DNEVNIK] Ljubljana, torek 21. avgusta 1951 ZA UČVRSTITEV MIRU IN SODELOVANJE NARODOV Ameriški senator predlagal zahtevo Sovjetski zvezi, naj objavlja v bodo če vsa poročila o pogajanjih državah, kjer ti režimi Washington, 21. avgusta (Radio New York). Predsednik Truman je poslal kongresu poslanico, v kateri govori o odnosih med zahodnim svetom in SZ. Potem, ko omenja v poslanici pri¬ jateljsko poslanico ameriškega naro da narodom Sovjetske zveze in sov jetski odgovor na to poslanico, poudar. ja Truman osem točk, ki bi se jih moral držati Kremelj, če hoče doka. zati svojo resnično željo po učvrstitvi Ta načela so: 1. SZ mora prenehati z izigravanjem OZN. 2. SZ mora pre¬ nehati s podpirarfjem tistih, ki jfh OZ.\ označi za napadalca. 3. Dati mo¬ ra resričen prispevek k okrepitvi mi. ru v svetu s tem, da podprt in omo¬ goči sklenitev mirovnih pogodb z Nem. čljo, Avstrijo In Japonsko. 4. Odreči) se mora uporabi sile za vzdrževanje režimov uživajo podpore naroda, prenehati podpirati prevratno gibanje v drugih državah. 6. SZ mora spošto. vati državno ureditev drugih držav. 7. SZ mora prenehati s kršitvami os- novnih človeških pravic in svobode. 8. SZ naj se pridruži prizadevanjem za omejitev in znižanje oboroževanja ter za prepoved uporabe atomskega orož. Ja. Le tedaj, če SZ sprejme t ne točke, bo lahko prepričala zares želi mir in prijateljsko sožitje z drugimi narodi in državami. Tru¬ man je opozoril kongres tudi na to da je SZ odgovorila na ameriško pri. jatcljsko poslanico šele čez mesec dni Objavila jo je skupno z odgovorom, v katerem znova predlaga sklfnitev pakta petih velesil, to je pakta, ki g» je OZN zavrnila že pred dvema leto¬ ma. Teda ameriško sporočilo je Svojevrstni propagandni manever severnokorejskih vojakov za cosego premirja Čete Združenega poveljstva nadaljujejo z ofen¬ zivo — Glede demarkacijske črte še nobenega sporazuma Tokio, 21. avgusta. Voditelj delegaci je za pogajanja v Kesongu admiral Joj je sporočil voditelju korejske delegacije ger.eraiu Nam Uu t da so povsem neute. meljcne obdolžitve da bi bili vojak: OZN kršili nevtralnost Kesnnga in ubil tam nekega severnokorejskega vojaka Dosedanja preiskava tega ne potrjuje. Predstavnik delegacije Združenega po¬ veljstva za zazgovore o premirju general Nichols je izjavil, da so kitajskega vojaka ubili v nevtralni coni okrog Kesonga verjetno civilisti. Dodal je, da je pre¬ iskava ugotovila, da je prišlo predvče¬ rajšnjim ob zori šest oseb v vas Son- gangni. ki leži v nevtralni coni, in po¬ doba je da so te osebe napadle kitaj¬ sko patruljo ter ubile vodjo patrulje. Danes so se ponovno sestali člani pododbora, ki razpravlja o demarka¬ cijski črti in demilitarizirani coni. Na fronti se nadaljuje zavezniška ofenziva, ki traja sedaj že četrti dan. Severnokorejci v, na svojevrsten na¬ čin poskušali skleniti premirje mimo Že 2000 mladincer Želi zatočišče t zahodnem Berlinu Berlin, 21. avgusta (Tanjug). Kakor poroča dopisnik lista »Times«, je med kominformovskim propagandnim »sve. lovnim mladinskim festivalom« v vzhodnem Berlinu okr g 2000 vzhodno¬ nemških mladincev izkoristilo obisk v zahodnem Berlinu, da bi tam zapro¬ sili za politično zatočišče. Vendar so zahodnoberlinske oblasti dovolile bi¬ vanjem v zahodnem Berlinu samo 130 mladincem iz Vzhodne Nemčije. Na Madžarom na vidiku nove >čistke« Novi Sad. 21. avg. (Tanjug). Novo¬ sadski list »Maggy»r Szo« piše, da zahteva glasilo psrtije madžarskih d» lovnih ljudi »Szabad Nep« razširitev borb* proti »sovražnim elementoma. Sovražni elementi, piše budimpeštan- ski list, prehajajo sedaj iz vodilnih državnih organov v proizvodnjo. Po zaslugi svoje iznajdljivosti dobe često¬ krat tudi partijske knjižice. Ko piše o položaju v madžarski vasi, ugotavlja Ust, »da se je sovražnik tudi tam okrepil«. Pisanje tega lista, končuje »Maggvar Szo«. napoveduje, da bo »čistka« ki je deirtkovala vrste centralnega driavne g a in partijskega vodstva, sedaj zajela tudi madžarsko Industrijo in vas. pogajanj v Kesongu. Pred svojim umi¬ kom s postojank na osrednjem odseku fronte so zapustili pločevinaste škatlje, v katerih so bila pisma, naslovljena n ' oficirje in vojake oboroženih sil OZN. V teh pismih severnokorejski oficirji In vojaki predlagajo, naj bi vojaki na obeh straneh na določenem prostoru med obema frontama odložili orožje in na lastno pest sklenili premirje. Kake meje na 38. vzporedniku v teh pismih ne omenjajo. darle prišlo do sovjetskega prebival, stva in če nič drugega, je tudi to po. membna stvar in korak naprej v zadevanju, da bi tudi sovjetsko ljud- stvo izvedelo resnico. Na koncu po¬ udarja Truman, da bo' odgovoril Šver. niku in zahteval, naj se njegov odgo¬ vor objavi sovjetskemu ljudstvu. Senator Mac Noel, ki je sestavil resolucijo kongresa sovjetskim naro¬ dom, je izjavil, da pomeni to prvi prodor v železno zaveso, s katero obdaja SZ. Predlagal je, naj ameri¬ ška vlada zahteva, da se v bodoče ob- javijo v sovjetskem tisku vsa poro¬ čila o pogajanjih s SZ in ne samo sovjetska poročila, da si bo tako sov- jetsko ljudstvo lahko samo ustvarilo svojo sodbo. Mirovna konferenca v San Franciscu naj bi bila prvi korak na tej poti medsebojnega obveščanja. Poudaril je. da bi ves zapadni svet pozdravil vsako Iskreno gibanje za mir s strani SZ, toda dokler Kremelj ne bo odstranil železne zavese in do. pustil, da se Lahko svobodno razgovar. s sovjetskim ljudstvom, tako dolgo o tem ne more biti govora. VVilliam Fnstrr za vrčjo pomoč nonizritim deželam WB5hington. 21. avg. Vodja uprave i gospodarsko sodelovanje William oster je napovedal, kakor poroča nlted Press, organiziranje posebne radijske kampanje, ki naj bi ameriške poslovne kTOge čim bolj zainteresirala pomoč slabo razvitim državam. V tej zvezi bodo zlasti opozarjali, kak¬ šen pomen ima dvig proizvodnosti v industriji In kmetijstvu teh držav. da. je uvedba novih industrijskih panog 'a področjih, kjer bi to pripomoglo h 'ospodarskrmu napredku in politični stabilnosti, in razširitvi zasebnih kre- ditnih olajšav ter investicij. Francoske čete v Indokini so uničile Ho Si Minhov operativni štab Vietnamskim poveljnikom se je posrečilo umakniti Saigon, 21. avgusta. Po sporočilu šta¬ ba francoskih oboroženih sil v Indo. kini, ki ga prenaša Reuter, so štirje francoski bataljoni uničili operativni štab poveljnika Ho Sl Minhovih oboro¬ ženih sil v Košinšini. Francoske oborožene sile so Izvedle to akcijo med 9. in 13. avgustom, po¬ prej pa so si še utrle pot skozi prn- gozd, ki leži 45 km severno od Saignm Francoske oborožene enote so uničile Edini židovski izseljenec iz SZ 73-letna starka Tel Aviv. 21. avg. (Tapjug). Po pl sanju izraelskih časopisov je nedavn- prisptl v Izrael prvi in edini židovski izseljenec iz Sovjetske zveze. To je 73-letna starka ki imn sina v Izraelu. Izjavila je časnikarjem, da je že pred tremi leti vložila prošnjo za iz selitev, vendar so ji prošnjo šele sedaj rešili. Medtem je morala izpolnjevati vse formalnosti, ki so Jih oblasti zahte¬ val«, da bi lahko odpotovala. Železniška nesreča na Madžarskem Dunaj, 21. avg. Potniki pripovedu¬ jejo. d« »e je zgodila na progi Budim¬ pešta Szekesfehervary huda železniška nesreča. Budimpcštanski brzovLak se je zaletel v lokalni delavski vlak Ob¬ lasti nočej 0 dati 0 tej nesTeči nobe¬ nega pojasnila, priznavajo pa da gre za hudo nesrečo. Koliko Je biio žrtev, še ni znano. približno 1000 barak tovarno orožja, dve tiskarni ter zaplenile bolnišnico in velike količine streliva. Vietnam¬ skim poveljnikom je uspelo, da so se umaknili. Sporočilo tudi pravi, da se vietnam¬ ske čete umikajo čez vietnamsko mejo v Kambodžo, Štev. 44 — Leto I. Izjava ameriškega