolj naveselitl, .da bo zdaj končno le prišla vsa avstroogrska vojska pod nemSko vrhovno poveljstvo in da avstrijski generali ne bodo mogli več počenjati bedarij, isti ljudje so zdaj že pripravljeni govoriti in verjeti ravno nasprotno. Zdaj naj bi se bilo namreč kar čez noč vse spremenilo. Karl da bo razrešil dolžnosti glavni stan v Tešina, odstranil iz svoje bližine vse ljudi, ki ao krivi vojne, poklical na njihova mesta nove ljudi, predvsem pa čimprej sklenil mir. In zakaj naj bi razrešil dolžnosti glavni stan v Te-ilnu? Zato, ker da je tam gori preblizu Nemcem.
'Na starega cesarja pod težkim črnim mrtvaškim prtom ni mislil Dihče več. On je bil zdaj mrtev in tudi žo pokopan. Nje. govo truplo so na nov način mazilili, toda ta nov način, ki so ga bili iznašli vo-jašfci^ zdravniki, fe bil bafe tako slab, da je bilo truplo po maziljenfu vse znaka-ženo in nabreklo. Da, niti tega niso znali vojaški *	1	‘
mer
Celo pri”_____________________ ________
kaj ni bflo v redu. Vprav zato sp mrtvega casarja skrili pod ta dolgi, valoviti mrtvaški oder.
Generali in nadvojvode — ljudje ffli dobro poznafo. V zadnjih dveh letih so jih videli 1» prevečkrat naslikane. Preveč dobrega in pohvalnega so morali brati o njih, Zdaf jih gledajo nekoliko Škodoželjno, zakaj pod novim cesarjem s* jim bo težko še kdaj tako dobro godilo, kakor se jim je pref. Oni tam v dolili ro-f*vi konjeniški saknfl je nadvojvoda Franc Sajvator, zet starega cesarja in ValerU fin mož, visoki i„ vitki človek tam pa nadvojvoda Evgen. Skoraj noben general ni šel mimo, da se ne bi Dunajčani brž nekoliko ponorčevali iz nfcga ali vsa| obregnili vanf. Grofa Paara ni bilo med pogrebci. Stari vrhovni pribočnik ni bU preveč povedal: tisto jutro je na svojem stanovanju umrl...
(Dalja prihodnjič).
iisf; ;i
Cerknici, slavne iz natega protikomunističnega boja
Pri dela e Cerknlikeai Jezera
Ljubil bom slovensko zemljo, s ptički ji pozdrave pel, tolovaje bom preganjal in za narod svoj trpel.
Oporoka f Joieta Vojske v kočevski Ječi
Hebriltleiter • urednik: Mirke Javornik / Heravsgeber * Izdajatelj: Joiko KrelelJ. / Plr die LJadska rtskaraa • sa Ljudsko tiskarne: Jože Kramarič / Credništre, a prava in tiskarna: Ljubljana, Kopltarlera «.
Telefon 23-61 do 23-63 / Rokopisov ne vračamo < Mesečna naročnina 6 lir, za inozemstvo 12 lir.
Podoba slovenskega borca in junaka
Delo, življenje in žriev inž. jožeta Voske, f poveljnika vaške straže v Begun ah pri Cerknici
Poslednja slika pokojnega junaka (narisal njegov sotrpin f župnik Viktor Turk
nekaj dni pred smrtjo)
»Ne morem pozabiti najinega slovesa. Prikazal se je pred menoj v sivem plašču, ki je na pol pokrival pas in pištolo.
»Gospod, zdaj pa grem.«
»Kam za božjo voljo? Ce te prav pogledam, si menda član Vaške straže?«
»Da, v Begunjah pri Cerknici.«
»So tebi zaupali vodstvo?«
»Da. Skrbi me odgovornost.«
»Prav. Ti jim boš ko dober oče. Vendar mnogo tvegaš ...«
Razočaranj se ni bal, na če so se mu p<£ drli najlepši načrti. Le v upih, dvornih in negotovosti ni nikdar hotel živelj-Jasno je bila začrtana njegova življenjska pot, od to ni nikdar odstopil, ne kot srednješolec ne kot akademik in ne ko* mlad inženir sredi dela, žrtev in boja-Ohranil je zvestobo idealom svoj0 mladosti — veri očetov in ljubezni d° naroda. Zanje jo v noči štirinajstega oktobra žrtvoval življenje, sebi v slavo i® nam v vzpodbudo za boj do konca.
grob je za silo zasut. Jesenski vihar poje žalostinke — iz celice št 6, se ni rešil nihče.
