DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino TRST - 20. junija 1980 Leto XXXII. - Štev. 11 Petnajstdnevnik - Quindicinale Abbon. postale - Gruppo li/70 200 lir Obračun letošnjih upravnih volitev v naši deželi OBDRŽALI SMO TRDNJAVE SOŽITJA Na narodnostno mešanem in slovenskem področju v treh obmejnih pokrajinah viden uspeh naprednih sil in predvsem KPI - Tržaško mesto izjema z uspehom Liste za Trst - Komunisti druga politična sila tržaške pokrajine - Slovenci izvoljeni na li-_________ stah KPI v Benečiji, na Goriškem in Tržaškem Potreben nam je tudi pregled izida na krajevni ravni. Očitno ne številčnega, saj si lahko vsakdo sam naredi potrebne primerjave na osnovi objavljenih podatkov. KPI v naši deželi in še posebej v Trstu, Gorici in videmski pokrajini si je postavila osnovne politične cilje: obnoviti zaupanje v napredne krajevne uprave, okrepiti moč levice na pokrajinskih volitvah v Trstu, prevzeti nove občine v Beneški Sloveniji, potrditi slovensko zastopstvo, ki je — slej ko prej — častna dolžnost komunistov. Kakor smo v našem zadnjem predvolilnem pozivu šli od primera do primera, bomo tudi sedaj navedli najpomembnejše točke. MILJE. To občino smo postavili skoraj v vrh naših skrbi. Povedali smo tudi zakaj: ker se je vanjo zagnal val šovinistične reakcije, ker je bila napredna uprava trn v peti. To pa zato, ker so Milje občina s pretežno italijanskim prebivalstvom, kjer je slovenska manjšina povsem enakopravna in deležna potrebne skrbi. Lahko poudarimo, da smo napad odbili in da je tudi tokrat edino možna zgolj napredna koalicije s socialističnimi tovariši. Lista Frausin je med svojimi kandidati izvolila v občinski svet kar tri Slovence. DOLINA. Tudi dolinsko občino bo še naprej upravljala levičarska koalicija med KPI in PSI. Komunisti kljub izgubi enega svetovalca ohranjamo v občinskem svetu absolutno večino in bi lahko upravljali sami. Na to pa ne mislimo, kot nismo nikoli mislili. Zato ponavljamo stališče dolinskega partijskega kongresa, da bomo nadaljevali tesno tovariško sodelovanje s socialisti, kakor tudi, da vabimo h kon- struktivnemu sodelovanju z občinsko upravo tudi Slovensko skupnost. ZGONIK, REPENTABOR. Napredni listi, ki sta odraz sodelovanja KPI, PSI in neodvisnih sta spet osvojili absolutno večino in bosta še dalje upravljali občini. SSk pa si je zagotovila drugo mesto in s tem manjšinsko zastopstvo, prepričani smo, da bo med domačimi političnimi silami možen konstruktiven dialog. NABREŽINA. Poudariti velja, da se je ofenziva Liste za Trst (preko krajevne podružnice) in Tombesije-ve KD izjalovila. Komunisti smo ohranili svoje zastopstvo, socialisti tudi, SSk pa je povečala svoje predstavništvo za enega svetovalca in jih ima sedaj tri. Politične razmere se torej v primerjavi s prejšnjo mandatno dobo niso spremenile, odkar je občino upravljala koalicija KPI-PSI in jo je skupina SSk podpirala od zunaj. Odprto je torej samo vprašanje, ali bo SSk sprejela vabilo, naj vstopi v koalicijo in občinski odbor. Ponudba ni nova, saj smo jo večkrat ponovili tudi v prejšnji mandatni dobi. DOBERDOB, SOVODNJE bosta še naprej upravljali napredni listi, SSk pa bo predstavljala manjšino. Obratno pa je v ŠTEVERJANU, kjer je SSk ohranila svojo tradicionalno postojanko, napredna lista pa manjšino. KRMIN. Tu je po volitvah nastala «pat» pozicija, ko razpolaga KD s polovico svetovalcev, levica pa s polovico. Odločitev edinega zastopnika SSk, ki je bil izvoljen na listi krščanske demokracije, a nastopa samostojno, bo torej odločilnega pomena na možnost obnovitve napredne občinske uprave. Sodeč po izjavi, da bo SSk sodelovala samo s strankami, ki