predstavnika glede Trsta VVashlngton, 21. avgusta. Načelnik tiskovnega urada ameriškega zunanje¬ ga ministrstva Mac Dcrmnth je za- stopniku italijanske agencije ANSA izjavil, da se stališče vlade ZDA do tržaškega vprašanja ni spremenilo in je ostalo isto, kakor je bilo sporoče¬ no italijanski vladi letos 11. julija. Takrat jc ameriška vlada izrazila mnenje, da je politika ZDA do STO še vedno v duhu trojne deklaracile iz leta 1948, ki je trdila, da bi bilo treba Trst spet priključiti Italiji, da pa je prepričana, da je trajna in mir¬ na rešitev tržaškega vprašanja mogo¬ ča le z neposrednimi pogajanji med Italijo In Jugoslavijo. Dopisnik ANSE jč vprašal Dermctha, v zvezi z vče¬ rajšnjim dopisom »New York Timesa« iz Rima. da so italijanski vladni km. gl razočarani, ker ameriška vlada ni odločno nastopila za izvedbo trojne deklaracije in glede morebitnega obi¬ ska predsednika italijanske vlade De Gaspcrija v NVashingtcnu pred konfe¬ renco zunanjih ministrov v Ottawi ali po njej, je Dcrmoth odgovoril, da ame¬ riškemu zunanjemu ministrstvu o tem ni nic znanega. Italijanski ministrski predsednik De Gasperi je po poroči¬ lu beneškega lista »II Gazzettino« izja¬ vil, da bi preložitev občinskih volitev v STO na mirnejši čas lahko prispe, vala k treznejšemu sklepanju glede ureditve tržaškega vprašanja. Ce pa to ni mogoče, morajo italijanske stran- ke v Trstu nastopiti z enotno listo. Udeleženci padalskega tekmovanja gostje maršala Tita Bled, 21. avgusta (Tanjug). Pokrovi¬ telj I. svetovnega padalskega tekmo¬ vanja maršal Tito je priredil sinoči na Bledu slavnostni sprejem na čast ude¬ ležencev tekmovanja, ki so se ga udele¬ žile vse delegacije tujih tekmovalcev in jugoslovanska tekmovalna skupina. Pri sprejemu so bili navzoči tudi predsednik Centralnega odbora Ljud¬ ske tehnike Franc Leskošek, predsed¬ nik vlade LR Slovenije Miha Marinko, predsednik Letalske zveze Jugoslavije generalmajor letalstva Ladislav Ambro¬ žič, sekretar Centralnega odbora Ljud¬ ske’ tehnike Slavko Filipi in predstav¬ niki organizatorjev tekmovanja. Ko se je pozdravil in spoznal z gosti, jim je maršal Tito prisrčno želel do¬ brodošlico: ■Pozdravljam tuje in domače goste, je dejal, in Jim želhn dobrodošlico. Vsem tekmovalcem čestitam k uspehu, ki so Mii sinialm Mii fjltO B86B1IIII o smotrih naših in angleških sindikatov Njegovi vtisi x obiska v Jugoslaviji Beograd, 21, gusta (Tanjug). Pred¬ sednik sindikata uslužbencev Velike Britanije g. Fred Hughton. ki je že 14 dni v naši državi kot gost centralne uprave sindikata državnih uslužbencev, je izjavil danes v Beogradu, da uživajo sindikati v naši državi vsestransko po¬ moč vlade pri kulturno-prosvetni iz¬ obrazbi delavcev m usluzoencev i zboljšanje njihovih socialnih ter mate¬ rialnih razmer. V svoji izjavi sodelavcu Tanjuga po vrnitvi s svojega potovanja po Jugo¬ slaviji, je britanski gost govoril naj. prej o’delovanju britanskih sindikatov, pri čemer je poudaril, da je to delovanje »v prvi vrsti osredotočeno v vprašanje plač, v mejah možnosti na omejevanje dobičkov in zniževanje cen. Na ta na¬ čin, je izjavil g. Hughton, je delovanje naših sindikatov usmerjeno v zboljše- vanje življenjske ravni, ki je že na znatni višini. Ko je razlagal nato svoje vtise o delu naših sindikatov, je g. Hughton izjavil med drugim: »Osnovni činitelj, ki olajšuje vašim sindikatom delo pri izpolnjevanju ome¬ njenih nalog, so politične razmere v vaši državi. Vi imate to prednost, da ni nevarnosti, da bi prišla pc Mtika vla- nadaijuleio ZDA pogajanja s Španijo Ameriška vojaška miši ja odpotovala na razgo¬ vore k Francu man. Člani misije bodo imeli razgovo. r« z najvišjimi španskimi državnimi funkcionarji, vštevši general« Franca. V zvezi z odhodom te vojaške mi- sije v Španijo, poroča United Press, da bo misija inspicirala letalska in po. morska oporišča, katere bodo ZDA verjetno zahtevale od Španije. VVashington, 21. avg. (Tanjug) Ame¬ riško obrambno ministrstvo je včeraj sporočilo, da je ameriška vojaška mi¬ sija odpotovala v Španijo. Na čelu misije je letalski general James Spray. člani misije pa general Samuel Conley, član evropskega štaba v Heidelbergu In kontraadmiral Robert Campbell, na. čelnik štaba VI. ameriškega brodovja, ki je že prispel v Madrid. Obisk te ameriške misije v Španiji imajo za nadaljevanje razgovorov, ki jih je vodil v Madridu admiral Sher- V Indiji umro letno pol milijon«! ljudi za jetiko New Delhi, 21. avgusta (Tanjug). V letošnji akciji »Borbi proti tuberku¬ lozi«, ki jo je sprožila indijska vlada, so ce’pili približno 5 milijonov ljudi s cepivom BCG. Vendar pa bi morali na indijskem polotoku cepiti najmanj 170 milijonov ljudi, ki so podvrženi tej bo. leznl. Po še nepopolnih podatkih, ki so jih objavile sanitarne oblasti, umre v Indiji letno na tuberkulozi več kot pol milijona ljudi, za malarijo povprečno 300.000 in zaradi koz 400.000 ljudi letno, obr; Francija se hoji za svoj vpliv v Sredozemlju Pariz, 21. avg. United Press, ki se sklicuje na izjave pariških verodostoj. nih krogov, poroča, da povzroča Fran¬ ciji vedno več skrbi britansko-ameri- ška politiki« v Sredozemskem morju. Zato bo Franclja zahtevala večji vpliv na vprašanja Bližnjega Vzhoda, ki jih bodo obravnavali na washingtonski konfrrenči treh velesil letos oktobra. V korist te trditve navaja agend pisanj? popoldncvnegg lista »Le Mon. de«, ki obtožuje Veliko išritanijo in ZDA. da pozabljajo Francijo v svojih vojaških načrtih v Sredinskem ju. Politika Franciie v Sredozemskem morju, piše časor is »L? Monde«, odlikuje zlasti po tem, da Francija sodeluje v mednarodnih načrtih a področja. de v spor s koristmi delavcev, tako imajo vaši sindikati vedno možnost polni podpori vlade izpolnjevati sv< naloge za prosvetni in kulturni d' delavcev in za zboljšanje njihovih n terialnih ter socialnih življenjskih i gojev. Prav tako imate velike možne za sodelovanje med delavci in uprai mi podjeti, pa tudi v samih podjetjih — s sistemom delavskih svetov, tem ko je pri nas mor la bolj obdelan sistem tega jodelovunja, je pa več m nosti za spore med naziranji. Glede ist«>< i tak spori izključeni. Naslednje vprašanje, o katerem govoril g. Hughton, je bil spor med goslavljo in ZSSR.' Ko je poudaril, je po političnem prepričanju socialist in da ne sprejema komunizma I tične doktrine, če je s kom. razumeti politiko, ki jo izvaja iorm, je g. Hughtnu, govoreč k< ški državljan, izjavil med drugi minlorm je povzročil in povzr« ko škodo delavskemu gibanju v Zahodne Evrope, ker s svojo pr ga dosegli pri tekmovanju. Na vsakem tekmovanju so zadovoljni in nezado- oljni in tako Je seveda tudi na tem. Tistim, ki so imeli manj.sreče, želim, da bi z marljivim ve/banjetn‘dosegli prihodnje čim boljše uspehe. Mislim, da je to prvo svetovno padalsko tekmo, anje — zadovoljen sem zlasti, ker Je bilo v Jugoslaviji — prav tako korak k tesnejšemu mednarodnemu sudelova. nju in razumevanju med posameznimi narodi. Prepričan sem, da bodo imela taka tekmovanja po številu udeležen, cev, predstavnikov raznih narodov na svetu, v prihodnje še vec uspeha, kot ga Je imelo to tekmovanje. Se enkrat želim vsem veliko uspe. hov in nadaljnji napredek v tej letal, skl disciplini — padalstvu in re enkrat vse pozdravljam z dobrodošlico.« Gosti so s ploskanjem in odobrava, njem pozdrav ili besede maršala Tita. V imenu navzočih tekmovalcev in or* ganizatorjev zleta se je maršalu Titu zahvalil za pokroviteljstvo generalni tajnik Letalske zveze Jugoslavije pod¬ polkovnik letalstva Mitnjio Velimirr. vič, ki mu je izročil v spomin na to veliko mednarodno športno prireditev spominsko plaketo. Maršal Tito »e je zahvalil za darilo in nato ostal skoraj dve uri v razgo¬ voru z gosti, ki jim je bila med spre. jemom prirejena zakuska. Stokes grozi z odhodom iz Perzije I^vndon. 