775. štev. Posamenm štev. „Dnmw stane 6 vin ; ravno toliko p samezna številka »Bodeče Neže*. 9 »DAN** izhaja vsaki «Jan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vftnko nedeljo ima humorfatično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane' Dan“ s prilogo dostavljali na dom celoletno 'ib K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike str ne »Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1‘00 K. —■ Naročnina se pošilja upravništvn. ::: ::: Telefon Številka 118. ::: V Liublfani, Četrtek dne 12. februarja 1914. ***** Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Leto III. Posamezna štev. „Dtievaa stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*. ::: Uredništvo in npravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefratikirarsa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po-::: pust. — Za odgovor ie priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: ::: Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". .•;* Slovenski mladini. V »Dnevu« od 2. februarja je izšel iz Trsta nekak poziv na slovensko mladino, naj sc združi, naj se izobražuje tor uči nacijonalne samozavesti ter neupogljivosti, da bo kot bodoča generacija neustrašen bojevnik proti našim narodnim sovragom. — Ni moj namen, da bi z gospodom dopisnikom polemiziral o tem članku, in tudi ne, da bi zagovarjal slovensko mladino, saj vsakdo ve, ka-•ko težki narodni grelu jo teže, marveč se kot del te mladine čutim ta-korekoč primoranega, da odgovorim ter povem nekaj svojih misli. Nepravilno se mi zdi, da se pojem slov. oinladina omejuje le na slov. dijaštvo, dočim sc ostalo mladino prezira. Kaj šele, da bi se ji dalo malo onega navdušenja, ki vlada med diiaštvom ob gotovih časih. Je za sedaj to tudi težka stvar, dokler sc ne razvijejo ostale mladinske organizacije, toda nekaj agilnega duha bi od diiaštva tudi lahko na druge prešlo. Bodoča mladinska organizacija mvtru imeti nacijonafen temelj, biitj privesek kake politične stranke, ker s tem se zgreši že «'» namen, kojega bl U“anes mo-rah ze vsi zavedat. Res Je da če gotovim dijaškim društvom’ dela ne sme odrekati. Toda kaj je to delo v primeri z našo nalogo, kaj znači to delo za našo bodočnost? Ono, kar se dela med diiaštvom, pa tu tudi manjka enotnosti, bi sc moralo prenesti na mladeniče vseh slojev in stanov. Ce hočemo doseči okrepitev in moč našega naroda, moramo delati vsi brez razlike stanov, ne pa samo oni del slov. mladine, ki se zove dijaštvo. Kam hočemo z navdušenimi ljudmi, voditelji, ko pa nimamo ljudstva za seboj, ko nam manjka ! ; ,0i,evh *V .st.opl'i° Drvi v boj za In nri <ši!»n ln’nan>dni obstanek. In narod°o™*jtda"es h01 Za 'tr"h Lepo je in hvalevredno, da se danes dela tako Intenzivno za kulturno zbližanje Jugoslovanov, pa kaj pomaga, če se giblje ta kultura samo med onimi sloji, ki so njeni neposredni povzročitelji, dočim se pa mladino pusti potapljati v narodni mlačnosti? 1 eh kulturnih vprašanj, ki se danes obravnavajo med nami. ogromen del slov. mladine niti ne pozna in če sliši kdo o teh stvareh kal zvoniti, si jih kmetski fant drugače predstavlja kot ključavničarski pomočnik, trgovski sotrudnik zopet drugače kot dijak In ta zopet drugače kot kak profesor T a pojav in ta konfuznost pač izvira iz pomanjkanja organizacije. Iz trhlega organizma naših političnih strank mora vzrasti taka mladina, ki ne bo v svojem bodočem delu posnemala ne klerikalcev, ne liberalcev, marveč, ki bo vzrastla sama iz sebe in izluščila od svojega dela bratomorno uničevanje ter malenkostne lokalne spore, in ki bo imela na svojem praporu zapisane besede, združitev vseh za vse! Za udejstvitev te stvari nam je pa potrebna organizacija in sicer taka, ki bo po temeljitosti in dalekosežnim delovanjem prekašala vse one, ki so dosedaj pri nas vzrastle. Vsled navedenih razlogov, orisal sem jih le površno, ker presti v podrobnosti bi bilo preobširno, priznavam nujnost take omladinske zveze v interesu celokupnega našega naroda ter se z g. tržaškim dopisnikom popolnoma strinjam. Obenem pa poživljam vse one mladeniče, kateri čutijo v sebi toliko železne volje, nesebične požrtvovalnosti in se upajo stopiti v ta krog, naj se oglasijo ter stopijo krepko na plan, da bo v doglednem času mogoče tudi ustmeno o tem razpravljati. —šek. Slovenska zemlia. M IZ BOROVELJ NA KOROŠKEM. Čuditi se moramo koroški Slovenci boju, katerega bijejo slovenski časopisi v Ljubljani radi nerodne ali nalašč narete besede »Volk — Vieh«. Ali nimajo slovenske stranke zares drugega opravila? Narodno napred-se bi morala prej prepri-m se sme dati na besede klerikalnih poslancev. Sicer je pa narodna stranka naredila veliki greh, da je napovedani protestni shod proti nemškemu nasilju odpovedala. Se je li mogoč sklical shod samo radi besede »Vieh«? Ali niso dotični odstavki tudi žaljivi kljub temu? Med drugim se glasi; Die Ackcrbauin utid Viehzuclit treibenden Bevvohner dieses Gebietes (Kamniške planine) slnd bcinahe ausschlisslich »Windi-sche« — von Wenden Weidende — welchen Namen sle von -deri Ocr-marien erhlcTten.... Ali ne misli pisatelj oziroma nemškutarski učitelji, kakor tudi otroci, da se z besedo »NVeidende« imenuje živina, katera se pase (das Vieh weidet) in kdo je pastir? Nemec! Nadalje: »... dfts Vieh aus der vvindischen Gegend hat ilberhaupt ^ keinen Ruf im Lande.« Ali se ne žali tudi s tem slovenske Korošce? Zakaj bi bila ravno živina iz slovenskih planin najslabša? In če bi tudi bila najslabša, kdo je teinu kriv ? Gospodje slovenski politiki! Gradiva ste imeli dovolj za protestni shod, še več da pa dobite, če zapustite za nekaj časa zakajene ljubljanske kavarne in pohitite med tlačeno koroško ljudstvo. Vsaki koroški Slovenec vam bode dal gradiva za nešteto protestnih shodov. Če se slo- LISTEK M ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) Drugo jutro zarana je stopil v celico in prašal: »No, ali je razkritje spisano? Gospod guverner vpraša, če pride lahko ponj?« KOSpod ^ bo oo«treže„lato', Pove'te *> bo posti e/en zato tem bolje Kolnem se mu, da bo zadovoljen.« ’ »Tako da vam sam odpre vrata Bastilje!« se je porogal ječar in ga pustil samega. Ko je ostal Pardalan sam, je primaknil stolec k oknu, skočil naglo nanj in pritisnil obraz na omrežje. Česa se je nadejal? Katera misel je razsvetlila mahoma njegov obup? Morala je biti mogočna misel, zakaj večkrat je vztrepetal. Ves dan Je motril s svojega stolca okolico leče. Parkrat je opazil svojega psa in zamrmral z ganjenim usnrevom: »Ubogi Pioo!...» venske otroke pretepa, ker pozdrav-lajo na cesti »Hvaljen bodi Jezus Kristus«! mesto »Outen Tag«. Če vlada, to je avstrijska vlada, zapira Slovence, ker ne pustijo v slovenski šoli, da bi učitelj ubijal njihovimi otrokom nemščino — s palico; če se upa učiteljica v šol? reči dečku, kateri je slučajno pregovoril slovensko besedo: »Willst du auch dicsc schiche Sprache reden?« — če se že kmalu ne bode na celem Koroškem dobilo voznega listka v slovenskem jeziku in če nočejo že sploh pri nobenem c. kr. uradu razumeti slovensko, potem pač ne vem, če je bilo umestno napovedani shod odpovedati. — Koroški Slovenec. IZ SORE. Lep občinski odbornik inedvo-denske občine in cerkveni ključar župnije. — Dne 1. t. m. je priredilo gasilno društvo iz Sore v tovarniški restavraciji v Goričanah plesno veselico. Ker pa to gasilno društvo ni prijetno klerikalcem in zato, ker ni prestopilo k deželni klerikalni zvezi. je prišel tudi medvodenski klerikalni občinski odbornik in ključar preške župne cerkve na veselico v Goričane in tam začel sitnost stresati tako, da so ga fantje prijeli in vrgli na cesto, po domače pravijo temu Starmanov Janče, piše se pa Bukovec in Je iz vasi Vače pri Medvodah, dalje je zgubil ta Janče tudi na poti svojo pelerino in je bil revež drugi dan na Svečnico brez nje; smilil se je nam vsem, ko smo videli, kako ga mraz trese, ko je pred cerkvijo cerkvene sveče prodajal. Vprašamo Jančeta, če ga ni sram, da se kot občinski odbornik in cerkveni ključar tako obnaša na veselicah. Ni lepo od človeka, ako hodi na veselico sitnosti stresati. Torej Janče bolj previdno, ker drugič pride lahko tudi kaka. gorka za nameček. Več tistih, ki so bili na veselici. Čital je ta poročila, tudi lovcev vseh glavar, misel se mu je rodila: »Tukaj gre za našo stvar.« Če je v gozdu res zverina, mora biti naša last, gozd je naša domovina, tam imamo mi oblast. Vsede se in lovcem piše: »Alo vsi možje na krov, Kdor si upa še iz hiše, ta naj z nami gre na lov. Zver se čudna priklatila, -iz neznanih je strani, vso žival je pomorila, preplašila vse ljudi. Nam ta zver ne sme uiti, vjamemo jo v svojo past, ta zver mora naša biti, to zahteva naša čast. Zato lovci vsi na noge, vse kar leze in kar gre, kmete rešimo nadloge, ki pod njo sedaj trpe.