Pomlad pod Grintavci
Ob široki boli cesti stoji s slamo krita hišica. Že nad dve desetletji stoji samotna in brez stanovalcev.
V tej hiši se je 14. februarja 1914 cerkovniku Francu Vojski rodil šesti otrok, kateremu so dali ime Jože. 2e nekaj mesecev po sinovem rojstvu je oče odrinil na fronto. In na sam božični večer leta 1916 je padel na 9oški fronti v obrambi tiste zemlje, kakor bo čez 27 let padel njegov sin.
Skrb za šestero otrok je zlomila življenjsko silo skrbne matere, in preden je izpolni! Jože peto leto, so izgubili otroci mater. Zaklenili so dom ob beli cesti in se podali vsak po svoji poti v širni svet.
Takrat je Jožetu minula pomlad pod Grintavci
Mladost na zelenem Štajerskem
Jožeta je vzel na dom v Šmarje pri Jelšah materin brat. V njegovi hiši je preživel ljudskošolska i«i gimnazijska leta ter bil iz leta v leto večje vesolje dobrega strica.
Vendar pa mu okolje, v katerem je živel, ni nudilo dosti opore pri osebnem oblikovanju; vsakodnevna vožnja z vlakom v šolo, gostilna in mesarija po-
brurhom vojne leta 1941 diplomiral. Medtem je še odslužil vojaški rok, bil v častniški šoli najboljši gojenec in bil leta 1999 imenovan za rezervnega pehotnega podporočnika. Inženir, ki je bil njegov tovariš na tehniki, ga takole -označuje:
»Vojaka se je vpisal na tehniko isto leto ko jaz in skupno sva študirala vsa leta. Kmalu sem spoznal v njem dobrega tovariša. Priljubil se mi je zaradi odkritega, priirodnega značaja, ne izumetničenega, kakršnega navadno ne srečamo pri meščanski gospodi. Vojska Jože se je temeljito in vestno pripravljal za svoj poklic. Studijo je dovršil med prvimi. Površnosti pri njem ni bilo opaziti.
Poleg temeljitega študija je izgubil mnogo časa s služenjem vojaškega roka, z boleznijo, poučevanjem, tako da je čudno, kako je mogoče, da je med prvimi iz svojega leta končal. Da je v razmerah, v kakršnih je živel in ob ovirah, ki so se mu stavljale na pot, dosegel svoj dlj, je treba pripisati njegovi nadarjenosti in vztrajnosti.
Tovariši na tehniki ga imajo v dobrem spominu. Bil je človek, ki je rad pomagal drugim. To lastnost je obdržal ves čas študija in pozneje v poklicu. Dasi j« često naletel na ljudi, ki mu niso bili v ničemer podobni, vendar se kljub slabim izkušnjam ni nič izpremenil. V njem smo izgubili človeka, ki bi mogel a svojimi sposobnostmi, kakor jih je pokazal že kot študent, in 3 svojim poštenim delom mnogo koristiti domovini.«
Bil je edini slovenski gradbeni inženir, ki se je 8 puško v roki boril proti zločinskim nakanam rdeče gospode, ki je mislila, da lahko ves slovenski narod pogine, da le ona ostane živa in sita. Do savojskih vojaških oblasti, s katerimi je moral imeti zvezo, je bil hladen. Za razne določbe se ni dosti menil in naredil vedno tako, kakor je bilo za njegove fante in za Begunje najbolje.
Iz srca je vzljubil begunjske fante in z veliko ljubeznijo s prijatelji govoril o svojih fantih. S svojimi borci je obhodil obširno predele podrejenega območja, tako da eo Begunje po6tale strah in trepet tolovajev. Svojim vojakom je bil vzgled discipliniranega častnika, dajal pa je tudi vzgled resničnega katoličana. Hodil je vsak dan k maši in večkrat prejemal zakramente.