21. avg. (Taniug). Včerajš¬ nji britanski tisk komentira včerajsnii -estanek vodje britanske del-gactte Stokesa in Trumanovega posebnega od. poslanca Harrimaua s perzijskim pred. lade Mosadikom, pr j čemer Hri liku. •/bjavili sam... če b.. prišlo «lo ’ Imndon. Po pisanju I Brit, ke iz Perzit sociali-1 » ,ravl stom pa otežkoča napore, da bi poka¬ zali množicam pot, po kateri korakamo, pot demokratizacije družbe da bi jim pokazali, da se lahko tudi 'po tej poti pride do uresničitve socializma. Lju¬ dem v Veliki Britaniji je še vedno tež¬ ko razumeti, da obstoje druga komu¬ nistična naziranja razen tistih, ki so znana pod imenom informbirojščine. V Veliki Britaniji ie prevladuje mnenje da nasprotstva med ZSSR in Jugosla¬ vijo niso nasprotstva med dvema po¬ vsem nasprotnima političnima sistemu, ma, temveč da gre za navadna nasprot¬ stva med voditelji teh držav. Prav za¬ radi takega mnenja v Veliki Britaniji, mi Jc nenavadno drago, da sem prišel v vašo državo in se na kraju samem prepričal, da je v praksi velika razlika med naziranji, ki so znana pod imenom informbirojščine in vašim političnim nazirnnjem bodisi, da ga imenujete ko. munizem, socializem ali pa kako dru- najnovejSe Športne vesti KONGRES mednarodne FEDERACIJE ZA HOKEJ NA LEDU V OPATIJI Zagreb, 21. avg. V Opatiji bo od 24. do 29. avgusta kongrs mednarodne federacij? za hokej na ledu. Razen strokovnih vprašanj bo k«>ngres obrav naval tudi vprašanje reorganizacije svetovr* ga prvenstva, udeležb? na ollmpiaiii in ponovni sprejem Nemči.e in Japonske v članstvo. Pričakujejo da g? bo tega kongresa udeležilo okrog 60 delegatov. Svoj pri¬ hod so nap«ived»li predsednik federa¬ cije profesor Hardv (Kanada), pred sednik evropskega dela organizacije Fritz Batsehi tSvica) in delegati iz Belgije, Finske, Švedske, N«>rveške. Dansto-', Holandije, Nemčije Francije. Švice, Avsi.ijc, Italije. ZDA In Japon- VREMFNSKA KAROVE drugače, Na koijcu Je g. Hughton izjavil; »Trd. no sem prepričan, da imajo vaša stvar¬ nost in smotri, po katerih stremite, zelo veliko podobnosti s cilji, h kate¬ rim stremimo mi, britanski socialisti — t. J. zgraditvi socializma.« pričali, da ie to zadtva ponudba ije in d a jih tudi ZDA niso pri- sne podpirati, č* b«, Velika Bri- prisiljena umakniti stmkovnja- konec tega bo zboljšal. Boj z nevarno roparsko tolpo v Ameriki New York. 21. avg. V kolumbijski pokrajini Toriba je policija izsledila Mroko razpredeno tolpo, ki je terori¬ zirala prebival s* vo. Pet in dvajset raz. bojnik«iv je bilo v borbi ubitih. 40 pa v» iih uHi. Rotili so 21 družin, ki so jih razbojniki držali kot talce, da bi iz. silili odkupnino. Turški odgovor na protest SZ Ankara. 21. avg. Turska vlada je zročila sovjetskemu odpravniku po- :a, da »o turška letaln kršila sovjet, iki zračni prostor. P«»udar;a pa. da e je to zgodilo po pomoti. TuiAka ‘lada zagotavlja, da bo poskrbela za o, da se kaj takega v bodoče ne bo V MARIBORU BODO LETOS ZAČELI GRADITI NOV KOLODVOR Ruševine in za silo skrpani p rovi zn p ji nekadnjega mariborskega glavnega kolodvora vsa leta po osvoboditvi zel« kazijo sliko lepo obnovljenega mesta Zato bodo pač vsi Mariborčani pozdra. vili novico, da je komisija za revizijo programov pri Svetu za promet vlade FLRJ odobrila gradbeni program za novi kolodvor: zagotovljen pa jc tudi kredit za gradnjo. Novi kolodvor b<< skrbel za neoviran promet severne tretjine mes:a, pa predvsem opravljal funkcijo obmejnega kolodvora. Postajališče bo imelo dva perona s tremi tiri za potniški promet, od teh b«»sta dva tira na obtočnem peronu, do katerega bodo peljali podzemeljski hodniki. Na čelni strani stvabe bo p«». tajni vestibul s 4 blagajnami, uradom a Informacije in odpravo prtljage. V postajnem poslopju bodo dobili pro- ■ uradi z a prometno službo, carin kontrolo in obmejni pas, čakalni, restavracija, stranišče z umtvalnl- d za potnike itd. Na severnem koncu bodo pozneje zgradili veliko novo zgra«lbo za pošt,, Maribor 2. K«*. lodvnraka pojta bo razen za notranji poštni promet skrbela tudi za reden potni.,ki promet s tujino, zgradba bo Pa — kakor kaže — večja «)d nekda¬ nje carinarnice, ki Jc bila porušena ob bombnih napadih. Detajlne načrte za kolodvor bo iz¬ delala mariborska podružnica »SJove- nijapnijfkta«, X) njeg«,\ih tozadevnih študijah so pred dnevi živo razprav¬ ljali mariborski inženirji In arhitekti. Vsi s«, bili e intni v tem. da je treba 1 gradnjo novega kolodvora čimprej oričeti. Pred začetkom grfcdnje novega ko¬ lodvora bo treba odstraniti sedanji nasip pred postajnim poslopjem, tako da bo dohod do vesti bula pozneje v višini Partizanske cest«- Odstraniti bo treba tudi ostanke sedanjega kolotho. ra, za čas gradbenih del p a severno od postaje zgladiti postajne provizo. rije, ki bodo omogočili neoviran promet. EJOBEJANSKt DNEVNIK Teze za izdelavo navodila o organizaciji administrativnega poslovanja ljudskih odborov Svet za zakonodajo In Izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ Je izdal teze za izdelavo navodila o organiza¬ ciji administracije in administrativnem poslovanju ljudskih odborov. Razen prejšnjih tez o organiznciji okrajnih in mestnih ljudskih odborov in izde. lave statutov ljudskih odborov so tudi te teze predmet razprave v svetih za zakonodajo in izgradnjo ljudske obla. sli ljudskih republik. Na podlagi raz¬ prave in predlogov bo vlada FLRJ pozneje izdala splošno navodilo o or. gamzaciji administracije in admini¬ strativnega poslovanja ljudskih od¬ borov. Organizacija administracije obsega notranjo razdelitev dela v admini; tivnem aparatu ljudskih odborov, delitev na notranje delovne organiza¬ cijske enote in odrejanje delovnih mest. Določen je delokrog posameznih delovnih enot kakor tudi dolžnosti, po. oblastila in odgovornusti slehernega uslužbenca v administrativnem aparatu in njihova medsebojna povezanost. Administrativno poslovanje obsega način in postopek opravljanja raznih poslov v administrativno tehničnem po. Bledu. n. pr postopek s poito, dikti¬ ranje in prepisovanje postopek z in¬ ventarjem in materialom. Izročitev dolžnosti, evidenca in poročevalska služba itd. S splošnim navodilom o organizaciji administracije in administrativnem po. sl# vanju ljudskih odborov bodo po¬ stavljena splošna načela organizacije tdministracije in administrativnega poslovanja v ljudskih odborih. Na pod. lagi teh načel izdajajo ljudske repub¬ like svoja navodila za posamezne tipe ljudskih odborov, a ti svoje admini¬ strativne poslovnike. No ta način bo uvedena enotnost v administrativnem poslovanju ljudskih odborov, kar bi nmccočiln. da se bodo uslužbenci, ki prehajajo iz enega ljudskega odbora v drugi, takoj koristno vključili v delo. Izdelali bi se enotni priročniki in razr.i obrazci za administrativno P°- slnvanje v ljudskih odborih. V admini- Strativnem pestovanju bi se vse, kar je nepotrebnega, odpravilo In admini¬ stracija bi se roenostavila. Hkrati bi se posli osredotočili na enem kraju (registriranje. arhiviranje, dopisovanje ipd.) Obdržala bi se tista poročeval¬ ska služba in evidenca ki )e nujno potrebna. Uporabljali bi se samo tisti obrazci. k| so z navodilom predpisani. Z izdelavo navodila bi se ustvarili pogoji za hitro usposabljanje in stro. kovno dviganje administrativnih ka¬ drov ljudskih odborov. Novi ualužben. cl bi se zelo hitro usposabljali za opravljanje poslov, medtem ko bi ob. stoječi kader utrdil svoje strokovno znanje. Teze določajo ustanovitev ktmlslj v republiških svetih za zakonodajo m izgradnjo ljudske oblasti. V komisiji bi bili ugledni strokovnjaki, pozna¬ valci organizacije in administracije, ki bodo v ekipah obiskovali posamezne ljudske odbore in hkrati s predstav¬ niki teh odborov, ki bodo hkrati člani ekip, jemali podatke o sedanji orga¬ nizaciji administracije in njenem funk. cloniranju v posameznih tipičnih ljud¬ skih odborih. Tako b| se obšli okrajni ljudski odbori pretežno industrijskega in kmetijskega značaja, m.