« Tako vkup je lovce vabi! in pozival jih na boj, pripisati ni pozabil; »puško vzemi vsak s seboj!« Sli so lovci na planine in lovili do noči — vendar čudne le zverine noben lovec videl ni. Ko so lovci se vrnili, (bil je že večerni čas) so si malo odpočili — vsak je snedel par klobas. Zraven vino so točili in tožili si na glas: Da bi tako zver lovih — bratje, to ni kakšen špas. Vsak je videl le sledove, nihče videl ni zveri, in streljati na strahove, bralje, to za šalo ni. Kmečki strah. Najmočnejši v našem časi je Še vedno ljudski glas, če se ljudski glas oglasi, seže v zadnjo kmečko vas. Vendar tudi v daljna mesta se je zvedelo vse to, (saj kar dva turista vesta, kmalu sliši marsikdo). Kar so vedeli turisti, to je šlo od ust do nst, zgodbe so pisali listi, kakor šale za predpust. Znano je, da lovski krogi, radi šale čitajo, če jih imajo v zalogi, z njimi druge pitajo. Eden njih tako je pravil, (bil je mehkega srca) da se je sred gozda ustavil in je slišal i-a-a-a! Rekli so mu, da je osel (divje sorte, to se ve) toda on ni za tak posel dolgouh mesa ne je. Eden meril je na bika, ker je mislil, da je strah to blamaža je velika, (stal je komaj na nogah.) Ker zastonj so strah iskali so jezili se zelo. ko domov so se peljali, govorili so tako: ••• »To zverina ni navadna, to Je kaka opica, ali pa pritcpla gladita se ie cela tropiea. Najbrž da je to gorila, ki ušla je na gore, mnogo Škode bo storila, predno v roke jo dobe.« (Konec jutri.) Stavčeva .* maškarada Veliki postni korso pustno nedeljo 22 februarja v veliki dvorani hotela „UNION* Mr V blagohotno uvaževanjel Da se Izogne vsem neljubim pomotam, se letos osebna vabila ne bodo razpošiljala, ter je pristop splošen. Le maske naj pri nakupu vstopnic javijo svoje ime. Vstopnina za Člane in maske 1 krono, za nemaskovane 2 krone. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Cešarkove v Šelenburgovi ulici in v trgovini gosp. L. Černeta v Wolfovl ulici. — Podrobnosti o maškaradi glej društvene vesti. Zdajci pa mu je ušel vzklik, blazne radosti, ko je izrekel te besede. »Rešilna misel!« je zavriskal v svojem srcu in se spustil s stolca. »Ze vem, kaj mi je storiti!« Kakor nor je začel tekati po svoji celici; obsojenec, ki zagleda možnost rešitve, okuša edini tisto mogočno radost, v kateri mora telo poskakovati, ker bi se drugače zmešal um. Tako ga je našel ječar. »No. kaj je s papirjem?« je vprašal nejeverno. Zakaj bil je prepričan vedno trdneje, da je jetnik zblaznel. »Jutri zjutraj!« je dejal Par dajan. Ječar mu je dal druge-vode, položil vsakdanji hlebec na vrč in odšel. Takoj nato je vzel Pardajan enega izmed obeh papirjev, ki sta mu bila izročena in napisal kakih deset vrst. Nato je skrbno zložil papir ter ga skril v nedrije. Nazadnie je šel v kot, strl s peto eno izmed opek, ki so tam nadomeščale tlak. izbral si dovolj težak in Pripraven kos ter ga skril skrbno na svojih prsih. Ko ie bilo vse to storjeno, se ie zleknil po slami, zaprl oči in obležal nepremično, da se umiri šiloma, da izdela svoj načrt do kraja. V tei legi ie ostal do konca dne 'n vso noč do iutra. Ako na le držal oči venomer zaprte, vendar ni zaspal niti za hip, in dasi je ležal kakor kip, so vendar vrele misli v njegovi glavi. Navidezno jako miren in hladan, je vzel Pardajan zjutraj oni list pa-pirjgi, ki mu je bil ostal, to je, tistega, kamor ni bil napisal ničesar. Zavil je vanj odlomljeni kos opeke, stopil na stol in zavzel z utripajočim srcem zopet svojo postojanko pri oknu, kakor je imenoval sam pri sebi tesno lino svoje ječe. Takoj mu ie p.^del pogled na Pipoja, ki je stal otožno in zvesto na straži. »Trenotek le tu!« je zamrmral Pardajan in se zdrznil v nepremagljivi tesnobi. In zaklical je z zvonkim glasom: Pipo! ...« S kraja, kjer je stal, je videl pred vrata Bastilje; in videl ie, kako so dvignili stražniki glave ob njegovem kriku. »Izborno!« ie zamrmral. In kliknil je s še večjo silo: »Pipo! Pozor!...« Isti hip je zalučal s papirjem oviti kos opeke z vso močjo skozi okno. Trenotek. ki je sledil temu dejanju, je bil zanj poln strašne tesnobe. Bled in z znojnim čelom je gledal, kako je padel papir na tla, kako ga je popadel Pipo in kako so udrli stražniki za. zvestim usom. Še le, ko je videl, da se vračajo. Je zlezel s stolca. Sedel je, potegnil si z rokami po čelu in zamrmral: »Ako je pa pes izpustil papir na begu pred stražniki, sem izgubljen!« Svojo prostost, svojo ljubezen, svoje življenje — vse je bil stavil na to predrzno karto ... Kinalu se je oglasil na hodniku hrup naglih korakov. Pardajan je čakal, bled kakor smrt. Vrata so se burno odprla; pojavil se je guverner, obdan od svojih stražnikov. Pardajan, ki mu je tako-rekoč kar obvisel na ustnicah, je čakal njegovih prvih besed z blazno tesnobo v srcu. »Gospod!« je zarohnel guverner. »Povejte mi na mestu, kaj Je stalo v pismu, ki ste ga vrgli skozi okno! Drugače vas pošljem na natezalnico!« Val pijane radosti je zalil Parda-janovo srce; zavzdihnil je globoko. »Otet sem!« je zamrmral. »Zaman boste tajili!« je povzel Gitalan. »Saj so vas slišali, ko ste klicali psa! Videli so vas! Odgovorite torej...« »Pripravljen sem vam odgovoriti!« je dejal Pardajan z zvenečim glasom. »Kar prašajte me!« »Pes je bil vaš?« »Seveda je moj.« »Vrgli sle mu papir, ki ga je odnesel. Ne ta.... !« »Ne bom tajil. Narobe, povem vam še več. Moj pes je že dolgo vajen takih reči.« »Torej ve, kam mora nesti papir?« »In še kako dobro! Svojih stokrat je bil že tam!« »Zato ste torej potrebovali papir, ki ste mi ga izvabili s pretvezo, da mi imate razodeti zaroto! Ah, bogme, drago mi boste plačali to...« In če ml ne poveste vsega ...« »Vsega česa?...« »Kaj ste pisali?...« »Bogme!...« »Jetnik, nesramni ste. Čuvajte se!« »Odgovarjam vam! Kaj hočem drugega?« »Osebi, ki sem vam jo pripravljen imenovati, a le med štirimi očmi.« »In tisti osebi je nesel pes vaše pismo?« »Ne, marveč prijatelju, zvestemu in zanesljivemu prijatelju, ki izroči pismo še nocoj osebi, kateri je namenjeno. Pripomnil bi samo, da so vrata Luvra odprta mojemu prijatelju vsak trenotek.« Guverner Gitalan se je zdrznil »Torej biva prejemnik vašega pisma v Luvru?« »Tako je!« »Kako je ime temu človeku?« »To izveste takoj!« (Dalje.) ofajersko. Deželno posojilo. Kot vedo graški listi, so pogajanja za nameravano deželno posojilo ugodno dognana. Več o tem o priliki. Lokalne železnice in denarno vprašanje. Pred par dnevi je šel deželni finačni referent vit. Kanu na Dunaj, da konferira o vprašanju lokalnih železnic in sredstvih za dopri-nesitev potrebnega denarja. Z istim namenom pojde na Dunaj ccs. namestnik grof Clary. Ciin bodo uspehi teh konferenc znani, bodemo pravočasno poročali. Splošno pričakujejo ugodnih uspehov. Eggarndorf. (Zasulo ga je.) Pred dnevi je posestnik Rohrer izkopaval v eni svojih bajt s pomočjo svojega hlapca Stelzerja in ne kega dninarja klet. Mesto, da bi bila zemljo sproti odstranjala, sta jo pustila ležati. Na mah se je pa odtrgala neka podkopana zeinska plast in pritisnila Stelzerja ob zid. Predno so mu mogli priskočiti na pomoč, je bil Stelzer že tudi mrtev. Stisnilo mu je drobovje in prsni koš. Draga klofuta. Kot smo že pred meseci poročali, je bil kaplan Ivan Bosimi iz šentlenarčkega okraja zato, ker je prisolii nekemu kmečkemu fantu, ki slučajno ni bil klerikalec, takšno klofuto, da mu je počila ušesna mrena, obsojen radi težke telesne poškodbe na dva meseca težke Ječe.