Spoznal jo, da je treba iti v boj do konca. Svojim vojakom je govoril:
»Naša dolžnost je, da 6e borimo zoper komunizem, kajti komunizem je največja nesreča za naš narod; zato je treba počistiti s teremei, če hočemo, da bomo imeli mir, Ce ne bomo mi njih, bodo oni nas.«
Zaradi svojih zmožnosti in zaradi svoje daljnovidnosti je užival spoštovanje vseh, velika prijatelja sta bila zlasti g pokojnim mučencem župnikom Turkom. Tih in vase zaprt je svoje načrte vedno dobro zasnoval in srečno izpeljal, razen pri zndnjem spopadu, ko so njega in Begunje tolovaji presenetili e težkim orožjem.
Podivjane ženske so kriče vdrle v komandantovo sobo in pokradle vse, kar so mogle odnesti. Da prihrani nepotrebne žrtve, ker so tolovaji grozili, da bodo vsako uro ustrelili po 3 može, če inženirja Vojske no izsledijo, se je Vojska sam vdal banditom, da bi rešil Begunj-ce. Kakor dfugi jo moral tudi on bos nastopiti svoj križev pot.
Ko »o ga pripeljali v Cerknico, »o sl ga tolovajski podrepniki posebno privoščili. Iz Cerknice so ga vlekli v Kočevje, kjor je bil zaprt v celici št. 6. Du-
Ko bom velik
f Inž. Jože Vojska, poveljnik vaške straže v Begunjah
hovnik, niegov sojetnik nam opisuje takole zadnje dni njegovega življenja:
»V Kočevju smo bili vsi bolj molčeči in v lastne misli zatopljeni. Tudi gospod inženir ni dosti govoril. Večinoma je premišljeval, kadar pa je govoril, je bil veder in veselega obraza, kakor da temna bodočnost prav nič ne skrbi. Svaril je svoje ljudi pred tolovajskimi stražarji, naj z njimi ne govore, ker so vmes gotovo vohuni. Po zasliševanju si je poiskal prostor pod mizo in zopet in zopet premišljeval. Iz vsega njegovega govorjenja in vedenja žari tole njegovo globoko prepričanje: »Borili smo se za dobro stvar. Če torej pademo, bomo vsaj vedeli, čemu smo dali življenje, kajti borili smo se za vero in domovino I«
14. oktobra ob desetih zvečer eo ga eredi molitve rožnega venca komunisti odpeljali iz ječe in ustrelili Nekje sredi kočevskih gozdov je samoten grob. Sredi do zadnjega zvestih borcev za vero in dom spi v njem vzornik slovenskih inženirjev Jože Vojska«.
Zadnje srečanje
Profesor verouka nam opisuje svoje zadnje srečanje s svojim bivšim učencem inž.
»Moja osebna žrtev? Nekdo se mora žrtvovati, sicer ne smemo več govoriti • idealih, če odpovemo, kadar čas od na* zahteva dejanj.«
»Bog in Mati božja t teboj I Glej, da bo tvoja duša vedno pripravljena 1«
»Da, to je prvo! Molite zame!!«
»Na svidenje!« In stisnil sem mn roko, ne da bi slutil, da se bova videla spet šele v večnosti.
Osebnost f Jožeta Vojske
Osebnost inženirja Vojske označuje globoka vera. Bil je človek, ki je strastno ljubil resnico, eden tistih, o katerih pravi Bordeaux, da hočejo odkriti rce-nioo, četudi bi jih imela streti. Vse S*" ljenje in delo je zidal na resnici, kat«* je strastno iskal	in	kateri	je zvesto	•***
Med tovariši	je	bilo znano, da	'7^
skove izjave vedno drže. MalomešČ*®?* družba s svojo zlaganostjo ni bila ^ okolje, v katerem bi on želel iskati ljensko sreča Vas srečen p« je bil n»*“ delavci, zlasti pa med njemu tako dr*" gimi begunjskimi fanti. Sam vase »»P" se je odkrival le najožjim prijateljem- “ četudi »o ga mnogi poznali in spoštovan* pa so šele tisti,	ki	so ga	od blizu	gl°"
dali. videli vse	bogastvo	nieoove dušo«
Kočevje, 14. oktobra 1913, ob 10 zvečer — celica št. 6.