-stni ljudsk odbori v sestavi in izven sestave okrata. ljudski odbor mesta, ki ima rajonske ljudske odbore, rajonski ljudski odbori kakor tudi nekateri večji in manjši krajevni ljudski od. Dalje b«do sveti za zakonodajo in Izgradnjo ljudske oblasti ljudskih republik na pcdlagj predlogov komisij ill predlog o tem. kaj naj obsega 10 navodilo, zlasti pa podrobno izdelan načrt republiškega navodila, V predlogih za izdelavo navodila, ikor Je poudarjeno v tezah, je treba zlasti obdelati administracijo v zvezi ‘ im kolektivnih organov (skup- »vetov, odborov), možnost skuo- opravljanja določenih služb za •sednih ljudskih odborov tn. pr. katastrski urad za več okrajev). Prav ie bo proučilo, v kakšni meri jo na organizacijo admlnistra- Ijudsklh odborih novi odnosi na podr#)čju upravljanja gospodarskih In državnih služb in kako je treba orga¬ nizacijo administracije prilagoditi tem odnosom. Dalje so v tezah po¬ drobno pojasnjena vprašanja j z orga¬ nizacije administracij«: razdelitev na otranj« delovne enote, delovna mesta, pooblastila in odgovornost sleherne- delovnega mesta in njihova med. ojna organizacijska povezanost, kontrola dela administrativnega apa. rata, zagotovitev zakonitosti v delu ln poučevanju uslužbencev. V načrtu tez se predlaga, da »e mora v republiškem aparatu kakor tudi v okrajnih In mestnih ljudskih odborih proučiti vprašanje ustanovitve stalnih organov knkor tudi potreb za uvedbo administrativnih inšpektorjev v republiških svetih *.n večjih ljudskih odborih, ki bi izvrševali strokovno In¬ špekcijo in InstruiKnje administrativ, nega aparata ljudskih odborov, dokler se nc bo administracija v ljuds'kih od- borih utrdila in njihov aparat ne okrepil. Delo na organizaciji in na¬ predku administracije bi moralo biti Po tezah centralizirano Y svetih za zakonodajo in Izgradnjo ljudske obla. stl ljudskih republik. (Tanjug) Bosenski premogovniki so zaslužili milijone, pa si morajo denar izposojati Najmočnejša gospodarska panoga v Ei-sni in Hercegovini je premogovna industrija. Teda gospodarstvo v bo¬ senskih premogovnikih je kaj čudno. V začetku letošnjega leta so bili dolž¬ ni kupci premogovnikom 205 milijonov dinarjev. Med terjatvami je celo ne. kaj takih, ki jih sploh ni več mogoče irterjati. Tako so dolžniki uživali brez. plačne kredite, nekateri pa so celo na r:-c .n premogovnikov povečali svoja obratna sredstva in spravljali tržni dobiček. Hkrati pa so morali premo- govniki plačevali banki obresti za po¬ sojila. ker riso imeli od kod dobiti obratnih sredstev. Po podatkih za Julij dolguje Želez¬ nika uprava premogovnikom nad 32 milijonov din. čeprav je rok plačlia tri dni po prejemu računa. Železni¬ ške direkcije pa odlašajo plačilo tudi po dva meseca. Največ premoga po- rabijo prav železnice v Bosni ln Her- cc2cvini in sicer 40 * celotne proiz¬ vodnje. najboljšega premoga pa pora¬ bijo 70*. Premogovniki pa imajo ve¬ like težave z denarjem. Izposojati si ga morajo od bank, plačujejo obresti, banke jih izključujejo iz medsebojne, ga plavanja in vpisujejo v »črno listo«. »Slabemu plačniku lahko dobave ustavimo.« pravi pomočnik direktorja Glavne direkcije za premog Bosne in Hercegovine. »Z železnicami pa je drugače. Železnice imajo v rokah pro. ge. njihove so lokomotive In vagoni, brez tega pa premoga ne moremo pre¬ važati.« Podjetja lesne Industrije ne dajo premogovnikom jamskega lesa. Jokler ca ne plačajo, premogovniki pa ni- majo denarja in si go morajo kar na¬ prej izposojati od Narodne banke. Premogovnikom v Banovičih. ki imajo okrog 26 milijonov din obratnih sred. s ev. dolgujejo slakome tovarne, ope- krrne in elektrarne še okrog 35 mili¬ jonov din. Krivi so delovni kolektivi, k; mislijo, da je glavno premog nako- 1’iunirski sveti se v Zagorju niso obuesli Pionirske organizacije v Zagorju in okolici se v preteklem šolskem letu ni¬ so uveljavile kot izvenšolske organiza¬ cije. Njihovo delo m uspehi so bili od- v.sni od sodelovanja učiteljstva. Pionir¬ ski sveti, v katerih so bili zastopniki množičnih organizacij, so bili nedelav¬ ni. Člani svetov so se udeležili z ma¬ limi izjemami samo prve seje ob za¬ četku šolskega leta, kasneje so po¬ vsem izostali. Pionirske organizacije so med šolskim letom delale pod vodstvom učiteljstva in ponekod dosegle lepe uspehe Med počitnicami so se pa orga¬ nizacijske vezi pretrgale tako, da ne moremo govoriti o nekem organizira¬ nem delu pionirjev. Radi nedelavnosti pionirskih sveoov mnoge pionirske or¬ ganizacije niso mogle ustanoviti potreb, no število interesnih krožkov. Brez po¬ moči množičnih organizacij in društev niso interesni roški dosegli svojega namena. Ob začetku šolskega leta bo treba dati pionirskim organizacijam trdno podlago in jim za tem nuditi stalno pomoč. Zato bo treba tudi teme¬ ljito pretresti vprašanje: Ali so stare šinski oziroma pionirski sveti v dose. danjl obliki sploh prikladni za pospe- Sevanje dela v pionirski organizaciji in kako organizacijsko #>bliko bi bilo ba uvesti \ pionirsko organizacijo? H- pati in odposlati, plačilo pa po njlho. vem mnenju ni važno. Pravni rele- renti, kolikor jih sploh je pri upravah premogovnikov, se za ta vprašanja doslej niso zanimali. Zato »o mnoge Pereče Je tudi vprašanj« kopičenja premoga v skladiščih. V začetku le. tošnjega leta se je začela v Bosni in Hercegovini kampanja, da bi zmanj¬ šali zaloge premoga. ' P-ed sedmimi meseci ga je bilo v skladiščih 150.000 ton. zdaj pa ga je še ve no 125.000 'on. Tako se kopiči premog iz leta v leto. Največ ga imajo v Kreki, kjer zaloge kar naprej naraščajo. Izjema Je snmo Breza, kjer so g a imeli v za- četku leta 30.000 ton, zdaj pa ga ni. majo niti t (Po »Borbi«. Še en partizanski spomenik v novomeškem okraju V nedeljo 1». avgusta Je Krajevna Zv« podpolkovnika reljata pokojnim Če bi les več ne gorel To zveni skoraj kakor tiste želje tz pravljic, n. pr. Mizica pogrni se. ali Odpri n pot do zaklad«,v! — Naj bi les več ne gorel... Izpolnila bi se en n največjih želja raznih obdelovalcev lesa. Les Ima celo vrsto Izvrstnih last. nosti, tako da je že marsikje dandanes najboljšo gradivo, čeprav že nastopa doba umetnih smol (plastičnih mas), ki izpodriva kovine, kavčuk, keramiko itd. Slaba lastnost lesa pa je, da je vnetljivo gradivo. Prav zaradi tegu se ga v gradbeništvu še zmeraj zelo izogibamo; zato se tudi še nt razvila bolje izdelava zložljivih lesenih hiš. Stavbni red navadno prepoveduje gra¬ ditev lesenih hiš v strnjenih naseljih. Ni še dolgo, odkar sta bila v Ljub. IJani dva večja požara: vnele so se lesene zgradbe (n. pr. poslopje go¬ zdarskega tehnikoma na Viču). Zdaj pa se Je skoraj popolnoma ne¬ pričakovano uresničila stara želja: Les Kakšna je udeležba socialističnega sektorja na ljubljanskem trgu? Intervencija ljubljanskih obdeloval¬ nih zadrug na trgu v Ljubljani je edno bolj uspešna. Od pomladi dalje nudijo naši zadružniki že velike koli. čine povrtnin in s tem prispevajo, da so se cene znatno znižale. To velja posebno v pogledu cene zgodnjega krompirja, ki se Je ustalUa in je 13 dinarjev za kilogram. Zadružni krom¬ pir pride ves na trg. Nekateri zadruž¬ niki bi ga sicer raje prodali doma in da celo p 0 višji ceni, čeprav dobe zadruge za oddani krompir še 15* bonih. Ljubljanske zadruge so v preteklih