-S to sodbo seveda Bosina ni bil zadovoljen in skušal se je je iznebiti na vse mogoče načine. Dr. Korošec, ki svojih vernih bratcev nikdar ne pusti, je sedaj glasom »Slov. Naroda« dosegel na čuden način, da se ta Bosinova obsodba, kljub temu. da so jo potrdile že vse instance, spremeni v denarno globo 1000 kron! Kaplan Bosina seveda nima premoženja — sedel pa tudi ne bo... Kaplan Bosina bo plačal onih 1000 K. To Je skoro, kot kakšna uganka. Mar ne? Nel Kaplan Bosina bo dobi! onih 1000 K iz — klerikalnih blagajn »za narodne namene«. Dobil jih bo ali od >Sk»v. Straže«, ali pa od kakšnega drugega klerikalnega, strankarskega f< ~a. Pa naj kdo rdče, da klerikalci niso »narodni« in pa da niso »zavedni« Kit Je varstvo postave? Kot že na drugem mestu poročamo, se Je klerikalnim poslancem posrečilo doseči, d a se izpremeni kaplanu Bo-siau dvomesečna ječa v denarno globo UlbO K. Mi se vedno smejimo maza* kkemu pravosodstvu, češ, da ga ni večjega pravosodnega nestvora, kot Je mažarski, ki ga kupi vsak — če 'hna vpliv in denar. AH je treba it: na Ogrsko? Leobeu. (Defravdacija.) Bivšega tajnika trgovske in obrtne zbornice dr. Reischa, ki je bil doslej v preiskovalnem zaporu, so proti varščini 7000 K izpustili. Pogrešena svota znaša čez 12.000 K. Nedoprinešenl primanjkljaj Je poravnal predsednik zbornice dr. Suppan. Dr. Reischla je zbornica odslovila radi nerednega poslovanja. Uvedla se je tudi preiskava proti koncipistu dr. Sniolinu. Izpraznjeno mesto se zasede z začasnim tajnikom. Tudi bo moral odsihmal vsako izplačevanje in dviganje denarja dovoliti predsednik obeh navedenih zbornic. Goriško. Dorica. Da ni klerikalcem za resno dčlo, vemo že davno. Njihovo delovanje obstoji iz praznih fraz in strankarskih spletk. Za skupno in enotno narodno delo pa nimajo nit« zmisla. To potrjuje zopet »Novi čas«, ki napada dr. Podgornika, či- far »Slovenskega političnega dru-Iva« naši klerikalci ne morejo prebaviti. Očitajo mu, da je vsiljiv, ker priporoča društvo, ki ima namen oslobodlti goriške Slovence klerikalnih verig. Pri tem očitanju pa so tako skromni v svojih mislih, da iz same .pohlevnosti kar pozabijo na lastno vsiljivost. Ni na svetu slabših ljudi od naših klerikalcev! Kdo je vendar bolj vsiljiv, kakor ravno klerikalec? Treba se je ozreti samo na Kranjsko, kjer gleda klerikalna vsiljivost na vseh koncih in krajih na površje. To Je pač pravo židovsko početje, kateremu ni para na svetu. Priporočamo »Novemu Casu«, naj se ne viška v reči, katerih itak ne razume. Ima posla dovolj s svojimi ljudmi, s katerimi naj rešuje klerikalne uganke. Klerikalno vsiljivost pa bomo že še pošteno okrcali. Rodgora. Našim Lahom ni zadosti, da potvarjajo pristna slovenska imena — iz Podgore bi radi imeli Piedimonte! — ampak hočejo celo r.i-šo posest spraviti v svoje k remije. Pred časom je ustanovila laška rilska družba pri nas otroški vrtec, ki se pa kar nič ni obnesel. Delovanje te šolske družbe je naravnost nekulturno, nenravno, proti-no^aviio. Lahi sicer pravijo, da branijo svoj jezik in svoje otroke pred »tujci* a tega jim dandanes noben nošteu človek ne more več verieti. Na naši lastni zemlji, nas imajo za tujce in vsak naš napredek v narodnem oziru smatrajo za novo sovraštvo. Družba, kakor je laška »Lega nazionale«, nasprotuje že v bistvu zakonom naše države. Po avstrijski postavi je namreč prepovedano vsako delovanje proti drugi narodnosti. Ker pa vlada sama neupošteva svojega zakona, zato je dovoljeno tudi postopanje naših zagrizenih sovražnikov. — Pri nas je sicer mnogo delavcev, ki so zaposleni v tukajšnjih tovarnah, toda žal, da se narodno premalo gibljejo. Naši delavci so sposobni za kaj višjega, kakor pa sami) za breznarodno socialno demokracijo, ki ubija narodno in politično življenje. Socialisti so tudi pri nas marsikaj zakrivili, da se naše delavstvo ne more povspeti do pravega narodnega prepričanja. To pa je tudi vzrok, da pri nas ni nikdar nobene narodne veselice. Sami plesi, dru-zega pa nič! Ali bi ne bilo mnogo bolje, da bi se denar porabi! za narodne veselice? S tem bi se povzdignil narodni ponos pa tudi naša šolska družba bi lahko dobila kak vi-narček. Le tako bo mogel naš rod še zanaprej kljubovati nenasitnemu sovražniku, ki preži po naših lepih krajih. št. Peter pri Gorici. Poznamo vas, veleslavni in prečastni pisec »čudne prikazni« v smrdljivem »Novem času«! Slučajno smo zvedeli za vas in slučajno vam hočemo povedati kolikokrat ste »kopali šace«. Mislimo, da bi se marsikdo popraskal za ušesi, ko bi čul vaše zanimivo ime v imeniku »šacovih kopačev«. Vaše cerkveno obličje bi zledenelo in vaša novostrujarska slava izginila. Mi se ne menimo za vaše pisare-nje. samo prosimo vas, da se ob drugi priliki pametnejše izrazite, kar bo le v vašo korist in večjo klerikalno slavo Goriške občinske volitve. V ponedeljek 9. februarja so bili razpoloženi imeniki za občinske volitve v Gorici. Sestavilo Jih je okrajno glavarstvo. Ker že dve leti ni bilo redih dopolnilnih volitev, se bo sedaj vršila volitev celega občinskega sveta, a žal radi razbitja svoječasnega kompromisa ni prišlo še do volilne reforme. I. razred izkazuje okroglo 8U0 volicev, II, razred na 1100, III. razred i>a 9t)0 volilcev(l). Iz tega se vidi dvoje: prvič kako prismojen je sedanji občinski volilni red, ki uaj-nižj .n razredom daje sorazmerno več mandatov, drugič pa, kako je magistrat sleparil pri sestavllanlu volilnih imenikov, ki so n. pr. poprej v III. razredu redno izkazovali nad 1300 volilcev torej za celih 400 voliJ-cev se je municipij uštel. Sedaj bodo volilni imeniki 4 tedne razpoloženi, t. j. do 7. marca 1914. Volitev pa se bo vršila meseca aprila. Topot je gotovo, da se bodo Slovenci volitve udeležili i. s. smemo mimo in s ponosom upati, da se bodo vsi Slovenci združeni pod eno zastavo podali prvikrat v volilni boj. Med goriškimi Slovenci je že danes zanimanje za volitve jako živahno in brez dvoma je, da bodo častno nastopili. Žal, da so druge opozicijske stranke zelo omahljive; laški klerikalci se javno nikakor ne upajo na dan. Nemci pa so razcepljeni v dva tabora; nv nemške nacionalce, to je Wieserjeva klika, ki hoče skupno nastopiti z lašk. liberalci; d m ga nemška klika pa je klika nemških penzionistov, ki hočejo skupen nastop z vsako opozicijsko stranko. — »Dan« se bo redno zanimal za volilno gibanje v Gorici, ki je tako važno; prinašali bomo ves čas podrobna poročila. Podružnica Z. J. Ž. v Gorici priredi, svojo veselico, kakor smo poročali. Na večeru igra Sokolska godba iz Kranjskega (ne orkester Čitalnice na Biančah. kakor se Je prvotno poročalo). Narodna čitalnica v Vipavi priredi v soboto dne 21. t. ra. v dvorani hotel Adrija maškarado, pri kateri svira godba na lok. — Z razoošiljat-vijo.vabil se prične v nedeljo. Ako bi kdo slučajno ne dobil vabila, naj se zglasi pri enem izmed odbornikov. da se mu isto vroči. — Vstopnina znaša 1 K. za nemaskirane še 1 K globe. Kdor se hoče neprisiljeno in izvrstno zabavati, naj te prilike ne zamudi. Kranjski deželni zbor. Včerajšnja seja. Včerajšnjo sejo deželnega zbora ki je bila naznanjena na 11. uro dopoldne. je otvoril deželni glavar ob pol 12. uri. Graščakom niti ta zamuda še ni zadostovala in so imeli še potem, ko Je deželni glavar sejo že otvoril, kar v dvorani svojo »klubo-vo« sejo. Za zapisnikarja imenuje dež. glavar poslanca Mihelčiča in barona Borna. Pritožba paznika Bučarja. Dež. glavar naznani, da se je paznik Bučar pritožil proti discipli- niranju od strani dež. odbora na deželni zbor. (Kakor je znano, Je dež. odbor discipliniral paznika Bučarja zato, ker temu ni bilo prav, da mu hoče klerikalni moščanski župan Oražem zapeljevati ženo.) Ta pritožba bi se morala odstopiti personalno - pravnemu odseku, ki pa še ni izvoljen. Dr. Lampe predlaga, da se izvoli personalno - pravni odsek šestih članov. Izvolijo se poslanci: dr. Novak, Lovšin, Dimnik, dr. Zajec, Piber in baron Liechtenberg. Temu odseku se izroči Bučarjeva pritožba. Sodišče prosi, da bi mu deželni zbor izročil poslanca Turka in Vehovca. O tej prošnji bo odločeval imunitetni odsek in poročal deželnemu zboru. Volllua reforma! Dež. glavar naznani, da je vloži! posl. dr. Lampe nujni predlog za izpretnenibo deželnega in deželno-volilnega reda. To izzove v zbornici in na galeriji pravo senzacijo. Dež. glavar predlaga, da se izroči predlog posebnemu odseku desetih članov, ki naj se v to svrho takoj izvoli. Ta predlog je bil sprejet soglasno, ker graščaki najbrže dobro vedo, da predlog ni naperjen proti njihovemu zastarelemu privilegiju —i. in niso imeli nobenega povmla glasovati proti njemu. Naprednjaki pa želijo temeljito reformo deželnega volilnega reda in so predlog z veseljem pozdravili. Deželni glavar odredi petminutni odmor, da se morejo stranke dogovoriti glede volitve v ta odsek. Ko je seja bila zopet otvorjeua, so bili izvoljeni v odsek za izpre-rrtembo deželnega in deželnovolilne-ga reda poslanci: Ribnikar, Jarc, dr. Pegan, Iv. Lavrenčič, Dennastija, dr. Zajc, dr. Eger, dr. Lampe In dr. Ravnihar. Interpelacije, aujui in samostojni predlogi. Dež. glavar prečita in izroči dež. predsedniku, oziroma odsekom, interpelacije, nujne in samostojne predloge, od katerih omenjamo naslednje: Nujni predlog deželnega poslanca Jožefa Reisnerja In tovarišev v zadevi časovnega napredovanja deželnih uradnikov. Deželni zbor skleni: K določbam glede službenih prejemkov deželnih uradnikov se sprejmejo nastopne nove določbe z veljavttostio od 1. januarja 1914: Sl Ce ie uradnik v istem činov -nem razredu