se bodo zavzemale za globalno zaščito Slovencev mislimo, da bi njen sklep ne smel biti tako težko opredeljiv. Bomo pa videli. GORIŠKA OBČINA. Tu smo komunisti v bistvu ohranili svojo moč. Slovence bo v občinskem svetu v skupini KPI še naprej zastopal Ace Mermolja, poudariti pa velja tudi, da je bilo veliko slovenskih komunistov izvoljenih tudi v krajevne sosvete. BENEČIJA. Tu so razmere bolj zapletene. Vsekakor velja poudariti, da smo komunisti sodelovali v skupnih demokratičnih listah, ki so tekmovale z demokristjani. Ti so tradicionalno imeli v Benečiji domala absolutno oblast. Že na zadnjih občinskih volitvah leta 1975 je demokratičnim koalicijam «obnove» uspelo iztrgati KD in zmernim silam občini Sovodnje in Grmek. Sovodnje je tokrat spet zavzela KD, demokratične koalicije pa so ohranile večino v občini GRMEK. Pomembno je, da je napredna lista osvojila ŠPETER. Nad Tersko dolino bo napredna lista upravljala občino TIRANA, medtem ko se za las to ni zgodilo v občini BRDO. Napredna lista je vsekakor ponovno osvojila občino REZIJO. Enako bo napredna občinska uprava v občini FOJDA, kjer prav tako živi lepo število Slovencev. TRŽAŠKA POKRAJINA. Tu se je, žal, povrnilo na slabše. Tudi zaradi neobičajno kompaktnega priliva ra- (Nadaljevanie na 3. strani) KRI prva stranka velikih italijanskih mest Okrepitev vseh levičarskih uprav Propadla protiofenziva KD in zmernih sil - Politika KPI za široke koalicije demokratične solidarnosti Volilni izidi po Italiji in pri nas so vsem znani, zato jih s tako zamudo ne bomo številčno analizirali. Lahko zabeležimo le osnovne politične in družbene pojave, na katere moramo biti pozorni po zadnjih upravnih volitvah, osnovni politični pojav je neuspeh demokrščanske protiofenzive na krajevne uprave, ki jih je (tudi nepričakovano) v zaletu zavzela levica pred petimi leti — Rim, Neapelj, Milan, Genova, Firenze, Taranto, Turin, Cagliari in druga velika italijanska mesta, kjer danes živi 60% celotnega italijanskega prebivalstva. Donat Cattin je govoril o nujnosti «vala zdrave reakcije» proti naprednim upravam... Temeljne politične težnje, ki so dajale levici dolžnost in pravico vladati, so se torej ohranile tudi glede na 15. junij 1975, datum, ki je mnogim opazovalcem postal pravi mit, da so o njem pisali cele knjige (glej, naprimer Peter Nichols). Da je izid tokrat v manjši meri • sad «zaleta» in naraščajočega vala zaupanja, nasprotno, predvsem rezultat preverjanja in objektivnih ocen, nihče ne osporava. Kvečjemu se je nekaj premaknilo tudi v odnosih na levici. Nihajoči val volilcev, ki je leta 1975 množično podprl levico, marsikdaj samo zato, da bi kaznoval vladajočo stranko, se je v teh zadnjih petih letih odmaknil, prešel na radikalni breg in se sedaj polagoma vrača na levo, predvsem k socialistom. To je najbrž tudi razlaga uspeha PSI, ki je analitično zelo zanimiv. Naj Craxi trdi, da so volilci podprli sedanjo vlado, številke nasprotno dokazujejo, da je PSI pridobila glasove povsod tam, kjer je vladala v levičarskih in naprednih demokratičnih koalicijah. Tam pa, kjer je sodelovala s KD in drugimi zmernimi silami, tega uspeha ni imela in se mu sploh ni niti približala. Uspeh naše partije pa je v tem, da je po upadanju glasov v letih 1978 in 1979 (upravne in nato politične-evropske volitve) in izkušnjah sodelovanja v koaliciji narodne enotnosti, ponovno pridobila svojo bazo na osnovi zaupanja v prakso upravljanja na krajevni in deželni ravni. To, da je KPI lahko dosegla tak uspeh kljub srditemu napadu domala vseh tekmecev, v ozračju hladne vojne in mednarodne napetosti, je torej razlog razočaranja med demokristjani in