mesecih spravile na ljubljanski trg količine solate, špinače in dru¬ gih vrtnin. Prodajale so tudi ričet, aj¬ dovo moko. sveže meso Itd. V zadnjih 14 dneh pa j« njihov prispevek no trgu še bolj narastel, Samo krompirja so poslal« na trg nad 100.000 kg. čebul«- 3.000 kg. stroč- fižola 5.000 kg (fižol kot pridelek tz ohišnic so zadružnice tudi same no. ga cenimo na 35.000 kg), rdeče pese 10.000 kg, zgodnjega zelja 5.000 kg, kumar 10.000 kg. paprike (v zadnjih’dnevih) 2.000 kg, korenja, pe- hega svinjskega mesa pa nad 1.000 kg. Ce primerjamo prispevek ljutoljan. skih kmetijskih zadrug z drugimi do- bavltelji državnega in zasebnega sek¬ torja, vidimo, da &o ljubljanske za. druge udeležene na našem trgu že z desetimi odstotki, medtem ko znaša pr| državnem sektorju (»Sadje-zelenja. va«, »Prehrana«, »Ekonom«, Mestna posestva MI.O Ljubljana In ostale dr. žavne ekonomije Izven Ljubljane) ta odstotek 75, pri zasebnih kmečkih go. spodarjih 12, dočim 3% odpadejo na državna, zadružna ln zasebna kmečka gospodarstva Izven Slovenije. Za ljubljanske zadružnike prodajajo pridelke uslužbenci trgovskega pod¬ jetja Mestnega zadružnega sklnda. kar pomeni za zadruge znaten prihranek na delovni sili. Ce bi namreč morala vsaka zadruga voziti svoje pridelke g in jih prodajati gospodinjam, U) Nove stanovanjske hiše v Mariboru Tyrševo cesto v Ljubljani bodo asfaltirali »Slonom* ln »Putnlkom« la bodo mogli potniki z otok« vstopati, Miroma Izstopati nsnj lz 4 tr«mv«)sklh /oz hkrati, dočim je na Ajdovščini to mogoč* 1« Iz dveh voz. Pred pošto je tramvajska prog« i ob tračnice bo I ulici je bila do< preprečevala treaenje trač¬ ne kaj! Nekateri Uiibljan. la smo at v Ljubljani po- sk prorram c*«tn'h del. i le ureditev Tyršev* c**te 'oškt. Sm.:rttnskt. fe nepravi Jenih Tako na le T.C7. ki nopravtjalo tramval- na Tržaški «-«M. resno lzpol- dovntl pro- Tvrševt ce- saj i več n« gori! V soboto smo bili priče tega čudeža v ljubljanskem Tivoliju, kjer je komisija strokovnjakov ob so, delovanju gasilcev drugič Javno pre¬ skusila odpornost lesa proti ognju, če es premažemo s posebnim pleskom. Sicer so že dolgo znana sredstva, ki Jih uporabljajo za varstvo lesa pred ognjem — n. pr. vodno steklo — ven¬ dar doslej niso mogli biti z nobenim dovolj zadovoljni. Seveda imajo v na¬ prednejših državah precej dobra im- pregnacijska sredstva, ki pa so nam na splošno nepristopna: predraga za Naša država ima dovolj surovin za izdelavo kemičnih sredstev za zaščito lesenega gradiva pred požari. Vendar ni bila tako lahka naloga, ki se Je je lotil ing. Janko Čuček, ki je zapo¬ slen v »IHriji«, ljubljanski tovarni ke¬ mičnih izdelkov. Izbrati je bilo treba surovine, ki Jih pri nas ne primanj. kuj« in so poceni: morajo pa tudi kar najbolj ustrezati namenu. V tem pa se skriva velika težava, 'ker se anor¬ ganske snovi, ko izločijo vodo. navad, no kristalizirajo, tako da »e plesk ne veže dobr 0 z lesom ter se lušči. Najti je bilo treba snovi, ki dajo plesku lastnost, da se vpije v les podobno kakor olje. Kemik je zadovoljivo rešil nalogo: izbral je surovine, ki ustrezajo vsem zahtevam v naših razmerah Zdaj so novo sredstvo, ki se imenuje »magnoks«. končno preskusili. Prvi poskus ni bil dovolj prepričljiv, ker so postavili obe utici — pople¬ skano in nepopleskano — skoraj tik drugo ob drugo. Vendar se je že prvič pokazalo, da plesk presenetljivo dobro varuje les pred ognjem. Tedaj je v leseni utici temperatura dosegla okrog 800* C. tako da sta se stopila svinec ln aluminij, ob silnem dolgo, trajnem zublju. V soboto pa to po. stavili utici približno 10 m narazen. V popleskani in kontrolni utici sc tožili enaki grmadi in Ju polili z ko količino nafte. Nepopleskana utica se Je vnela že v dveh minutah, magnoksom zavarovana pa je ostala nepoškodovana še po šestih minutah, ko Je grmada že dogorevala. Potem popleskano utic© napolnili še drugič z grmado goriva ln ga polili z nafto, tako da je ogenj izbruhnil ob močni eksploziji. Gorelo Je s silnim plame. nnm; utica bi se stopila ali vsaj skri¬ vila, če bi bila kovinska, tako pa je 3 minut kljubovala najmočnejšim pla¬ menom in ko je grmada že dogoreva, la. so bile notranje stene le načete. Utica ni niti razpadla, tako da so jo odpeljali kot dokazno gradivo. Ste. vilni udeleženci preskusa so se živ> zanimali za magnoks ln vodstvo to varne sodi. da spočetka ne bodo nit mogli ustreči vsem naročnikom. Sprv; bodo stroški za pleskanje kvadratnega metra lesa stali okrog deset dina podjetje pa si bo prizadevalo proiz¬ vodnjo kar najbolj poceniti še nadalje. Surovin ne bo primanjkovalo. Zdaj je še težko presoditi velik pomen nove¬ ga sredstva zn bodočo uporabo l«.sa. zlasti kot gradiva za tako imenovane pmvisorije (barake) in lesene zgradb« sploh. Sn Poročajo nam ‘s;.,??; 8v. ^Petru ^7”s ie odkupljene količina sproti odpelje mladlntka skladišča v Slov. Konjiča! i Poljčanah. L. V. IZ PODGORK Pred dnev« Jo lovec Pavtl t r 1 e • 1 odgore, član lovske družino It Starega ljudje hodili ogledovat Izteguje- V sobote. l|. avrusta, sta priredita pev¬ ski rbor In dramatika akupina OF Nova vas - Maribor kulturno prireditev. Pav¬ ški zbor ie pod vodstvom Antona Med- •Oblast.. Režijo je 'uJu. Igrali ao Nuitfevo »Gospo mini- • LETO I.- 21. AVGUSTA «5f po domovini Graditev stanovanj v Skoplju. Mestni ljudski odbor v Skoplji* Je prejel že 170 prijav prebivale*?! ki bi radi zidali stanovanjske hišice. To pa bo težko vskladiti z regulacij¬ skim načrtom, ki določa gttditcv večjih stanovanjskih hiš. Djjodje tudi ne mislijo na prednosti it) fi¬ nančni efekt pri graditvi vetjih stanovanjskih hiš. Skoplje itva zdaj nud 100.000 prebivalce^, medtem ko Jih je imelo pred voj¬ no komaj 60.000. Polovica starih hiš je bila zgrajena pred prvo svetovno vojno. Po vojni igra. dila država 2150 novih stanovanj, prebivalci sami pa okrog 130 v skupni vrednosti 750 milijonov din. Toda vse to ni ublažilo pomanj¬ kanja stanovanj v mestu, saj od- maj 7 kv. m stanovanjskega pro Odkupovanje pšenice v Sremu gre počasi. Zaradi počasne mlačve se bo odkup žita v Sremu zavlekel. Do 16. avgusta so odkupili od kmetov !n kmečkih zadrug komaj 4'»* planirane količine pšenice. Bilo je * eč primerov, da so oddali kmetje slabo žito. Zato je bilo na posvetovanju s predsedniki okrajnih ljudskih odborov in pred¬ stavniki odkupnih podjetij skle¬ njeno, da b#>do okrajni, zlasti pa krajevni ljudski odbori odslej stro. go pazili na kakovost oddanega žita. Pulj Je dobil 15 milijonov dodatnega kredita za obnovo bolnišnice, šol in stanovanjskih hiš. Planska di¬ rekcija LR Hrvatske je odobrila MLO v Pulju dodatni kmfct 15 milijonov din. Na seji Izvršilnega odbora MLO je bito sklenjeno po. rabiti ta kredit za obnnv 0 splošne ■> bolnišnice, za popravilo mestnih ulic ln kanalizacije, za popravilo šol ln stanovanjskih hiš. Od za¬ četka letošnjega leta so popravili v Pulju že 1286 stanovanj. 