prebil že določeno daljšo dobo, ne da bi mu se nudila prilika napredovati v višji činovni razred vsied izpraznjenega službenega mesta, ima pravico brez izpremembe činovnega razreda, čina in naslova doseči uživanje vseh službenih prejemkov (plače in dejalnostne doklade) sosednjega višjega činovnega razreda v izmeri in zmislu nastopnih določb. § 2. Za časovno napredovanje je pri uradnikih glede na šolsko izobrazbo, ki se zahteva za namestitev razločevati tri skupine in sicer: a) uradniki, ki morajo imeti popolno visokošolsko izobrazbo; b) uradniki, ki morajo imeti dovršeno srednjo šolo in morebitno predpisani strokovni izpit; c) uradniki, ki morajo imeti dovršeno nižjo srednjo Šolo, ali ki jih je po posebnih službenih določbah uvrstiti v to skupino. § 3. Časovno napredovanje posameznih uradnikov se izvršuje izključno po onih napredovalmh rokih, ki so za njegovo uradniško skupino določeni po nastopni razvidnici: § 4. Kot prehodne določbe za uradnike, ki so s 1. januarjem 1914 že v deželin službi, veljajo se po-sčbcJ i £0 Ce služi kak uradnik v sedanjem svojem činovnem razredu vec let nego je to določeno po pred-idoči razvidnici, dobi s 1. januarjem 1914 prejemke (plačo in dejalnostno doklado) višjega činovnega razreda. V sedanjem činovnem razredu več dosluže-na doba (vendar ne več kot 4 leta) se mu všteje v napredoval-uo dobo za dosego prejemkov nastopnega višjega razreda, b) Ce je uradnik pred dosego sedanjega svojega činovnega razreda služil več let nego je to določeno po napredovalnih rokih njegove uradniške skupine, se tnu več doslužena doba (vendar ne več kot 4 leta) všteje v na-predovalno dobo za dosego prejemkov nastopnega višjega činovnega razreda. Interpelacija poslanca Julija Mazelle-ta in tovarišev na g. dež. glavarja dr. Šušteršiča v zadevi poprave črnomaljskega vodovoda. _ Ze kmalu po upeljavi črnomaljskega vodovoda nastale so pri tem razne neprilike. Vsak čas je vode zmanjkalo in vedno je bilo treba krpati. Vodovod Je bil pač od podjetnika že v začetku slabo narejen, cevi deloma preplitvo položene, deloma slabo montirane. Tudi se ni gledalo pri polaganju cevi. kako in na kakem materijalu leže. Zmetalo se je v jarke zmešano kamenje in zemljo tako, da velikokrat ista cev leži deloma na kamenju, deloma na mehki prsti151 in se tako pri različnem pritisku vode, zibljejo in premikajo lahko sem in tje, ker, kakor rečeno, cev s cevjo ni dobro zložena in zalita, štedilo se Je z materijalom, zlasti svincem in ovijali so cevi (kjer se stikajo) s slabim predivom. Nedostatki so rasli od leta do leta tako, da včasih po cele mesece prizadeti prebivalci niso imeli vode, dasi je vodovod stal okrog 200.000 K. Moledovali so leta in leta pri dež. odboru, naj kaj ukrene, da se slabo narejen vodovod popravi in sploh gleda, da dobe vodo. Nekolikokrat so bili deželni inženirji radi tega v Črnomlju, in trdili, da je sploh premalo vode in da je treba priklopiti še par studencev. Opozarjalo se jih je tudi, da mora biti vsekako na progi tudi kaka napaka, ker se je premuogokrat dogodilo, da je voda zvečer s silo drla, zjutraj pa je sploh ni bilo, dasi je ponoči nihče ni mogel posebno veliko porabiti. Pa oni so vedno trdili, da, ako se priklopijo novi studenci na Blatniku, bo dovolj vode. Dež. odbor je tudi priklopil dva studenca, kar je stalo okrog 25.000 kron. Vsled zatrdila gg. dež. inženirjev so bili prizadeti prepričani, da bo sedaj vode v izobilju. Prišlo pa je do tega. da imajo prizadeti prav, Id trdijo, da je v prvi vrsti vodovod slabo napravljen in se voda izgubi po podzemeljskih votlinah. Razdelilni rezervoar v kotu je poln, a ljudje so vendarle večinoma brez vode ali vsaj imajo jo le par ur na dan. Popravilo je torej neobhodno potrebno in nima nič s studenci ob začetku vodovoda opraviti. Gre namreč za progo od Črnomlja do Petrove vasi, oziroma Kota, kajti do tu je bila lani proga že popravljena, ker sta bila nova studenca priklopljena. Vprašam g. dež. .glavarja: 1. Ali so mu omenjeni nedostatki pri črnomaljskem vodovodu znani? 2. Ali hoče nemudoma odrediti, da se vodovodna cev iz Kota v Črnomelj preišče in popravi ter s tem da tamošnjim prebivalcem zadostno množino vode? Nujni predlog posl. Ing. Šukljeta In tovarišev. Visoka zbornica skleni: Deželnemu odboru se naroča, da pri c. kr. vladi deluje z vsem poudarkom na to. da se c. kr. dr.ž obrtna šola izpopolni z ustanovitvijo stavbne Strokovne šole; nadalje naj se proučava vprašanje ustanovitve preizkuševalne postaje za stavbno gradivo. ki bi se Imenovanemu zavodu priklopila. Samostojni predlog posl. E. Gangla in tovarišev glede na zopetno ustanovitev gozdarske sole v Idriji. Visoka zbornica skleni: C. kr. poljedelsko ministrstvo se poživlja, naj v Idriji zopet ustanovi oziroma otvori gozdarsko šolo, ki Je pred leti v imenovanem mestu že obstojala. S poukom naj se prične že ob začetku prihodnjega šolskega leta. Samostojni predlog posL E. Gangla In tovarišev glede na Izpremembo 8 74. občinskega reda za vojvodino Kranjsko. Visoka zbornica skleni: § 74. občinskega reda se izpremeni tako, da se črta v njem zadnji stavek: »ter naj se na vse vrste davkov razdele po enaki meri.« Verifikacija volitev. V imenu verifikacijskega odse- , ka je dr. Pegan o volitvah poročal in ' predlagal: Verifikacijski odsek je po preudarku deželnoodborskega poročila prišel do nasveta: Visoka zbornica skleni: 1. Poslanci izvoljeni: a) v splošni skupini: Josip Turk, Mihael Dimnik, Ivan Piber, Evgen Jarc, Ivan Lavrenčič, Anton -Kobi, dr. Vladislav Pegan, dr. Ivan Zajec, Ivan Hladnik, Franc Jaklič, Alojzij Mihelčič, b) v skupini kmetskih občin: dr. Ivan Šušteršič, Franc Povše, dr. Janez Krek Franc Demšar, Ivan Zabret, Josip vitez Pogačnik, Franc Drobnič, Bogomir Perhavec, Josip Zurc, Franc Košak, Ivan Vehovec, dr. Evgen Lampe, Anton Lovšin, Karol Dermastja. c) iz skupine mest in trgov: Dr. Franc Novak, Josip Relsner, dr. Iv. Tavčar, Adolf Ribnikar, Engelbert Gangl, dr. Vinko Gregorič, dr. Ferdinand Eger, č) iz trgovske in obrtne zbornice: dr. Vladimir Ravnihar, Milan pl. Suklje, d) iz skupine veleposestva: Oton baron Apfaltrern, Josip Anton grof Barbo, dr. Karol baron Born, Leopold baron Liechtenberg. Rudolf grof Margheri, Karol Mulley, Friderik baron Rechbach, Henrik pl. Schollmayer - Lichten-berg, Hugon Verjand knez Win- dischgratz, Franc Galic.sen. v zmislu § 45. deželnozborskega volilnega reda potrdijo; 2. Poslanca Skupine mest in trgov Josip Lavrenčič in Julij Mazelie se ne potrdita; 3. izrek o potrditvi poslanca dr. Karola Trillerja in Karola Škulja se odloži. Kot prvi k o n t r a govornik se je oglasil dr. Lampe, kar je izzvalo novo senzacijo, ker tega vendar nihče ni pričakoval, da bi zastopnik naj-intrausingentnejše struje v klerikalni stranki nastopil proti poročilu in predlogom dr. Pegana, da naj se razveljavita dva napredna mandatal Tega dr. Lampe nikakor niti storil ni, temveč je nastopil proti predlogu samo v toliko, da se to odgodi, dokler se ne izdela nov volilni red, ki ga hočejo klerikalci izpremeniti samo v toliko, da bi se spremeni! volilni red v kuriji mest in trgov v njihovo korist, na kako razširjenje volilne pravice pa niti ne mislijo, ker so že zdavnaj pozabili na one čase, ko so še vpili, da se morajo dati ljudstvu pravice, da zahtevajo splošno in enako volilno pravico. To se je videlo iz celega L.am-petovega govora. Dr. Lampe je namreč samo polemiziral z državnim sodiščem v vprašanju vololne pravice, v skupini mest in trgov in je trdil, da je oni, ki je zakon delal (deželni zbor) gotovo tudi najboljši njegov interpret. t. j. klerikalna Večina deželnega zbora je edina kompetentna soditi (druge stranke so namreč drugega mnenja) o teinu, ali volijo v mestni skupini cele politične občine, ali samo mesta kot taka. Zanimiv je bil govor dr. Lain-peta samo zato. ker se je iz njega moglo videti, da klerikalci z volilno reformo ne mislijo resno, temveč da hočejo sedanji volilni red samo malo korigirati — v svojo korist, seveda, četudi proti duhu kurijalnega sistema. Poročevalec verifikacijskega odseka dr. Pegan, seveda ni ugovarjal predlogu dr. Lampeta. da se verifikacija mandatov odiozt, dokler novi odsek ne izdela in deželni zbor sprejme nov volilni red. Predlog dr. Lampeta je bil torej sprejet in klerikalna večina ni vrgla včeraj iz zbornice Julija Mazelleta in Jos, Lavrenčiča. Posredovalnica za delo. Ker je bil dnevni red izčrpan in je dr. Tavčar svoj nujni predlog glede žalitve slovenskega naroda na Koroškem umaknil, je prišel na vrsto nujni predlog posl. dr. Kreka in tovarišev o ustanovitvi deželne zavarovalnice. Dr. Krek je dokazoval potrebo ustanovitve posredovalnice za delo v vsakem mestu, ki ima 10.000 prebivalcev. Govornik Je poudarjal, da ie njegov predlog dober, ali naj bo stvar še tako dobra, gotovo je obliznil kak črni poiž (Ribnikar: »Črnih polžev je pri nas dosti!) ali pa oble-zel kak politični gonjač. (Napredni poslanci: »Tudi političnih gonjačev se dobi pri nas!