njihovimi zavezniki. Ni naključje, da so se spori takoj pojavili v strankah, ki sestavljajo vladno koalicijo. Torej prav v tisti, ki naj bi bile deležne večjega zaupanja volilcev, če naj verjameno prvim izjavam političnih voditeljev teh strank. Parlament mora še razčistiti vprašanje afere Cossiga - Donat Cattin, vlada pa se mora soočiti z gospodarsko krizo, ki vodi naravnost v razvrednotenje lire. Niso lahki časi in KPI ponavlja, pa čeprav bi naletela na vrhu tudi na gluha ušesa, da je prej ko slej potrebna koalicija demokratičnih strank in vlada narodne enotnosti s sodelovanjem obeh delavskih strank. Kajti samo skupni napori ob enakopravnosti političnih komponent lahko omogočijo resnejše reševanje težkih problemov italijanske družbe. Na politični ravni je vsekakor pomembno, v kolikšni meri bo mogoče ohraniti napredna zavezništva, nastala v treh deželah - Laciju, Piemontu in Liguriji. Tu razpolaga levica (KPI in PSI) s polovico glasov. Možne so napredne koalicije s sodelovanjem socialdemokratov in republikancev, prav tako pa je možna petstrankarska formula, ki so jo socialisti že svoj čas zavrnili za rimsko vlado. Zadržanje PSDI in PRI bo v tem smislu velikega pomena, čeprav se ti stranki dobro zavedata, da sta bili v teh treh deželah nagrajeni tudi zato, ker se nista vdinjali demokristjanom in sta sodelovali z nami, točneje, levico. Seveda nas izidi upravnih volitev 8. in 9. junija letos silijo tudi k razmišljanju o drugih pojavih. V mislih imamo predvsem velik odstotek ljudi, ki se sploh ni podal na volišče, katerim gre dodati še tiste, ki so na voliščih oddali belo glasovnico ali jo razveljavili. Skupno jih je 17%. Radikalci, ki bi radi jahali vsakega konja, trdijo, da predstavlja ta nedemokratični izid njihovo politično zmago in da je teh 17% «tretja stranka» v državi, stranka nazaupanja. Najbrž bo tudi res, kar pravijo radikalci, čeprav nam podrobnejša analiza dokazuje, da je večina radikalnih volilcev «skrivaj» (čeprav s premeteno propagandistično režijo) oddala svoj glas socialistom. Je pa tudi res, da so radikalni voditelji javno sejali nezaupanje in klicali svoje somišljenike, naj (Nadaljevanje na 5. strani) Vsi — 25.:i 26.0 □s. 9.6 9.» -o □— cr- (evropske) Volilni rezultati treh najpomembnejših strank v Italiji od lega 1946 do leta 1980. Na Tržaškem so bile prve upravne volitve šele leta 1949 in takratni izidi niso vključeni v gornji razpredelnici 20. junija 1980 DELO - Stran 3 Komunisti v tržaškem pokrajinskem svetu EZIO MARTONE v volilnem okrožju Dolina je prejel 48,687% glasov GASTONE MILLO v volilnem okrožju Milje je prejel 47,135% glasov MAURIZIO PESSATO v volilnem okrožju Trst XVII je prejel 33,699% glasov SONJA SIRK v volilnem okrožju Trst XVI (Bar-kovlje, Kontovel, Prosek, Križ) je prejela 33,318% glasov STELIO SPADARO v volilnem okrožju Devin-Nabre-žina je prejel 32,518% glasov DOLFI WILHELM (GUGLIELMI) v volilnem okrožju Trst XVII (Opčine in druga vasi vzhodnega Krasa) je prejel 30,574% glasov PERLA LUŠA v volilnem okrožju Trst VII je prejela 30,214% glasov Obdržali smo trdnjave sožitja (Nadaljevanje s 1. strani) dikalnih glasov je Lista za Trst prejela kar 11 od skupnih 30 svetovalcev in s tem relativno (ne pa absolutne večine). Povedati pa velja, da je napredna uprava zadnjih 3 let slonela na večini KPI-PSI-SSk-PSDI in z občasno podporo nekaterih posameznih svetovalcev. Tokrat se je ponovno izkazalo, da Lista za Trst s svojo demagogijo še vedno privlačuje tržaške volilce. S tem je nastala nevarnost zmernega bloka med KD in LpT, tako na občini kot na pokrajini. Komunisti, ki smo prav zaradi trdne opozicije proti Listi za Trst ohranili