Političen list za , slovenski narod.
Po poiti prejeman velja:	i
Za celo leto predplaian 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt le*« 1 gld., h jede» Naročnino in oznanila (in«erate) »«prejema upravnlStvo in ekspedlclja v
mesec 1 gld. 10 kr.	^	v	„Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
V administraciji prejeman velja:	•	Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za eele leto 12 gld., »a pol leta 6 gld., za ietrt leta 3 gld., ia jeden saesec 1 gld. f	.r . ...	„ ,„„ „ ... „ .
xr t i ...i * j _	,.	'	, .	Vrednistvo j« v SemenlSklh uileah It. 2, I., 17.
V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. vei na leto.	1
Posamne številke po 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 214.
V Ljubljani, v petek 18. septembra 1896.
Letnilc XXIV.
Štajerske deželnozborske volitve.
Slovensko društvo v Mariboru je objavilo nastopni poziv:
Izmed kandidatov, na shodu zaupnih mož mariborskem postavljenih, je odstopil č. gospod dr. A. Medved. Na mesto njegovo so izbrali zaupni mcžje brežiškega, kozjanskega in sevniškega okraja svojega reichenburškega rojaka, č. gospoda župnika Jožefa Žičkarja.
Naši kandidatje za volitve poslancev v deželni zbor štajerski dne 21. septembra t. 1. v kmečkih skupinah so torej naslednji gospodje:
1.	Maribor, Sv. Lenart in Slov. Bistri c a : Franc Robič v Lembahu pri Mariboru in č. g. Mihael Lendovšek v Makolah.
2.	Celje, Vransko, Gornjigrad, Laško, Šmarije, Konjice: dr. Jožef Sernec in dr. Ivan Dečko, oba v Celju.
3.	Ptuj, Rogatec: dr. Franc Jurtela v Smarijah.
4.	Ljutomer, Gornja Radgona in Ormož: dr. Franc Rosina v Ljutomeru.
5.	Slovenji Gradec, Marenbergin Šoštanj: Ivan Vošnjak v Šoštanju.
6.	Brežice, Kozje, Sevnica: č. gospod Jožef Žičkar v Vitanju.
Shod zaupnih mož mariborski sklenil je tudi za mestne skupine spodnještajerske postaviti kandidate, da vsaj pober6 glase slovenske. Kandidatje za volitve dne 23. septembra t. I. so:
1. Maribor: Kandidat naše stranke še ni določen.
Ž.Ptuj, Ormož, Središče, Ljutomer in Rogatec: g. Ivan Kočevar, župan v Središču.
3.	Celje, Brežice, Laško, Sevnica, Gornjigrad, Ljubno, M o z i r j e, 2 a 1 e c in Vojni k: g. Dragotin Hribar, lastnik slovenske tiskarne v Celju.