«) Nujnost dr. Krekovega predloga je bila sprejeta, za časa petminutnega odmora sta se pa konstituirala nova odseka: za volilno reformo in personalno - pravni in sicer je bil izvoljen za predsednika prvega odseka dr. Lampe, za podpredsednika grof Barbo. za zapisnikarja Derina-stija, za predsednika personalno-pravnega odseka pa dr. Pegan, za podpredsednika dr. Novak, za zapisnikarja dr. Zajec. Ob eni uri popoldne je dež. glavar zaključil sejo, prihodnja seja bo v četrtek, 19. t. m. ob 11. uri dopoldne. Dne* ni pregled. Odkritja o izseljevanju. Vsakemu je še v spominu, kako je pred par meseci zašutnelo po Avstriji in po Ustih. Izseljeniška družba »Cana-dian Pacific« je bila na dnevnem redu in grozna so bila odkritja in umazanosti raznih ljudskih poslancev in duhovnikov, je zasmrdela do neba. Udeleženi so bili tudi državni uradniki, policijski komisarji in podobni ljudje, ki se smatrajo za temelj države. Zapirali so agenture, zapirali uradnike, poojstrili policijske odredbe glede izseljevanja, kajti na dan je prišlo, da se je minulo leto izselilo iz ruskega dela Galicije nad 100.000 vojaški dolžnosti podvrženih mladeničev. Dejstvo ie bilo neverjetno, toda izkazalo se je za resnično. En čas je bil velik šunder. Nato je pa kmalu vse prenehalo. V parlamentu ni nihče zinil besedice in družbi se je zopet dovolilo otvoriti centralo in podružnice. Na to dejstvo širša javnost ni pazila, kajti politični kurs v Avstriji je ljudi že raVadil na topost. In vendar bi bilo tako zanimivo izvedeti zakaj so celo afero po tlačili, kljub temu. da je ušlo nad 100.000 mož. ko je vendar znano, kako se ravna s posameznikom, ki skuša uiti vojaški dolžnosti. In izseljevanje se še vedno vrši. Zakaj, kako? Poslanec avstrijske zbornice Markov je povedal: odločajoči krogi na Dunaju so vedeli, da se ne morejo zanašati ,na rusko prebivalstvo v naličili za slučaj vojne.-Prebivalstvo je prav malo zadovoljno z načinom. kakor poljske m rusmske ob-lastuije z vednostjo Dunaja z njimi postopajo. In da bi se iznebilo enega dela tega prebivalstva, zato se je pustilo uzde izseljeniškim agentom, ki so nagovarjali prebivalstvo, da naj se izseli v Ameriko. Da govori se celo, da je obstajala neka tajua klavzula med družbo in odgovornimi činitclji. In tako sc je moglo tekom fi mesecev izseliti 100.000 vojaški dolžnosti podvrženih oseb. Na Dunaju so se bali, da bi to ne prišlo v javnost in zato so trosili vesti, da je bilo izseljevanje delo ruskih agentov; seveda to je pa že mogoče, kfd pa; saj niti s kraja v kraj ne moreš hodili brez kontrole, četudi si državljan, kaj še le, da bi tujec uganjal tak-šno agitacijo. Po vsem tem nam je jasna vloga visokih uradnikov v aferi Canadian Pacific. O vsem tem je obširneje pisal »Obzor« 7. februarja. Še ne nameravajo napraviti miru. Negotovost radi Egejskih otokov še vedno traja, čudno! Kljub temu, da je Evropa sklenila, da dobe Egejske otoke (Irki, vendar ne kaže niti najmanj volje, da bi ta sklep uveljavila. Kako vsa drugačna je bila Evropa, ko se je šlo proti Črnogorcem radi Skadra. Kar vseh šest velesil je hitelo pred Črno goro, da ji pokažejo svoje brodovje. In kako energična je bila Evropa proti Srbom, ki so se branili zapustiti Albanijo. Kakšen šunder se je uganjalo. Sedaj pa, ko dela'Turek skazo in nemir, sedaj se pa Evropa ne gane. Nemčija se drži kot neveden čarodej. Noče in 1}.rist/miti na to, da bi se Turčiji zatrobilo na uho, kni ie cklen Londona in njegovih konferenc. Seveda bo pa imelo to vpliv zonet iin Grke, ki se bodo Čisto gotovo bra tiili zapustiti južno Albanijo, dokler ne dobe Egejskih otokov. V tem pa lahko tiči poguba za skrpan mir na Balkanu tin v Evropi. Diplomati se igrajo z ognjem. Wled, knez albanski, bo obiskal papeža. »Ccrricre della Sera« prinaša te vatikanskih diplomatičnih krogov vest, da princ Wied obišče papeža v Vatikanu. Tej okolnosti se pripisuje velika politična važnost. V^ied ie silno praktičen človek. V Albaniji je 200.000 katolikov in če bi se dalo v imenu teh kaj izpumpati, bi bilo tudi duhrod » Štajerske. Županstvo Teharje P Ueljti uraduje z .okrajnim glavarstvom celjskim v nemškem jeziku in mia tudi samo nemški pečat. Res žalostno, da se g. župan Gorišek, o katerem jamči že njegov priimek, da je rojen Slovenec, tako nesramno tepta po lepem svojem materinem jeziku. Nekaterega človeka se res ne prime noben pouk in ne lepa, ne grda beseda; ravno zadnje čase smo mnogo čitali o tem in dolžnost slovenskih občin je, da dopisujejo v slovenskem jeziku. Upamo, da bodo občine slišale ta glas. Poročil se Je v Ptuju g. Leopold Strempelj, podkovski mojster na podkovški šoli v Ljubljani z gdčno. Lojziko Sever, hčerko posestnika iz Velike Nedelje. Vrlemu paru naše iskrene čestitke. Zidanmoška podružnica »Društva Jugoslovan, železniških uradnikov« ima IV. redni občni zbor v nedeljo, 15. svečana 1914 ob 5. uri popoldne v hotelu Juvančič v Zidanem Mostu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in pregledovalcev računov. 4. Volitev odbora. 5. Razno. Po občnem zboru se vrši v istih prostorih ob 8. uri zvečer družinski večer s plesom, h kateremu se poleg stanovskih tovarišev in njihovih rodbin najuljudneje vabijo tudi prijatelji in znanci narodno-za-vednega železniškega uradništva. — Odbor. Cltanje »Slovenca« ga je pripravilo v f rečo. Anton Zavodnik, tr- votov. 1 - Vfnii gori* eovoril pred •n vcč nnrl l Mazelle goljufiv posledica' lepili« ♦ llu,bez1nivosti- No< Zavodnik vse JSa’ fbje.r ie n,oral vati. plačali sokolske namene nakar je g posja nec Mazelle odstopil od obtožbe proti njemu. Tako-le človek v nesrečo, če Čita »Slovenca! pred volitvami. Fo naj služi v svarilo! Temna zgodba. Postrežček Fr. Tasch iz Dunaja je prinesel dne 9. t. m zvečer domov torto, ki jo je dobil na dunajskem severnem kolo dvoru kot darilo. Torto je jedla njegova nečakinja, 391etna Fani Tasch in njeni otroci. Komaj pa je Tascho-va pokusila torto, ji je nenadoma postalo slabo in se je zgrudila mrtva ua tla. Tudi postrežček je jedel torto, toda njemu se ni nič zgodilo. Ravno tako tudi ne otrokom. Policija fe začela slučaj preiskovati in le dobila dve ženski, ki sta dali 701ctnemu postrežčku torto za njegovo nečakinjo. Kakor se sodi splošno, ni bila torta prav nič zastrupljena; Tasclio-vo je najbrže zadela srčna kap. Vse izpovedi starega Tascha so izmišljene, kar potrjuje fakt, da je mož nenadoma izginil, ko ga je poklicala policija predse. Rodbinska drama. V Saarbriick-uu je dne 10. t. m. ustrelil 281etni pisar WeiB svojo ženo, svoje tri otroke in svojo taščo, na kar si je še sam pognal krogljo v glavo. Vzrok petkratnega umora in samomora se mora iskati v bedi in pomanjkanju, v katerem se je nahajala cela družina. Dvojen samomor vsled ponesrečenih špekulacij. Posestnik Anton Fay iz Budimpešte in njegova žena sta izvršila dne 10. t. m. samomor. Zena je vzela šestnajst injekcij morfija in je že umrla. Tay se še bori s smrtjo. Ponesrečene špekulacije, pri katerih sta izgubila omenjena zakonska celo svoje veliko premoženje, so vzrok samomora. Napad blaznega vojaka na predstojnika. Pri brzojavni stotniji v Odenburgu službujoči vojak Jožef Blažek iz TeŠina je dne 10. t. m. ponoči napadel svojega narednika in je sprožil nanj več^ strelov iz samokresa. K sreči ga ni zadel. Blažek, ki je izvršil napad v navalu blaznosti, si je na to pognal krogljo v glavo in je bil na mestu mrtev. Tango Je zmešal že vsem škofom glave. Kakor se iz Splita poroča, je prepovedal splitski škof Givoje v svojem pastirskem listu, ki ga je izdal vsem cerkvam v svoji škofiji, nesrečni tango ples. Se gledati ne smejo verniki ta pohujšliivi ples. Velika nesreča. V Benetkah se je dne 10. t. in. pripetila velika nesreča, ki je razburila celo mesto. Ko je omenjenega dne zjutraj hotel odpluti mornariški torpedni čoln pod poveljstvom mornariškega poročnika Ivana Marcuccija iz vojaškega arzenala, je zadel čoln ob dvigajoči se most. Pri tem je bil Marcucci tako nesrečen, da je prišel med most in med čoln, ki ga je popolnoma zmečkal. Ubogi častnik je kmalu nato umrl. Nadporočnik poneveril 25.00« K. V poljedelskem oddelku četrtega huzarskega polka v Kecskemetu so odkrili dne 10. t. m. veliko poneverbo, ki jo