in utrdili svoje glasove, bomo storili vse, kar je v naši moči, da se ta «blok» med KD in LpT prepreči. Tudi zato, ker bi s tem bila storjena težko popravljiva škoda odnosom med tuživečima narodoma in državnima skupnosti-ma. Slovenci pa sloh si nimamo kaj dobrega pričakovati od objema med Tombesijevo KD in Cecovinije-vo Listo. KPI ponalja, daje mogoče ustvariti v Trstu uprave demokratične solidarnosti, ki bi slonele na podobnih programskih smernicah, sožitju in sodelovanju. Pogoj za to pa je zrušenje občinske uprave odv. Ce-covinija ob skorajšnjem proračunskem glasovanju in pa opustitev protikomunistične diskriminacije, ki je prva značilnost politike KD. V nasprotnem primeru bomo komunisti ostali v opoziciji (in upamo, da ne bomo sami, saj bosta opozicijo tvorili vsaj še PSI in SSk) ter iz opozicije zbirali družbene in kulturne sile za preobrat, ki je Trstu življensko potreben. VIDEMSKA POKRAJINA. Naj, na koncu, omenimo samo to, da smo komunisti tudi tokrat zagotovili Slovencu prof. Petričiču prisotnost v pokrajinskem svetu, pa čeprav mu tokrat volilna sreča ni bila naklonjena. KPI se lahko upravičeno pohvali, da je edina stranka, ki ima slovenske predstavnike v svetih vseh treh pokrajin, kjer živijo Slovenci. PSI ima slovenskega zastopnika v goriškem pokrajinskem svetu, SSk pa v Trstu in Gorici. KPI ima dandanes v obmejnem pasu 5 slovenskih pokrajinskih svetovalcev (Sonja Sirk in Dolfi Wilhelm v Trstu, dr. Borut Spacal in prof. Ivan Bratina v Gorici, prof. Pavel Petričič v Vidmu), PSI enega, SSk dva. Številke same govorijo... St.S. O volilnih izidih v občini Devin-Nabrežina «Z veseljem ugotavljamo, da so naši občani porazili demokristjane in hrielonarske listarje» Za nami so občinske in pokrajinske volitve. Zaključilo se je petletno obdobje levičarske manjšinske uprave. O tem smo med volilno bitko obširno seznanjali naše občane. Povedali smo, s kakšnimi težavami smo upravljali ter kolikšne uspehe smo dosegli. Obenem smo se predstavili volilcem s programom za doboči občinski mandat, ki se pravkar pričenja. Če se ozremo na predvolilno bitko in na izid volitev v devinsko-nabrežinski občini, z lahkoto pridemo do nekaterih zelo važnih ugotovitev. Naši nasprotniki so se z vsem besom zagnali v boj z namenom, da bi porazili predvsem komuniste in se polastili naše občinske uprave. Zelo strupeno gonjo proti nam je vodila zlasti novo nastala Lista za Devin Nabrežino, ki si je postavila za cilj razbitje «rdečega obroča» občinskih uprav, ki obkrožajo tržaško mesto. Prav tako besna je bila Krščanska demokracija, ki je postavila za nosilca liste desničarskega poslanca Tombesija, kateri je oznanjal našim občanom, da bo postal njihov novi župan. Ti sovražniki, ki so kovali temne načrte za našo občino, niso štedili z najrazličnejšimi sredstvi. Poleg tiska in privatnih televizijskih oddaj so se posluževali tudi drugih pobud (razdeljevali so plastične otroške hranilnike v obliki «melona in helebarde», organizirali so sprejeme, kjer je bila na razpolago «polenta in sardoni», itd.). Vse to so delali v prepričanju, da jim bodo volilci nasedli in jim pripomogli do velike zmage. Danes, ko imamo pred seboj volilne izide, z veseljem ugotavljamo, da so naši občani s svojim glasom porazili tukajšnje demokristjane in «melonarske listarje». Krščanska demokracija je izgubila dva svoja svetovalca! Lista za Devin Nabrežino, ki je pričakovala veliko zmago, pa je izvolila samo dva svoja predstavnika v novi občinski svet! Komunisti v naši občini, ki smo bili tarča največjih volilnih napadov, smo kljub vsemu ohranili vseh sedem svetovalcev in ostali najmočnejša stranka v občini, za