500 Angltžev na festivalu v Opatiji. Tuji letoviščarji v Opatiji se zelo zanimajo za folklorni festival, ki h© v sepitembru. Mnogi tuji gostje so sklenili vrniti se med festiva¬ lom v Opatijo, T z Jujih držav se jo prijavilo že mnogo obiskovalcev te zanimive prireditve. Samo iz Anglije pričakujejo 500 gostov. Tovarna »Croatlaa bo izdelovala žepne vžigalnike. Da bi zadovoljila po¬ trebe potrošnikov, je razširila naša največja tovarna baterij ln žepnih električnih svetilk «Croa. tla« v Zagrebu izbor raznih okus. no izdelanih baterijskih svetilk za spalnice in drugo domačo rabo. Kmalu bo začela izdelovati tudi posebne svetilke za kontrolo Jajc. V posebnem oddelku tovarne so začeli v serijah izdelovati žepne škatlice za cigarete in tobak, pri¬ pravljajo pa se na Izdelovnnje žepnih vžigalnikov, po katerih je povpraševanje zelo veliko. Razglednice z deli hrvatskih likovnih umetnikov. Likovni umetniki Hr¬ vatske so izdali po svoji zadrugi »Likum« prvi dve seriji barvnih umetniških razglednic z 43 motivi, v glavnem z Jadrana, deli znan'h hrvatskih slikarjev. Kmalu bodo izšle nove serije reprezentativnih razglednic. Tudi s tem bodo po. pularizirana dela hrvatskih slikar, jev doma in na tujem. V fazaneriji v Brčkem rede nad 2W0 fazanov. Blizu Brčkega je drŽBvno lovišče »Medjutinje«. kjer rede nad 2000 fazanov. Odmerili so jim nad 5000 ha prostora. Ta fazanerija Je bila ustanovljena že leta 1946. da bi se razmnožili fazani in da bi Jih dobila tudi druga lovišča Bosne in Hercegovine. Pozimi imajn fazane zaprte v zimskih kurnikih. spo. mladi p a Jih pošljejo v posam-zna lovišča oziroma izpuste na prosto. Državno posestvo razmnožuje ve. činn fazanov z umetnim oplojeva- n»em v valilnicah, lovi pa tudi fazane po drugih loviščih. V Slavoniji bodo nabrali nalmanl 30 vagonov žira. Letos bodo v Sla. vonijl prvikrat v večjem obsegu nabirali bukov žir, iz katerega pridobivamo zelo dobro namizno olje. Računajo, da bodo na povr¬ šini 300 ha nabrali najmanj 30 vagonov žira. Ljudje bodo dobro zaslužili, saj bodo dobili za vsak stot oddanega žira po 8 litrov olja. Velika hladilnica pri Brčkem bo za¬ čela čez nekaj dni obratovati. Zgradili so jo tik Save in v njej je prostora za dobra dva milijo, na kilogramov živil. Dnevni pro¬ met bo dosegel 100.000 kg. Sadje, sočivje, meso Ud. bodo lahko lira. nili v njej po več mesecev brez škode za hranilnost in okus. Na¬ prave zanjo so uvozili Iz Švice, le nekaj Jih j« izdelala tovarna »Ra¬ de Končar«. Poslopje je trinad. stropno ln v njem je tudi tovarna ledu'z zmogljivostjo 30 trn na dan. V hladilnici bo zaposlenih zelo malo delavcev, ker bo vse meha. n.zirano. Za S ton sirkove slame dobe traktor. Čeprav Je povpraševanje po sirku zelo veliko, ga zadnja leta kme¬ tovalci v naši državi tako rekoč nls 0 pridelovali. Zato je nastalo tako občutno pomanjkanje metel, ki so se podražile od 30 na 150 no 200 din kos. Metlarji iz Donjega Mlholjca, ki so izdelali na leta oicrog 100.000 metel, so bili ostali brez surovin In brez posla. Letos pa so posvetili v Slavoniji in Ba. ranjl pridelovanju sirka veliko po¬ zornost. Rnčunnjo, da bo izvozilo samo državno posestvo »Belje« nad 100 ton sirkove slame. Za vsakih 0 ton sirkove slame b 0 lihko kupilo traktor 26 KS. Kmečka delovna zadruga »Velebit« iz Višnjevem v Os.jelkem okraju je dobila lani ra sirk z dveh oralov 1,500.000 dia. LETO I. — 21. AVGUSTA 195f tTPBEJANSKT PNETNIt Atleti JA so tekmovali v Ljubljani tekli torten so tekmovali vojaki ‘in ofi¬ cirji KNOJ.^te dni ^ pa vojaki garnizo- Tekmovanje "7e IndU ’ P^nik^Rak Janez ob sodelovanju in tehnični po. točk, 3. Ljubljana 21.915. Za -a. ■ai st 5S^^STSLKSSi 800 m: Ačlmov (Pcstojna) 2:12.05 - 10.000 tn: Dudai (Portorož) 36:12.8 - 110 m zapr.: Salopek (Po«.) 20sek.- 400 m zapr.: DoknjaS (Post.) 1:03,8 - skoki . v«.: StautoHnger (Post.) 155- paMcafkaMČ (Škofja Loka) 280 cm - meti . krogla: Skoko (Portor.) 11.70- toopje: Mirkovič^Postojna) 48.82^ - " N “‘ 0, «£ = mmmmMzm M 1 "S" e ««;«« ^#EisMSži Takim ljudem je treba stopiti na prste Kričeč primer Ljubljani 2 hiši. Prva. Stiristanovanj- d?l med "•ojn!rin k0 je 1 l a, n ) >j 6 sxlZ- vanj. Za obe hiši se zanima le toli. St mnino, ki jo zanj pobira daljna so- SEršSSSfcJS “ 3 i” sedaj perejo perilo. Vrt je odda! tu- jemu človeku, ki je bil tako nesra¬ men, da 8» je Pri.tel obdelat Sele po¬ tem. ko »o stranke že posejale nekaj ! '"e^več^ nijhujlle je" 1 Premeteni obtoženec Hiti in njegova družbica pred sodiščem Preberite tudi tole: Kaj bo Jutri in pojutrišnjem iiSKi Stran I EIPBETANStl DNEVNIK- LETO L - 21. AVGUSTA 1 9lt Šolstvo v Zagrebu in ljudska izobrazba na Hrvatskem N a prvi pogled se zdi neverjetno pa vendar drži. da je med zagreb¬ škim prebivalstvom 2.3 % učencev, di¬ jakov in Študentov. Skoraj vsak četrti Zagrebčan torej hodi v Solo. Zanimiva je statistika o Šolski mladini v lanskem šolskem letu. V vseh nižjih, srednjih in visokih šolah je bilo lani 72.445* učencev, dijakov in študentov. Kak* veliko je to število, vidimo tudi po tem. da je i:.iel Zagreb Sc leta 1910 V 25 osnovnih šolah je poučevalo lani 171 učiteljev 8591 učencev. Od teh je končalo četrti razred 1395. Na 27 osemletkah je obiskovalo nižje razrede 11.036 učencev, višje razrede pa 9.661. Celotno število učencev v osemietkah. namreč 20.708. ustreza številu troh za¬ grebških rajonov. Na osemletkah je poučevalo 492 učiteljev. Razen devetih realnih gimnazij ima 2iagreb tudi klasično gimnazijo. Na desetih srednjih šolah je bilo lani 7864 dijakov, profesorjev pa 239. Malo ma¬ turo je napravilo lani 90«. veliko pn 577 dijakov. Razen teh srednjih šol im* Zagreb še 9 šol za glasbo, balet in uporabno umetnost. V njih je bilo lani 1438 dijakov, v štirih šolah za pohabljene otroke pa 346 učencev. Veliko je število učencev v raznih Skrb za višnfe in slovele dalmatinske likerje Višnje rasto tu pa tam tudi pri nas, pa pridejo na trg le redko, ker jih naši ljudje ne jedo radi. Višnje so nam¬ reč za naš okus nekoliko prekisle, pač pa jih nekateri vlagajo, zlasti v žga¬ nje, ki dobi potem poseben okus. Tudi drugod po naši državi višnje niso nič kaj posebno v časteh. Edina izjema so nekateri kraji Dalmacije, kjer goje višnje kakor pri nas drugo priljublje- no sadje, denimo češnje, hruške, breskve, jabolka itd. Iz visenj namreč izdelujejo v Dalmaciji sloveče likerje, med njimi zlasti maraskino. Zader je že nad 250 let središče li¬ kerjev, ki jih dobro pozna tudi zuna¬ nji svet. Ce pogledamo, zakaj so si zadrski likerji pridobili tako velik slo¬ ves doma in na tujem, bomo videli, da gre predvsem za kakovost naših dal¬ matinskih visenj, iz katerih izdelujejo v zadrski tovarni »Marascka« na bazi višenj 20 vrst likerjev. Čeprav so našo dalmatinsko višnjo, ali kakor ji pra¬ vijo Dalmatinci z italijanskim imenom maraska, prinesli iz Azije, se je na dalmatinskih tleh tako udomačila, da zdaj višnje niti v svoji pradomovini Aziji ne uspevajo tako dobro kakor \ Dalmaciji. Odlična kakovost dalmatin¬ ske višnje je za naše gospodarstvo po¬ sebno važna, ker uporabljamo višnje za domačo industrijo likerjev, razen te¬ ga pa gredo suhe višnje v zamejstvu zelo dobro v denar. Višnja je za nas tem večjega gospodarskega pomena, ker izkoriščamo i..ene plodove, listje, debelca in smolo. Zal so začele višnje zadnja leta v Dalmaciji, zlasti v okolici Zadra. pro. padati, ker jih uničujejo sadni škod¬ ljivci. Tovarna »Maraska« v Zadru je opozorila na to nevarnost Ministrstvo za kmetijstvo LR Hrvatskc in letos se je začel boj proti češnjevkam, muham posebne vrste, k : v čedalje večjih množinah napadajo in uničujejo višnje. Proti njim se bore s kemičnim prepa¬ ratom, ki so z njim začeli škropiti vse višnjeve nasade v Dalmaciji. Zadrska tovarna likerjev pa je začela misliti tudi na rovinsko bazo. Zato je njena uprava nakazala Ljudskemu odboru zadrske¬ ga okraja 400.000 din za nego višnje, vih sadik. Tovarna ima že zdaj na raz¬ polago 40.000 sadik. Letos bo na lastni zemlji posadila 12.000 cepljenih višnje¬ vih sadik, druge pa bo razdelila med kmečke delovne zadruge In pri atne kmete, da bodo obnovili višnjeve na¬ sade. Tako upajo v nekaj letih znatno povečati pridelek višenj m s tem tudi proizvodnjo slovečih dalmatinskih li¬ kerjev. ca šol za splošno izobrazbo delavcev bo dobila stalne ravnatelje, nekatere, tako v Zagrebu in na Reki pa tudi več stalnih učiteljev. Lani je poslo¬ valo na Hrvatskem razen 30 šol v splošno izobrazbo z nad 300 delavci