Na zemljo lega temna jesenska noč. Z muko in jekom se vihar prebija skozi gozdove in udarja na okna kočevskih ječ. Toda v srcih jetnikov ni viharja, molitev se izvija iz njih in dviga k nebu za trpeči rod in slovensko domovino.
V celici št. 6 molijo rožni venec. V zvoniku bije ura deset. Odpro se vrata, v celico vsiopi politkomisar in kliče ime za imenom. Ob vsakem se iz celice iztrga postava iu vstopa v vrsto, ki čaka pred vrati. Vojska Jože — mladi gradbeni inženir in rezerv, poročnik — stopa mirno in hladno mimo politkomisarja in rabljev. Z dolgo vrsto bratov odhaja to noč v globeli kočevskih gozdov, kjer že čaka izkopan velik grob.
Prišli so na konec poti. Ob grobu se mladi inženir zravna, pogled mu splava proti nebu, prosi Boga usmiljenja zase in za svoj rod.
In česa morda še išče z umirajočim pogledom na daljnih obzorjih? Pomlad pod Grintavci, mladost na zelenem Štajerskem, ljub obraz in trpek spomin, življenjske zmage in trpeči obraz slovenske zemlje?
Zaregljale so strojnice iu vrste mladih mož omahnejo v smrt. Nekaj prsti in
deželskega trga — shajališče družbe, ki se je čutila vzvišeno nad konservativno vernostjo ljudstva.
Gimnazijo je študiral v Celju. 2e v prvih letih je zaradi nadarjenosti in vztrajnosti vzbudi! pozornost svojih profesorjev. Vedno je bi! skrben in marljiv; često je na njegovem licu zaigral veder nasmeh, ki bi ga kdo po površni sodbi mogel razlagali za znamenje navihanosti in lahkomišlienostii Bil je vedno med odličnimi dijaki.
Leta 1934 je z odliko maturiral, pp maturi pa se odločil za vpis na gradbeni oddelek tehnične fakultete v Ljubljani. V gimnazijskih letih se je izoblikoval v odločnega katoliškega razumnika, pri čemer je našel močuo oporo v Marijanski kongregaciji. Zanimivo je, da je bil Jože med tistimi, ki so prvi spoznali nakane komunistov, zasidrati se med katoliškimi dijaki v Celju. Svetovno nazorsko izoblikovan je v jeseni leta 1934 zapustil štajersko in odhajal v Ljubljano v zavesti, da ga čakajo leta vztrajnega dela.
IT	V	»I*V	V
Na vseučilišču
V jeseni leta 193-1 se je vpisal na ljubljansko vseučilišče in tik pred iz-
Na delu, v boju in v smrti
Diplomiral je tedaj, ko so se zbirali na obzorju črni oblaki. Ko je zadostil dolžnosti do države — bil je odličen oficir, poveljnik samostojne protiletalske edinice — je nastopil službo pri regulacijskih delih ob Cerkniškem jezeru. Dalj časa je prebival v Dolenji vasi, kjer je vodil ta dela. Pri delavcih je bil zelo priljubljen in si je pridobil srca vseh vaščanov.
Kot preizkušen protikomunističen borec. je kmalu spoznal komunistično ozadje OF in začel svariti ljudi pred njo. Spoznal je vso stisko notranjskega kmeta, katerega je plenil in moril pokvarjeni gizdalin z ljubljanske promenade, a nato uničeval še Savojec.
Joželu Vojski je bilo takoj jasno, da • je edina rešitev v samoobrambi. Treba je bilo zavarovati kmeta pred ljubljansko rdečo gospodo, na drugi strani pa vzeti badoljevcem možnost, da bi pod pretvezo boja proti komunizmu uničevali slovenski narod.
Ko je bila osnovana vaška straža v Begunjah pri Cerknici, je inženir Vojska pustil službo in odšel v Begunje za poveljnika stražarjev.
Kadar mamica me vpraša,
kaj bom jaz, ko velik bom, rečem ji, dn domobranec, da bom * puško branil dom.
Branil cerkvice bom bele, branil mesta in vasi, branil mamico in očka vodno pred razbojniki.