kar se zahvaljujemo našim volilcem. Prav tako so ohranili svoja dva svetovalca tovariši socialisti. Slovenska skupnost, ki je do sedaj posredno podpirala levičarsko upravo, je pridobila tretjega svetovalca. Upravičeno torej lahko trdimo, da je ljudstvo izkazalo zaupanje v dosedanjo upravo. Kljub splošnim uspehom, ki smo jih kot komunisti in upravitelji dosegli, opažam v nekaterih krajih naše občine rahlo nazadovanje, kar nas zaskrblja in nam narekuje, da odkrijemo vzroke in odpravimo morebitne naše pomanjljivosti. Po tem kratkem povolilnem premoru, ki smo ga izkoristili za premislek in načrtovanje upravljanja občine, se pripravljamo na srečanja s tovariši socialisti in s predstavniki Slovenske skupnosti, s katerimi bomo skušali sestaviti močno napredno občinsko upravo, ki naj bi slonela na večini dvanajstih od dvajsetih svetovalcev. Če upoštevamo volilne izide in voljo, ki so jo naši volilci izrazili, lahko trdimo, da so ugodne perspektive za sestavo take uprave. Z naše strani se bomo potrudili za ugoditev ljudske volje, to je za sestavo uprave, ki naj nadaljuje boj v korist vseh delovnih in poštenih občanov, za prijateljsko sožitje med tukajšnjimi Slovenci in Italijani in za pridobitev zaščitnega zakona naši narodnostni skupnosti. Albin Škerk Novoizvoljeni svetovalci KPI v devinsko-nabrežinski občinski svet: Škerk Albin (275 preferenčnih glasov); Depangher Giorgio (205); Fonda Pavel (74); Veggian Giorgio (60); Vocci Marino (neod. 55); Terčon Majda (53); Širca Ivo (46). Iz govora tovariša Edvina Švaba na festivalu Dela in Unità v Dolini__________ «2151 občanov je izbralo pot dosledne borbe in dela v interesu delavskega razreda» 2151 glasov na skupnih 4256 veljavnih glasov za očinske volitve je dober rezultat, ki ohranja moč demokratične in antifašistične trdnjave občine Dolina. 2151 je 50,5 odstotkov občanov — volivcev in lahko smo ponosni na dejstvo, da smo izbrali pot aktivne vloge v naši skupnosti. Te dvojne volitve, za občino in za pokrajino, so nam dokazale, da smo kljub poznani in priznani naprednosti vendarle ranljivi in na prepihu, kar lahko ugotovimo ob različnih izidih za občino in pokrajino. Za pokrajino sta KPI in PSI, ki tvorita zavezništvo pri upravljanju občine, prejeli 163 glasov manj kot za občinske volitve. Vprašati se moramo zakaj take velike razlike, ki so lahko nevarne? Vsi vemo, da volilni shodi že leta ne pritegujejo množic. Tisk in privatne televizije so v sovražnih rokah. Občani, ki smo zaupali svoj glas partiji, se moramo tega zavedati. Mi, posebno nas 2151, moramo preprečiti, da postanejo naši občani volilni stroj, ki se ga spretno poslužujejo Slovencem nenaklonjene stranke preko televizije in tiska samo ob volitvah. Stranke KD, PSDI, PRI in PLI, ki ne priznavajo Slovencem pravic, so zbrale po naših vaseh preveč glasov, če tem glasovom prištejemo še neveljavne (118) in bele (184) glasovnice imamo na posameznih voliščih naslednje rezultate: Dolina 184 - to je vsak 5. volivec, Boljunec 162, vsak 5. volivec, Boršt 65, vsak 7. volivec, Ricmanje 108, vsak 4. volivec, Pesek 41, vsak 4. volivec, Mačkolje 82, vsak 6. volivec, Domjo 595, vsak 3. volivec. Kljub tem ugotovitvam je naš rezultat dober in še naprej zagotavlja napredno upravo. Ni pa odveč, da postavimo nekaj strnjenih ugotovitev o katerih se moramo pogovarjati in razmišljati. Izvoljeni tovarišici in tovariši: Edvin Švab -587 preferenčnih glasov, Germano Švara -306, Boris Mihalič - 153, Dario Kraljič - 119, Silvana Mondo - 111, Rafael Tul - 97, Stojan Sancin - 84, Emilio Mattietti - 61, Robert Ota -51, Silvana Petaros -44, prvi neizvoljen Angel Slavec. Pozdravljamo številčno