olcrog 470 raznih tečajev, ki jih je končalo 5600 ljudi. V 200 analfabetskih tečajih se je naučilo brati in pisati okrog 2000 nepismenih. To pa je še vedno premalo, ker je na Hrvatskem še vedno okrog 33.000 nepismenih lju¬ di. V nekaterih krajih, kakor v Pore¬ ču. kjer je še 560 nepismenih, pa tudi v Pazinu, na Cresu, Lošinju in v Da- ruvaru ni bilo nobenega tečaja za ne¬ pismene. V karlovški oblasti, kjer je vprašanje na pol pismenih čedalje bolj pereče, so imeli samo 15 tečajev za analfabete s 140 obiskovalci, med¬ tem ko je samo v Glini okrog 1100 nepismenih. V Don jem Lapcu pa okrog 1000. Zlasti veliko je med ljudstvom Hr- vatske zanimanje za tečaje iz posa¬ meznih panog znanosti in šolskih predmetov. Lani je obiskovalo take te¬ čaje okrog 1200 ljudi. V vasi Her¬ cegovcu so člani kmečke delovne za¬ druge organizirali tečaj za računstvo. Končalo ga je 30 zadružnikov. Zdaj pripravljajo še en tak tečaj. . Revmatizem povzroča v narodnem gospodarstvu veliko škodo Angleško društvo za zatiranje rev¬ matizma se je obrnilo na upravo indu¬ strijskih podjetij z okrožnico, ki v njej navaja važne in zanimive podatke <> tem. Voliko škode povzroča revmati¬ zem narodnemu gospodarstvu. Okrož¬ nica pravi: »Vi, angleški industrijci, zgubite vsako le’to 25 milijonov funtov šterlingov. ker muči vaše delavce rev. matizem. Ali bi mogli to preprečiti? Lahko in sicer takole: vaše velikanske zgube se bodo znatno zmanjšale, če nam boste pomagali ustanoviti po vsej državi delavsko-usluibenska okre¬ vališča, kamor boste pošiljali svoje delavce in uslužbence v posebno zdravljenje In sicer v času, ko jim je najbolj potrebno, to se r avl v za¬ četku, ko se bolezen pojavi. Delavci in uslužbenci bi stanovali v teh domo¬ vih, v bližnjih bolnišnicah pa bi Je zdravili. Ce nam nakažete 500 funtov, bo imelo vaše podjetje prednost za enega delavca v omenjenih domovih.« Društvo za zatiranje revmatizma, ki je tudi v Veliki Britaniji zelo razšir¬ jena bolezen, je bilo ustanovljeno na prostovoljni podlagi. Zgradilo je že prvo okrevališče s 37 posteljami in sicer v Northwoodu. Zdravljenje rev¬ matizma je po zakonu o zdravstveni službi v Angliji bi olačno. Podjetja pa bi plačevala za s.snovanje in hrano v domovih za vsakega bolnika P° 4 funte na teden. Gloria Swanson zopet v filmu »Sunset Boulevard« film, ki v njem nastopa že pozabljena zvezda nemega filma Gloria Swanson, so razglasili ameriški kritiki za najboljši film lan¬ skega leta. »Sunset Boulevard« je film o Normi Desmond, pozabljeni, a nekoč slavni filmski zvezdi in mladem piscu scenaria, ki zaradi smole in pomanj. kanja denarja zbeži pred upniki. Pot ga privede v hišo Norme Desmond, kjer takoj spozna slavno igralko, ki sanjari, da jo bo njen bivši režiser Cecil de M Lile zopet povabil k sodelo¬ vanju v kakem velikem filmu. Brezskrbnega, revnega mladega sce¬ narista premoti lagodno življenje In erotično vzdušje te hiše in njene go. spodarice Desmond. Toda to je pot na¬ vzdol, v pogubo. Ko se skuša naposled rešiti iz tega nezdravega okolja, ga do rajoči scenarist kjer ga najdejo Najmočnejši je policaji in reporterji Norme Desmond, spodaj pa čakajo radovedneži in za snemanje filmskega tednika. Normi Desmond so sporočili, da Je prispel Cecil de Mille. In tedaj se pojavi slavna filmska zvezda kakor nekoč, sestopa po stopnicah. Gloria Swanson je znala neprekoelji- vo prikazati to veliko vlogo. Ameriške Izdelovalce filmo\ je njen uspeh vzpod¬ budil, da so začeli iskati še druge ne¬ koč sloveče filmske igralce in igralke, ker upajo, da bodo z njimi v novih kam Izčrpala, saj ni poslala zadnja leta v svet nobenega filma, ki bi zbudil splošno pozornost in ki bi ga sprejela nepristranska kritika brez prigovora. Električna naprava za omrtvičenje rogov V Ameriki so dobili farmarji novo električno napravo, ki z njo omrtvičijo teletu korenine rožičkov, da mu ne zrasto. Doslej je bilo to združeno s krvavitvijo in bolečinami. Zalo so mo¬ rali telička zvezati ali pa krepko dr¬ žati. ker se je na vso moč branil. Zdaj pa mu pritisnejo na glavo elek¬ tričnemu varilcu podobno napravo in mu brez bolečin omrtvičijo korenine rožičkov. Tudi krvavitve pri tem ni nobene. Ce hoče farmar imeti govejo živino brez rogov, z lahkoto opravi Napor kolesarjev je neznaten Na nedavni razstavi tehničnih novo¬ sti v Toulousu je bil bicikel. pritrjen na tla. Zadnje kolo je bilo sneto, na¬ mesto njega pa so pritrdili k biciklu elektrogenerator. Obiskovalci razsta' so sedali na bicikel in pritiskali na p dale, elektrogenerator pa je proizv jal tok, ki so ga sproti me. 'H. Pote so »kolesarju« po državni tarifi pl čali na tako preprost način pridoblje¬ no električno energijo. Ljudje so se čudili, da so se tudi najboljši biciklisti tako slabo odrezali. Kolesarski prvak Toulousa je moral dobre pol ure nape. njati vse sile, da je s pritiskanjem na pedale spravil skupaj 0.065 k\vh toka ter zaslužil 1.10 franka. Pri tem so izračunali, da bi znašala vsa električna energija, ki bi jo spravili skupaj vsi tekmovalci na znani Tnur de France na 5000 km dolgi poti komaj 13 kwh. Pod Latinsko Ameriko razumemo vse ameriške dežele južno od meje Zdru¬ ženih držav Amerike. Med nje šteje¬ mo vso Južno Ameriko, Mehiko in Srednjo Ameriko, t. j. ozek pas kopni¬ ne, ki veže Severno z Južno Ameriko in številne zahodne indijske otoke. Z odkritjem Amerike leta 1492 so se na. selili v večjem delu Južni Amerike latinski (romanski) narodi, Spanci in Portugalci. Glavni vir bogatitve špan¬ skih in portugalskih kolonizatorjev so bili takrat rudniki srebra in plantaže. | širili in poglobili potem, ko so ZDA dobile Portorico in vzele'pod kontrolo Kubo, ko so bila končana dela v Pa¬ namskem prekopu (1904 do 1914). zla- ati pa po prvi svetovni vojni.- Uvoz tujega kapitala v dežele La¬ tinske Amerike je vplival, da s« je njeno gospodarstvo znatno okrepilo. Prizadevanje velesil, da bi okrepile svoj vpliv v Južni Ameriki ter pove¬ čale menjavo dobrin z njimi, nam po- stane razumljivo, če upoštevamo, da I so te dežele na tretjem mestu po črpa¬ na katerih so v neznosnih razmerah delali zatirani Indijanci in črnci, ki so jih nasilno prignali iz Afrike. Po številnih vstajah v prvi četrtini 19. stoletja so Spanci in Portugalci iz¬ gubili večino svojih južnoameriških ko. lonij. Obdržali So samo Kubo in Por¬ torico ki pa so ju pozneje tudi izgu¬ bili. Gospodarska šibkost novih samo- stojnih držav je olajšala prodiranje tu¬ jega kapitala, zlasti angleškega, ki si je prvi začel krčiti pot novi svet. Konec 19. stoletja se je začel v La¬ tinski Ameriki krepiti vpliv ZDA. Go. spodarski in politični stiki med ZDA in Latinsko Ameriko so se znatno raz- Konec monoklov in progastih hlač v nemški diplomaciji Zahodnonemška vlada je odprla v Spcyeru diplomatsko šolo, iz katere naj bi prišlo novo pokolenje nemških diplomatov, »brez monoklov in proga¬ stih hlač«. V nasprotju s »staro smer¬ jo«, ki je zagovarjala nekakšne advo¬ kate in propagandiste nemške stvari kot ideal diplomacije, hočejo izšolati v Speyeru diplomate novega kova. ki naj bi bili pravi posredovalci med Nemčijo in zunanjim svetom. 