je izvršil nadporočnik Ivan pl. Gerenday. Ko so sklepali račune, je nadporočnik že zbežal. Kmalu pa so ga dobili v nekem budimpeštanskem hotelu in ga izročili garnizijskemu sodišču, kjer je Gerenday izpovedal; da je poneveril 25.000 K, ki jih je potem zaigral. Zadnji možici potomec Iz rotlu Medici. V Monsu v Belgiji je umrl te dni zadnji moški nositelj zgodovinskega imena Medici. Umrli je bil pravi potomec brata slavne Katarine Medicejske, soproge francoskega kralja Henrika II. Velika železniška nesreča. Te dni je skočil s tira na progi Sv. Pavel - Omaha v Ameriki brzovlak, ki se je cel prevrnil. Pri tem Je bilo mnogo oseb mrtvih, veliko pa težko tanjenih. Podrobnosti o tej veliki nesreči še manjkajo. Velikanske tatvine pri amerl-kanski železnici. »Daily Chronicle« poroča iz Novega Jorka: »Commer-ci« misija je odkrila te dni velikanske tatvine, ki so se izvršile pri železnici Newyork - Newhaven and Hartford. Prejšnji predsednik misije pravi, da je izginilo osemindvajset milijonov mark. Trgovina s človeškim mesom. Kakor se iz Petrograda poroča, so dne 11. t. m. zaprli v Lodžu večkratnega milijonarja Weichmanna, ki je privabil več nemških guvernant in vzgojiteljic k sebi, na kar jih je prodajal v zloglasne hiše. Uutoljana, — Včeraj je bil »Dan« konfisci-ran zaradi hudodelstva in pregreška po § 63 in po § 491. Konfiskacija je vzbujala naše občudovanje, ker so’ glede prvega pisali vsi češki listi prav tako, kakor mi. glede drugega se pa nam čudno zdi. da niti vojakov ne bomo smeli več hvaliti. — Bomo videli. Včeraj je bil »Dan« zopet konfisciran in sicer po § 63 k. z. Sicer naše odkritosrčno občudovanje iznajdljivcem slučajev zločina po § 63 k. z. toda mi se s tem ne bomo zadovolili. Kar je preveč le pa preveč in radi vsake besede Pustiti si naprtiti na hrbet zločin po 8 63 k. z., t. j. razžaljenje veličanstva to pa ne gre. Bomo videli, če se bo najnovejša teorija gospoda Finka glede § 63 k. z. res obnesla tudi na nalvišji instanci. Prvič smo potrpeli, ker smo na udarce navajeni, toda narediti moramo tej samovoljnosti enkrat postavnim potom konec. — Ampak »Serlok Holmese« — celo serijoi — bomo kljub temu prinesli in prinašali. — K včerajširi notici »Kamlla Thehner v novi uloei!« se oisec notice moti. če je mnenja, da se je stvari smejati. Zadeva je popolnoma resnega značaja: če le Theimerjeva v istini napravila ovadbo proti ljubljanskemu podžupanu g. dr. Trillerju in g. dr. Oražmu. potem je Kamna taka kakor ie »Slovenec« vedno trdil in io je tedaj le obžalovati, ali pa se hoče prepričat, kako bodo za to kost sedaj prijeli klerikalci. Ce je slednje, ie Theimerjevi le čestitati. če ie sama prišla na ta imeniten trik. (F’a najbrže ni prišla sama na to — ampak je bilo to najbrže prav tako pripravljeno, kakor ona • Izjava«, ki je bila podpisana na Prtovču. To je naše mnenje. Tako je zvesti Janez našel pot — maščevanja) — Iz občinstva. Neko vprašanje nam je prišlo iz občinstva, ki je zanimivo, kako etično presoja prosto ljudstvo razmerje med zagovornikom in klientom. Vprašanje se glasi: »Kakor berem v Vašem listu, ki.ga vsak dan dan teško pričakujem je Kamiia Theiiner povzročila preiskavo proti g. dr. Trillerju. Kaj pa k temu reče kolega dr. Trillerja, gospod dr. Kokalj, ki je zastopnik Kamile Theimer. Ali jo bo še zastopal?« — Ljudstvu treba povedati, da se napredni poslanci niso prišli k maši na dan otvoritve deželnega zbora, tako kriči »Slovenec«. Prerok Slovenčevcev, dr. Mahnič ie v svojem »Rimskem katoliku« sam proglasil, da so take oficijelne maše samo parada, ki veri več škoduje nego koristi. Na Slovenčeva žuganja ne odgovorimo drugega kakor to. da bo treba ljudstvu povedati, da veliko večje poliujšanie povzroča duhovnik ki se celo noč po zgledu profesorja katoliške morale krekari. v jutru pa bere mašo. kakor pa. če sc napredni poslanci ne udeleže maše. pri kateri se prosi Boga naj pomaga klerikalcem pri izvajanju vnebo-vpijočih krivic. Ravno s svojo odsotnostjo so napredni poslanci dokumentirali da imajo stokrat več verskega čuta. nego klerikalni poslanci, ker so smatrali, da se Bogu kliče na pomoč le za pošteno delo, ne pa za izvrševanje nasitstev in krivic. — Čehoslo vani. Lepo je predaval sinoči prof. Ilešič zbranim poslušalcem v »Mestnem doma«. Predavanje »Akademije« pridobivajo med občinstvom vedno širša tla. Nas to zelo veseli. »Akademija«^ pa naj gre po svoji poti lepo naprej in pripravi vsak teden Ljubljančanom resne ure sainoizobrazbe. Sedaj^ bi bila zopet dobrodošla tema. kakršna je bila n. pr. prva {Na grobiščih pri- I rmte). Upamo tud f. da se to ztfodi. saj je v Ljubljani dovolj predavateljev, ki se bodo radevoljno odzvali povabilu! — Lepa reč. Kakor smo izvedeli s kompetentne strani, pride v gospodinjski tečaj v »Mladiko« kot pomočnica neka nemška grofica, ki ne razume niti besedice slovensko. In sedaj pride vprašanje: Kaj mi nimamo dovoli svojih slovenskih deklet. ki bi rade vstopile kot pomočnice v omenjeni zavod? In če jih nimamo, kaj ni mogoče, da se v tej stroki izučijo? Tako bodo morala slovenska dekleta v slovenskem zavodu govoriti s privandrano Svabi-co nemško. To je unikum, ki je mogoč samo pri nas. Najbolj žalostno pa je v tem slučaju, da so švabico sprejele osebe, ki se smatrajo za zavedne Slovenke. Ce bomo tako narodno zavedni, ie bolje, ^,da nas sploh ni. Ali pa pokličemo Švabe, da zasedejo kraje, ki so naša last. V slovenski zavod spada slovenska učna moč. pa magari če nam hoče nadzornica za gospodinjske šole iz poljedelskega ministerstva Berta v. Spruug vsiliti Švabice! To naj si dobro zapomnijo prizadete osebe! — K notici o pok. Jerneju Ber-notu. moramo pripomniti, da ie bil 4! let v službi. 12 let pri vojakih in 12 let v pokoju — in ie imel samo 16 K na mesec. Mož je bil v bitkah 1. 1859. in je vedel o vojni mnogo zanimivega povedati. Zaslužil bi bil pač. da bi se bila država bolj pobrigala zanj. Star je bil 83. let. N. v m. p.! — Dramatična šola slov. gledališča je morala radi preslabega obi: ska predstav prenehati, ker je radi premale inkase težko kriti zanjo stroške. Ravnatelj, slov. gled. g. Ignacij Borštnik mi ie poveril vodstvo dramatične šole, ki sem jo docela reorganiziral. Pred vsem sem raztegnil učno dobo na vso letošnjo in prihodu io sezono. Razun tega sem pomnožil ure poduka, tako, da je imel vsak izmed treh kurzov po štiri ure na teden poduka. Rad bi bil imel še več ur na teden, a pri številu 60 učencev to žalibog ni šlo. Prikrojil sem si docela novo metodo, čisto svojo, kaiti v prejšnjih naših dramatičnih šolah sploh ni bilo nikake metode. in metode veliko mestnih dramatičnih šol. ki sem obiskoval laz. tudi nisem mogel snreieti v svol poduk. ker ie do moiem prepričanju preveč površna in rnore učence privesti le do čisto navadne šablone, namesto da bi vzbujala v njem talent. ki bi se izražal na zunai čisto samoniklo. Šola sicer ne more vstvarjati umetnikov, a ona tudi ne sme. kakor pravi Rodin, nuditi učencu samo nekaj receptov, ki jih je podedoval rod za rodom, kajti ti zamorejo koristiti le plitvim dušam, torej onim. ki niso poklicani umetniško vstvarjati. Pravi umetnik se mora svoio umetnost še le čisto iz-nova vstvariti. postati mora njegova last. pravi Rodin. Tako resno je treba pojmovati dramatično umetnost tudi takrat, kadar gre za slovensko dramatično šolo, če naj rodi ta res plemeniti sad. A naše občinstvo ne zasluži boljšega gledališča, kakor-ga ima. saj ne stori ničesar za njegov procvit, in s tem. da ie o-uemogočilo resno slov. dramatično šolo takoj ob njegovem rojstvu, si je nakopalo nov kulturen greh. Milan Skrbinšek. — Odborova seja »Matice Slovenske« bo v petek, dne 13. februarja 1914 ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predscdniŠtva. 2. Potrditev zapisnika. 3. Iz zemljepisnega odseka. 4. Iz odseka za slov. jezik. 5. Iz knjižnega odseka. 6. Tajnikovo poročilo. 7. Slučajnosti. — Škoda vsled snega in ledu. Na nekaterih hišah in strelnih je južno vreme vsled tajanja snega in ledu povzročilo močno zamakanje stropov, ki bi laiiko imelo to posledico. da bi omet jel odpadati, če se kmalu ne posuši. — Ples. venček pevskega zbora »Glasbene Matice« se vrši v soboto 14. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« in so se vabila z današnjim dnevom razposlala. Naj blagohotno oproste vse one cenjene dame in gospodje, ki smo jih eventualno izpustili pri vabljenju. — Pri plesu svira ljubljanski društveni orkester. Začetek ob 8. uri zvečer. Toaleta promenadna. Vstopnina za člane pev. zbora »Glasbene Matice« in dijake t K. za nečlane 2 K. Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenec v Prešernovi ulici. — Prijatelji »Glasbene Matice« in njenega pevskega zbora tem potom še^ enkrat vabljeni in iskreno dobrodošli! — Ciganska godba z Gorenjskega, katero je »Slavec« angažiral za svojo letošnjo maškarado, pripelje se na pustno nedeljo s popoladn-skim vlakom v Ljubljano. Godba je prvovrstna in ie z dobrim uspeliom igrala na mnogih krajih. 2e samo to je porok, da se bo vsak cenjeni obiskovalec lahko izborno zabaval, saj so ciganske godbe slavne po vsem svetu, v Ljubljani na zelo redka prikazen. Poleg tega bode sviral še ljublj. društveni orkester same izbrane komade, da bo tudi za plesalce dobro preskrbljeno. Za zabavo ne plesalcev bodo poskrbele razne lepe originalne skupine, različni klovni in pajaci ter pristni Kranjci in Kranjice v narodnih nošah. Vse potrebno izveste iz lepakov ter iz inse-ratov po vseh časopisih. — Zaključni venček »Slavče-vlh« plesnih val se vrši v soboto 14. t. m. ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Osebna vabila za to prireditev se ne bodo razpošiljala. Vstop ie dovoljen obiskovalkam in obiskovalcem plesnih vaj. članom in prijateljem društva ter njih rodbinam. — V peklu bode tiajzabavnejši odelek na pustno soboto v Narodnem domu. 2e vhod v peke! bode primerno prirejen za v poset k hudičevim krasoticam. V peklu «e ne bode dobilo samo okrepčila za utrujene ude in prazen želodec, temveč vsakdo bode lahko deležen peklenskih dobrot in sladkosti, katerih kot navaden zemljan ne more doseči. Tudi dekoracija v peklu bode zanimala vsakogar, ker se »Oberliudič« noč in dan trudi napraviti kal lepega in šaljivega. Sploh bode prireditev nudila dovolj zabave za plesalce in neplesalce. za staro in mlado. Zato naj nihče ne zamudi prilike udeležiti se 111. velikega plesa narodnega delavstva. — Podružnica Llubliana I. društva državnih uslužbencev ima svoje redno občno zborovanje v nedeljo dne 15. svečana 1914 popoludne ob 3. url v prostorih »Pri novem svetu«, Marije Terezije cesta v Ljubljani. Ker so jako važne točke na dnevnem redu. pričakuje se. da se gg. člani tega zborovanja sigurno polnoštevilno udeleže. Vabljene pa so tudi cenjene rodbine in prijatelji članov. _ Na domačem balu pri Lloydu je v sobosto vstopnina samo 60 vin. (ne 1 K), kakor se je včeraj poročalo. Drug program ostane neizpre-menlen in le za vse in za vsakega dobro preskrbljeno. — V mestni klavnici se je od 25. januarja do 1. februarja 1914 zaklalo: 67 volov. 5 bikov. 10 krav. 285 prašičev. 92 telet. 24 koštrunov. 44 kozličev. Vpeljanega mesa ie bilo: 401 kg. Zaklane živine se je vpe- ljalo: trije prašiči, 65 letel sedem kozličev. Opomnia: 2 goved z malimi zobmi. — Zgubljena ie bila v nedeiiu zvečer v neposredni bližini glavne pošte svilena vratna rutica. Pošteni najditelj naj jo blagovoli oddati v gositlui pri Perlesu. Prešernova ul’ ca. — Neverjetne grozote vojne. Toliko se je pisalo o strašnih bojih v Solunu, kjer je grška premoč na krut način se iznebila bolgarske posadke. V kinematografu vidi se od strelov preluknjane hiše. kar znači o silnem boju. Dalje se nam kaže burno življenje po taborih; prodiranje čet; pohodi čez za silo narejene mostove. Napadi na višine — vse to se predstavlja v kinematografu »Ideal« še danes in jutri. Naj ne opusti nihče te predstave. —- »Nagnjena srca«, krasna indijska drama v 4 delih, ki se predvaja v soboto v »Kino - Idealu«, ie uprizorjena od iste tovarne kakoi »Quo Vadiš« in »Kleopatra«, z isto režijo in istimi igralci. Igra v dveh svetovnih delih in ima v vsakem dejanju senzacijo. Velikanski prizori z levi. lov na divje zveri, predrzen beg. potop ladije. nevarne ježe itd. Prihodnji torek velikanska ljudska drama v 6 delih »Brez domovine*. — Danes se ponavlja »S fotografič-nim aparatom na bojišču«, ki ijj dosegla prva dva dneva najlepši uspeh. Danes predstave tudi za šolsko mladino z nekoliko okrajšanim filmom le ob 3.. 4. in 5. Trst. Gotovim ljudem v pojasnilo. Sc ljudje, ki zaradi vsake notice, priobčene v »Dnevu« pod rubriko »Trst«, delajo mene odgovornega. Vsem tem bodi enkrat za vselej povedano, da ima »Dan« v Trstu prvič dva stalna poročevalca, poleg tega pa več dopisnikov, ki pošiljajo svoje dopise naravnost v Ljubljano. Torej je odvisno od ljubljanskega uredništva, kaj pride v list Odgovornost za vsebino tržaške rubrike nosi zato ono, ne pa jaz, kar je pametnim ljudem tudi popolnoma razumljivo. Vsled tega mi delajo tisti, ki v tej zadevi pri vsaki najmanjši priliki name namigujejo, veliko krivico; to pa tembolj, ker imam zavest, da z dopisi, ki so prišli izpod mojega peresa, še nobenemu nisem povzročil krivice -- in če bi jo bil, bi jo tudi radevoljc popravil. Glavno uredništvo nti mora priznati, da zastran mojih dopisov še nikoli ni imelo ka-kršnihsibodi sitnosti. Upam, da bo to pojasnilo zadostovalo in da me gotovi ljudje ne bodo več ustavljali na cesti in se jezili, češ — čemu je ta ali ona notica prišla v »Dan«. In končno še to: V izogib raznim ne-prilikam, ki jih povzročajo dopisniki, naj se osnuje v Trstu posebno uredništvo in »Dan« naj ničesar več ne objavi iz Trsta, kar ne bi odobrilo tržaško uredništvo. Br. Slovensko gledališče propada. Bridko Je, če moramo govoriti o nazadovanju našega gledališča, v katerega smo stavljafi ob začetku letošnje sezone toliko upov. Ob tej žalostni priliki podajamo par misli, ki jih je objavila »Edinost« dne 12. oktobra prošlega leta: »Ne »Dnevu« oinazali bi se, če bi odgovarjali njemu — pač pa ljudem, ki Jim je do resnice in poštenosti, izjavljamo, da smo priobčevali naznanila tržaških italijanskih gledališč In jih tudi bomo še, vkljub »Dnevovemu« zbadanju in vkljub slučaju »Madame Butterfley«, to pa zato, ker Imamo tržaški Slovenci toliko narodne zavednosti In toliko resnične kulture, da nas prav čisto nič ne motijo zadiranja ljubljanskega »Coda del Diavo-lo« in tržaškega »Dneva«, da ne bi se klanjali italijanski lepi umetnosti; Tržaški Slovenec, ki zahaja tudi ^ italijansko gledališče, zna le še bolj ceniti slovensko gledališko umetnost} in mu je gotovo prva skrb. da bi tud! naše slovensko gledališče doseglo višino umetnosti, ki jo more uživati v italijanskih. Kdor v tem pogledii primerja Ljubljano s Trstom, nima niti pojma o Trstu in tržaških Slo-! vencih. Je pač nekaj drugega, če si mi tržaški Slovenci v italijansko-slo-1 venskem Trstu vzdržujemo svoje} gledališče, pa vendar še zahajamo) občudovat lepo Italijansko umetnost v italijanska gledališča; ali pa če v Ljubljani morda zahajajo Slovenci V nemško gledališče, ker so Slovenci sami krivi, da nimajo svojega gleda-; lišča«. — Ni treba, da bi dostavljali k temu kakršensibodi komentar* rečemo le to, da naj zavedni Slovenf ci, ki jim je napredek našega gleda-j lišča pri srcu, premišljujejo o citiraj nih mislih, ki jih je zastopala »Edi-I nost« meseca oktobra lanskega letjj in naj se izrazijo, če je na njih podla-* gi mogoča ugodna rešitev našeg^ gledališkega vprašanja. »SUdmarka« v Trstu. Nemci imaid v Trstu vse polno društev. Sicer se ne sliši dosti o njih, to pa zato, ker so Nemci toliko pametni, da delajo na tihem toliko časa, dokler nc pridejo do potrebne in zaželjene moči. Posebno važnost pa polagajo Nemci na * Siki marko«, to je gospodarsko napadalno društvo, katero zasleduje ta namen, da pridejo Nemci povsod do moči na gospodarskem polju, to društvo podpira zlasti uem-ško-naeionalne obrtnike in trgovce in tovarnarje ter jih pošilja med Slovenec, da bi zavladali nad njimi in jih pripravili v gospodarsko odvisnost. Pred kratkim smo poročali o obenem zboru Siklmarkc' v Skednju pri Trstu, danes pa nam je treba omenjali občni zbor »Stklmarke < v Trstu, ki se 5c vršil prošli teden. Tržaška ženska podružnica »Siidinar-ke šteje i>o poročilu, ki je bilo podano na tem občnem zboru. 