napredovanje socialistov, vendar ne na naš račun; leve koalicije z močnim predstavništvom partije utrjujejo celotno levico, PSI in, v našem primeru, levo strujo KD, partija si mora pri nas pridobiti večjo varnostno razdaljo. Predstavljajmo si, da zdrknemo na 9 svetovalcev. S strankami KD, SSk, PSI in PSDI se nam lahko zgodi, da bi imeli v napredni dolinski občini sredinsko upravo kot so jo imeli pred leti v Nabrežini in Trstu. Ustvariti večjo varnostno razdaljo pomeni, da si moramo do prihodnjih volitev ponovno pridobiti 12. svetovalca. Delovanje uprave in tovarišev je bila v pretekli dobi intenzivna in brez oddiha. Naš ugled je narastel in tu in v Sloveniji. Zato nas je marsikateri naš prijatelj te dni vprašal, kaj se je pri nas zgodilo, da smo izvolili 1 svetovalca manj. V teh petih letih hudih administrativnih težav s proračuni, z osebjem, smo z načrtnim planiranjem uresničili in zastavili toliko dela, da bi lahko naslednjih pet let počivali in samo uresničevali zastavljeno delo. Toda nekje smo vendarle grešili, da smo prejeli 1 manj, namesto 1 več kot bi bilo logično. Vprašujem' se, ali je resen in pošten tisti upravitelj, ki ne obljublja občanom stvari, ki jih ni v stanju uresničiti, ne zaradi svoje volje, ampak zaradi razmer, v katerih dela. Mogoče smo se preveč zarili v delo in reševali stotine problemov skupnosti v prepričanju, da velika večina naše skupnosti to odobrava, bere in ve, kaj delamo. Ali so naši tovariši in volilci imeli dovolj informacij, ko bi morali aktivno, borbeno, prepričano braniti svoje članstvo v partiji in svoj glas, ki so ga zaupali partiji? To obrambo lahko razvijamo samo z delom, s kritiko in avtokrltiko, s predlogi, s popravljanjem storjenih napak. Toda mislim, da ni vseeno, kje in kdaj to delamo. Zaključujem z občutki ponosa, da je 2151 občanov izbralo pot dosledne borbe in dela v interesu delavskega razreda, za ohranitev, razvoj in enakopravnost Slovencev, za prijateljstvo in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in vseh narodov sveta, za korektno in smotrno upravljanje javnih zadev, brez diskriminacij do kogarkoli. Zadovoljni smo z rezultatom, ki ga bomo branili z našo aktivno borbo za mir, svobodo, enakopravnost, za socializem. GLAS ZA KPI Pokrajinske volitve na Tržaškem Primerjave z volitvami leta 1979 Volilno okrožje 1979 1980 TRST I (staro mesto in center) 12,532% 13,450% TRST II (Terezijanski del mesta) 14,079% 15,101% TRST III (Kolonja - Škorklja) 12,419% 13,039% TRST IV (Ul. Battisti - Bošket) 12,265% 13,157% TRST V (Ul. Carducci - Coroneo) 16,409% 16,867% TRST VI (Stara mitnica) 19,255% 20,223% TRST Vil (Mitnica - Pončana - Sv. Jakob) 28,537% 30,124% TRST Vlil (Sv. Vid) 13,026% 13,665% TRST IX (Sv. Vid - Sv. Andrej) 12,056% 12,620% TRST X (Sv. Vid - Sv. Jakob) 18,420% 19,064% TRST XI (Pončana) 18,520% 18,295% TRST XII (Čarbola — Ul. Costalunga) 20,217% 20,668% TRST XIII (Skedenj) 29,644% 30,124% TRST XIV (Ul. Valmaura - Flavia) 24,760% 25,217% TRST XV (Ul. Campanelle) 27,570% 27,647% TRST XVI (Rocol - Katinara) 22,920% 23,124% TRST XVII (Kolonkovec - Sv. Jakob) 33,420% 33,699% TRST XVIII (Nova mitnica) 19,446% 20,077% TRST XIX (Ul. D’Annunzio in Montebello) 16,298% 16,828% TRST XX (Kjadin - Sv. Alojz) 14,100% 14,423% TRST XXI (Kjadin - Rocol) 19,102% 20,097% TRST XXII (Sv. Ivan) 24,517% 25,125% TRST XXIII (Vrdela - Školjet) 20,171% 21,227% TRST XXIV (Rojan) 20,360% 20,367% TRST XXV (Greta) 18,200% 18,389% TRST XXVI (Barkovlje - Prosek - Kontovel - Križ) 34,070% 33,318% TRST XXVII (Opčine in vzhodni Kras) 31,148% 30,574% DEVIN-NABREŽINA / ZGONIK - REPENTABOR 33,465% 32,518% MILJE 43-263% 47