2e lani v septembru je zah*>dnonem. ška vlrda sklenila obnoviti v tujih dr¬ žavah diplomatska zastopstva. Zato je pohitela z ustanovitvijo diplomatske šole. Šolanje traja tri leta, od tega praktični pouk devet mesecev. Prak¬ tično morajo kandidati študirati diplo¬ macijo v konzularni službi ali pa v zunanjem ministrstvu. Kandidat, ki sr izkaže v praksi, pride potem v diplo¬ matsko šolo v Speyer. Novo nemško zunanje ministrstvo potrebuje okrog 400 diplomatskih in konzularnih zastep- nikov. V diplomatsko šolo sprejme:*» samo kandidate, ki gladko govore an¬ gleški in francoski. Učni program ob¬ sega narodno gospodarstvo, mednarocl- no pravo in moderno zgodovino. V za¬ četku se je prijavilo 400 kandidatov, sprejeli pa so jih samo 18. Pri tem s* zelo pazili, da se ne bi vtihotapili v diplomatsko šolo nacistično misleči kandidati. n ju nafte (v Venezueli je načrpajo let¬ no okrog 60 m lijonov ton), da pridobe v teh deželah četrtino svetovne pro. izvodnje bakra, petino kositra in polo¬ vico srebra, razen tega pa velike ko¬ ličine boksita, mangana in platine. De- žele Južne Amerike so tudi zelo bogate z gozdovi in kmetijskimi pridelki. Posebno živahni so trgovinski stiki med Severno in Južno Ameriko. Nad polovica celotne vrednosti uvoza ZDA in Latinske Amerike odpade zdaj na strateške surovine. Latinska Amerika v celoti zalaga ZDA z vanadijem, skoraj v celoti pa z antimonom in kadmijem. Latinska Amerika dobavlja zdaj ZDA 75—90% celotnega njihovega uvoza petroleja in 40% kositra, cinka, svinca in drugih važnih surovin. Z odkritjem novih virov strateških surovin, na pr. mangana v Braziliji, se je povečal po¬ men Latinske Amerike kot velikega izvoznika strateških surovin. Gospodarski napredek Venezuele je odvisen izključno od izvoza petroleja, Čila od izvoza bakra, Bolivije od izvo¬ za kositra, Uruguaya od izvoza volne itd. Stabilizacija gospodarstva teh de¬ žel je tesno povezana z razširjenjem izvozne trgovine. Njihov položaj se je zadnje čase nekoliko zboljšal, ker so znatno podražile. Med Severno in Juž¬ no Ameriko pa so tudi huda trenja na gospodarskem področju. Gre predvsem za prodajo petroleja, pa tudi drugih Leta 1349 je podpisala Velika Bri¬ tanija z Argentino trgovinski spora, ztim o zamenjavi petroleja in premoga za argentinsko meso in nekatere dru¬ ge kmetijske pridelke. S tem je an¬ gleški petrolej izpodrinil z južnoame. riškega trga ameriški petrolej. Obseg olagovne menjave med ZDA in Argen¬ tino se je zaradi tega znatno skrčil. Tudi uvoz iz ZDA v Argentino obeut- no pada. Zato si ZDA prizadevajo zboljšati gospodarske stike z Latinsko Ameriko. Vzlic začasni napetosti žara- di nesporazuma v nekaterih gospodar¬ skih vprašanjih med tema velikima deželama na obeh straneh oceana pa se ie gospodarski položaj ZDA v Latinski Ameriki zadnje čase znatno okrepil. »•: Ljubljana Kjdalek fteienl ol l po4txu oraoai ITT »ta* sš-aj ae^ss-Js**-* Mw(oi TAJNOSTI_ITT I D RUGE SVETOVNE VOJNE | Goebbels je bil lutka, ki je na eno samo Hit¬ lerjevo besedo spremenil svoje mnenje. Hess je bil samo glavni poboenik. Borinann je bil su¬ rov človek. S Himnilerjem se nihče ni posveto¬ val. Ribbentrop je bil ničla. Skrivnostnih nav- dihovalcev, ki naj bi prišepetavali firerju na¬ svete. ni bilo. Poglejmo še, kako je bilo - ge¬ neralštabom. »Nobenega generala« — je rekel Goring — »niso nikoli vprašali.-če se strinja s tako ali drugačno politiko. Ko je firer razlagal svoje načrte, sploh ni vprašal, ali jih generali odobra¬ vajo ali ne. Ce bi kak general vstal in rekel: »Moj firer, menim, da vaše mnenje ni pravilno, ne strinjam se s paktom, ki ste ga sklenili in z ukrepi, ki jih snujete«, bi bilo to nekaj, kar si je težko misliti. Ne samo da bi generala takoj ustrelili, temveč bi ga imeli tudi za norca«. O nobenem političnem ukrepu tretjega rajha niso razpravljali. Državni svet, pod Schaehtovim nominalnim predsedstvom, se ni nobenkrat se¬ stal. Bilo je nn stotine drugih posvetovanj, vsa o tem. kako kaj storiti, nobenega pa o tem. kaj storiti. Dogujalo se je vedno isto. Hitler je po¬ klical k sebi tri ali štiri neposredno na njegovih nučrtih zainteresirane sodelavce in jim rekel: »Odločil sem se za to in to. Kaj mi predlagate?« Sprva je poslušal pripombe, proti koncu ni po¬ slušal nikogar. Hitler ni trpel, da bi kdorkoli imel vpogled v njegovo politiko in njegove načrte. Govoril je: »Vsak naj ve samo, kar mora. In to šele ta¬ krat, kadar je potrebno, to se pravi — če le mo¬ goče pozneje«. Diplomati niso poznali vojnih načrtov, voja¬ ški poveljniki ne namenov diplomatov. Na pod¬ ročju oboroževanja zaposleni, niso poznali politike, ki so ji kovali orožje. »OKAV (Oberkommando der NVermacht ) 1 je bilo prepovedano« — pripoveduje Keitel — »da¬ jati ministrstvu za zunanje zadeve kakršnekoli podatke o vojnih operacijah«. »Ministrstvu za zunanje zadeve« — pripove¬ duje Ribbentrop — »je bilo prepovedano dajati OKW kakršnekoli podatke o položaju na di¬ plomatskem torišču«. Speer, minister za oboro¬ žitev in član vlade, trdi, da je o vdoru nemških čet na Poljsko slišal v radiu. Neumnost? Prepri¬ čan sem, da to drži. Vsi ti ljudje so sami privolili v svojo slepoto. Dokler niso sedli na zatožno klop, so odobravali sistem vladanja, ki jih je pripravil do tega. da so postali kolesje v njegovem mehanizmu in ka¬ terih pot je držala.v ječe in na vešala. t • Vrhovno vojaško poveljstvo. »Demokracija« — pravi Goring — »bi Nem¬ čijo uničila. Samo firersko načelo jo je lahko re¬ šilo«. Takoj pa moramo poudariti, da je ta sistem zelo hitro pahnil v strah in nemir vse, ki so se vezali z njim. Dokaze o tein bomo videli pozne¬ je. Celo tisti, ki niso bili nacisti in niso imeli ničesar opraviti s hitlerjansko ideologijo, so ubogali, sledili in služili temu sistemu. Ne smemo se zaustaviti samo na nasilju po¬ licije in izvržkov družbe, ki so se vgnezdili na čelo države -- to nam ne pojasnjuje vsega. Zna¬ na pokorščina ideji, da se usoda Nemčije po vsej sili ujema z usodo nacionalnega socializma, nam ne nudi vselej popolne osvetlitve. Zgodovina bo vsekakor morala računati z nevidnim vplivom, ki ga je imel Hitler na razsodnost in domišljijo ljudi. Niirnberški dokumenti, zaslišanje obto¬ žencev, izjave prič, mnoge izjave ljudi, ki so Hitlerja pobliže poznali, bodo na naslednjih straneh pripomogli k obnovi vzdušja, v katerem se je odigrala nemška drama. Najtehtnejše je bilo pričevanje zdaj že mrt¬ ve priče, moža, ki mu je bil zaradi njegovega porekla in preteklosti nacionalni socializem tuj. pričevanje moža, ki je skušal zaustaviti Hit¬ lerja, pa ga je Hitler prevaral, očrnil in strl. To je bil maršal von Blomberg. »Nasprotovati Hitlerju« — je rekel preisko¬ valnim orgunom v Niirnbergu — »skoro i\i bilo l mogoče in sicer nc samo zalo, ker je govoril zelo hitro in ostro, temveč tudi zaradi tega, ker je iz njega kot človeka odsevulo nekaj, kar vas je sililo, da ste mu sledili iu se strinjali z njim. Bil je vedno enak, pa nuj je imel opravka samo z enim človekom ali z milijoni ljudmi. Potegnil je človeka za seboj in ga prepričal proti nje¬ govi volji. Njegov osebni magnetizem je bil ve¬ likanski. Imel je silno sugestivno moč.« Keitel, ki ni bil posebno bistroumen in ki se ni nikoli povzpel nad povprečje, je rekel: »Hit¬ ler je bil izredno močan motor.« laku močan, da je strmoglavil Nemčijo v prepad. »Ena najbolj čudnih Hitlerjevih potez« — pripoveduje dalje Kobel — »je bila njegova skoraj nerazumljiva privrženost do starih bor- Stari borci so bili tisti, ki so pristopili k na- cionalno-socialističnemu gibanju takoj v začet¬ ku. To so bili ljudje s prvih sestankov po niona- kovskih krčmah. Ljudje iz puča v Feldherrn- halle. Bili so malone sami pustolovci, zbrani od vseh vetrov, ljudje z dna. ki jih je politika pre¬ levila v vbijalce. Iz teh vrst je Nemčija nabirala rajhslajterje in gaiilajterje, aristokracijo iz iz¬ vržkov družbe, od katere je nekaj njenih pred¬ stavnikov zdaj sedelo nn zatoži, i klopi v Niirnbergu: mornar Sauckel, učitelj Strcieher, policaj Kaltenbninner. Večina je bil* iz najtriž- jih družbenih plasti in ?koro vsi so bili _ ne iz Pruske, ki je zelo malo prispevala k nacional¬ nemu socializmu — temveč iz jWnih pokrajin kakor Hitler.