230 članic. Dohodkov je imela v preteklem poslovnem letu K 1234.10. Tržaška moška podružnica »Siidmar-kc , ki je imela svoj občni zbor istodobno. oa šteje 400 članov in dohodkov je imela v preteklem poslovnem letu K 2078.64. — Po končanih poročilih in ko sta bila izvoljena nova odbora — za moško in žensko podružnico - je povzel besedo potovalni učitelj Selmeider. kateri je med drugim biča! zlasti one Nemce, ki so tako nezavedni, da nalagajo svoj denar celo v slovanske banke ter tako podpirajo panslavistično stremljenje. (Koliko pa je pravzaprav takih Nemcev?) Nemci so se nato razšli v navdušenju za boj ob Adriii. Ples narodnega delavstva v Trstu. Od prvega leta svojega obstoja do danes ie prirejala »Narodna delavska organizacija« vsako leto na pustni torek velik ples v prostorih Narodnega doma« v Trstu. Vsak ples te vrste je bil naravnost impozanten; udeležilo se ga je veliko število tržaškega slovenskega delavstva, pa tudi drugi sloji, ki s tem delavstvom simpatizirajo, so bili na njem zastopani. Kdor je količkaj demokratičen in kdor le količkaj čuti s slovenskim delavstvom, le to prireditev podpiral in jo bo podpiral dudi zanaprej. Kajti slovensko delavstvo, organizirano v vrstah »Nar. del. organizacije« ie v narodnem pogledu za slovenski na-»od ob Adriii velikega pomena. Ona tvori glavni steber tržaškega Slovenstva. Da nc bi se pred sedmimi leti osnovala organizacija slovenskega delavstva na narodni podlagi, t. i. N. D. O., bi se trž. slov. delavstvo potapljalo danes v valovih narodnega indiferentizma. Splošno je namreč znano, da izgubljajo slovenski delavci v socialni demokraciji narodni čut in da se požvižgajo iia upravičene zahteve slovenskega naroda po narodni enakopravnosti. To je vsekakor slučaj samo pri slovenskih delavcih, italijanski že drugače postopajo. Iz tega sledi, da le narodna strokovna organizacija potrebna in koristna nc samo za slovensko delavstvo, ampak-za ves slovenski narod, kateri ie kar sc splošno priznava — z malimi izjemami skoro ves proletarskega značaja. Kdo naj bi potemtakem ne podpiral stremljenje onega slovenskega delavstva, ki se ie združilo pod zastavo N. D. O., da si zavaru-ie svoje in narodne pravice?! — Tudi letos priredi narodno delavstvo pod okriljem N. D. O. svoj veliki ples. in sicer — kakor druga leta — na pustni torek, dne 24. t. m. v »Narodnem domu« v Trstu. Na ta ples že danes opozarjamo. Deželni Izv. odbor N. D. O. v Trstu. Danes, v četrtek. 12. t. m. ob 8. zvečer zelo važna odborova sela, na katero so vablieni poleg odbornikov tudi namestniki. Uspeh N. D. O. O gibanju delavstva ajdovske predilnice ie »Dan« obširno poročal. Pred kratkim smo naznanili, da so bile na zahtevo N. D. O. uvedene potom trž. c. kr. obrtnega nadzorstva razne reforme. Danes pa javljamo, da so gospodič pri centrali te družbe na Dunaju, kateri ie aidovska predilnica podrejena. vendar izprevideli upravičene zahteve N. D. O., ter onega zagrizenega ravnatelja ajdovske predilnice. kateri ie hotel vse domače delavec izpodriniti z regnikoli. kar brzojavno odpustili iz službe, na njegovo mesto pa nastavili ravnatelja. ki ie po narodnosti Čeh. Pod novim ravnateljstvom so se začele izpolnjevati tudi zahteve po odpravi italijanskih importirancev, katere zahteve so bile stavljene v spomenici N. D. O. Pred kratkim, pod preiš-niim ravnateljem, ie bilo v Ajdovščini že okoli 100 italijanskih delavcev in bi to število gotovo še znatno na-rastlo. če bi proti slovenski zistem bivšega ravnatelja še nadalje trajal. tned tem ko ie bilo v zadniem času poslanih nazaj v italijansko krahevino. od koder so bili poklicani toliko italijanskih delavcev, da jih le ostalo samo še kakih 15 v tovarni. na še ti se bodo morali v najkrajšem času posloviti. Dunajska centrala predilnic, kateri ie nodreieua tudi ajdovska, je vendar izprcvide-la. da bi postalo zanjo usodepolno. Če bi se igrala z N. D. O. in s slov. prebivalstvom v Ajdovščini. Upoštevati je morala torei zahteve, navedene v spomenici N. D. O. Vse sicer še niso izpolnjene, v glavnem pa vendar. Kar še manjka to si pri-priboiujcmo v bodočih dneh. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč v Trstu priredi v soboto, dne 14. t. m. društven plesni venček v društveni dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2. Začetek ob pol 9. zvečer. Vabimo člane in priiatelie skupine, da se v častnem številu odzovejo našemu vabilu. Najnovejša telefonska in brzojavna poroči'a. Izfava. PARLAMENT. Dunaj, II februarja. Kakor se čujc še radi položaja parlament ne bo sklican 3. marca, temveč pozneje, tja v drugi polovici marca. Če obstrukcija tudi v tem zasedanju ne preneha, bo vlada parlament razpustila. POLITIKA. Dunaj, 11. februarja. Danes je grof Stiirgkh sprejel zastopnike čeških Nemcev, hi so mu obrazložili svoje stališče glede češko - nemškjh spravnih pogajanj. Grof Stiirgkh je predložil tudi načrt glede rešitve jezikovnega vprašanja pri pošti. ITALIJANSKA LADJA OBSTRL-L.1EVANA. Milan, 1-1. februarja. Danes je dospel v Brindisi parnik Jonio, ki je bil med Valono in Santi Onaranta z južne albanske meje obstreljevan. Dosežen ni bil nihče. BOLGARSKI REZERVISTI PRIDRŽANI. Belgrad, 11. februarja. Vojno ministrstvo je izdalo tajni ukaz na poveljništva, da morajo pridržati zadnja dva letnika odsluženega moštva, ki bi moral biti odpuščena marca meseca, do novembra. INDIJANCI SO SE DVIGNILI. London, 11. februarja. Iz New Yorka se poroča, da se le položaj v Meksiki silno poslabšal radi vstaje Indijancev. Indijanci so pretrgali vse zveze dežele z glavnim mestom. Vsled vstaje so ogroženi angleški in inozemski interesi. MIROVNA KONFERENCA. Haag, 11. februarja. Listi poročajo, da pred letom 1917 ne bo mirovne konference v Haagu. (Do takrat najbrže bodo vojne pomirile blaznike). Prlpravljavna dela zahtevajo mnogo časa. In sploh ne more biti konferenca sklicana pred ureditvijo balkanskih, posebno albanskih vprašanj. (Torej: po vojni mirovna konferenca). POTRES. Reka, II. februarja. Danes v noči ob L uri 20 minut je bil tu potres. Nekaj sekund je bilo slišati podzemsko bobnenje, nakar so sledili trije ali štirje močni sunki, ne da bi napravili kakšno škodo. DUHOVNIK — MORILEC. Nev York, 11. februarja. Du-hovnik-morilec Schmid je bil obsojen na smrt na električnem stolu. Justi-ficlran bo sredi marca. Pred časom so se o meni razširile neresnične vesti, o katerih resnosti nisem mislil. Vsled nekaterih že priletnih otročajev (katerih kar mrgoli tu), so se te vesti tako razširile, da mi postajajo škodljive ter uh od sedaj smatram za resne. Proti takim vestem bodem odslej postopal sodnijskim potom. V Sežani, dne 11. febr 1914. V. Širca. Stanovanji v podpritličju na solnčni logi z 2 in z 1 sobo ter z vsemi drugimi pritiklinami sta oddati z majevira terminom. Naslov v „Prvi anončni pisarni*. DE31e^ran.tn.o stanovanfe na solnčni legi s 4 sobami, poselsko in kopalno sobo in vsemi drugimi pritiklinami opremljeno z vsem konfortom, se da v najem. — Naslov se poizve v „Prvl anončni pisarni". Tovarno pianinov Anton Pečar, Trst ulita kamelo štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnoizuinljcneni modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribuna" jj Gorica, Tržaška sf' nlica št. 28, prej pivovar Gorjup. Velika ekspertna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd. F. Batjel Gorica, Kiolna ulica šlcv. 3-1. Prodaja na obroke. Ceniki Iranko. ! JVovo vodstto ! staroznane trgovine jestvin in koJonijnJnega blaga Anton Mihelič Tr»t9 Rofsin fct. 8 (tik rojanske cerkve) se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršlč. Ceno meso! Razpošiljam vsak dan sveže klano goveje, telečje in ovčje meso 5 kg K 380, svinjskega K 4-—, prekajenega K 4 50, v dimu kajenega K 4 20, slanine K 5*—, masti K 5 80, razpošilja Iranko po povzetju UT. ]>&sse Marni*ras, lJerezno št, 74, Ogrsko. da je v gostilni Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem je pritožiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Radi drugega podjetja prodam krojaško obrt v Ljubljani, z vsem inventarjem za 1200 K, za 600 K lahko eno leto počakam. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1493-15 Zdravniško izprašan maser in operater kurjih očes (speeijalist) se j priporoča cenj. občinstvu. Josip Bie-nerth. Sv. Petra cesta 43. 1534-3 Dva gospoda se sprejmeta na hrano in stanovanje. Poljanska cesta 19., II. nadstropje. __________ 1585-1 Proda se dve lepi postelji iz trdega lesa in več drugih stvari. Poljanska cesta 19., II. nad. 1584-1 Tri maske se prodajo ali pa posodijo. Naslov v »Prvi anončni pisarni«. 1578-1 KORESPONDENCA. Slovenka! Dvignite pismo! Prej mi ni bilo mogoče odgovoriti. Pozdrav. T... o. 1570-1 !! Čudovito fifl ceni!! 710 kosov za samo K 3*75. Krasna pozlačena, 3t> ur |4°lXc .pecizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z inrit. dragim kamnom, 1 cevka za sntodke, »mit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentnt fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broiia novost, 1 par gumbov za manšete doublc-zlato »Ideal s patentno zaklopko, 1 krasen »album za slike, obstoječ iz raznih nailepsih slik sveta, ki sc za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni bolje iz onentalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 hnih korespondenčnih predmetov in se blO raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „I,on