4.	Slov. Gradec, Slov. Bistrica, Šoštanj, Muta, Marenberg in Voze-niča: gospod Ivan Kačič, c. kr. notar v Šoštanju.
Slavni volilci slovenski I Ovi vsi možje držijo se iskreno gesla: Vse za vero, dom, cesarja. Zaslužijo vsi polno zaupanje, da bodo radi, spretno in vestno naše vsestranske koristi zastopali ter zlasti naše narodne težnje, pravice in svetinje modro in
možato zagovarjali. Volite jih I * *
Kakor smo omenjali, da nemškutarji skrivaj ru-jejo proti izvolitvi kandidata Žičkarja, tako tudi strastno agitujejo proti župniku Lendovšek u. Volilni odbor, za katerim se skrivajo nemški Mari-boržani in razni nemškutarji, razpošilja te dni volilnim možem mariborskega političnega okraja naslednji, v grozni slovenščini pisani oklic:
„Spoštovani gospod I Mnogo posestnikov volilnega okrožja Maribor, St. Lenart in Slov. Bistrica je g08p. France Girstmayer-ja, posestnika v Leiters-bergu in Mariboru, naprosilo, volitev za poslanca deželnih občin Mariborskih vzeti; ker je on sam izurjen kmetovalec, naše žalostne gospodarske razmere dobro pozna in se že spetkrat za kmetski stan zanimal in tudi brezstrašno za kmeta potegoval. Gospod Frane Girstmayr je k naši veselji pritrdil, volitev vzeti in upati smemo, da bode tudi v bodoče
v	korist kmetovalstva pridno deloval. Spoštovani gospod, volite torej pri v 21. septembra t. 1. v Mariboru se vršeči volitvi deželnih poslancev : Gospoda Franca Girstmayr-ja in dozdajšnega deželnega poslanca gosp. Franca Robiča, posestnika v Lembahu. za poslanca našega okraja. Nikar ne volite gospoda župnika Lendovšeka iz Makole, ker ta gospod ni kmetovalec, sedel je od mladeži sem v šoli in se le za svoj stan izolikal. Ta gospod naj le pri svojem poklicu ostanejo in mir sklenijo kakor se duhovniku spodobi. — Kristjani, Gospod je rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Kmetovalci smo in hočemo kot taki naše razmere tudi od kmetovalca zastopane vedeti, ne pa od nevedneža, od ubožca. Mir hočemo 1 proč z hujskanjem I Ne pustite se od nobenega plašiti, seveda se bode poskusilo, Vas pregovoriti, volite sami in odločne može, katere Vara priporočamo. Volilni možje zbrali se bodo eno uro pred volitvijo v gostilni „zum schwarzen Adler" na grajskem trgu.
Naj dodamo, pravi „Slov. Gospodar" tej kolo-baciji samo par opazk: Kdor se dandanes upa pred slovenskega moža s tako slovenščino, zasluži par zaušnic. Kako dober gospodar da je Fr. Girstmayr, razvidi se iz tega, da mu oblast večkrat zaradi zaostalih davkov grozi s prisilno dražbo. Tudi to bi lahko povedali, kako delavcem rad plačuje dnino, pa nočemo, ker drugi o tem več vedo.
Kje pa se je dozdaj Fr. Girstmayr „brezstrašno za kmeta potegoval ?" Pri mariborski „šparkasi" njegova beseda veliko velja, ker je njen cenilni mož, toda baš on niti ene besedice ni spregovoril, naj „šparkasa", ki je večinoma obogatela od kmetov, da onim kako podporo, ki jim je toča vse uničila. Pred poljedelskega ministra pa se je samo vsiljeval, škodo na Pesnici bi bili ministru tudi drugi pokazali.
Francelnov volilni odbor je toli predrzen, da zraven Fr. Girstmayrja stavi za kandidata našega velezaslužnega državnega poslanca gosp. Fr. Robiča. Izjaviti moramo v imenu tega poslanca, ki je ravno pred tednom dosegel v Gradcu pri komisiji za revizijo zemljiško-davčnega katastra, da se zniža vinogradom davek zdatno. da kdor voli Fr. Girstmayrja, njegovega glasu gospod F r. Robič ne potrebuje. Sicer pa je tako že javna tajnost, da hočejo nemškutarji zadnji dan namesto g. Fr. Robiča kandidirati dr. Hansa Schmi-dererja, mariborskega podžupana, pred katerim se civilni zakoni sklepajo.
Hud trn v peti je nemškutarjem in liberalcem veleč. gosp. Mih. Lendovšek, duhovni svetovalec in župnik v Makolah. In ravno to gosp. Lendovšeka najbolj priporoča. Tadi to mu je v čast, da se je v šoli dobro „izolikal", on je veleizobražen in tak mora poslanec biti. Neumen blebetač ne doseže ničesar, pač pa je vsem samo v posmeh. Tudi v gospodarskih rečeh je gosp. Lendovšek dovolj izveden, saj ima kot župnik blizu 14 let precejšno gospodarstvo na skrbi in kot načelnik makolske posojilnice
vi	prav dobro, kje kmeta čevelj žuli. — Torej slov. volilni možje mariborskega, št.-lenarškega in slov.-bistriškega okraja, pridite k volitvi vsi, ne zabite legitimacije doma, ter volite soglasno gosp. Fr. Robiča in č. g. Mih. Lendovšeka. Naši možje se zbirajo pri „Stadt Wien", v gostilnici „zum schwarzen Adler" bode nemškutarski tabor.
Pastirski list novega tržaškega škofa.
(Dalje.)
Tako velika in vzvišena je škofovska čast; pa nič manjše niso dolžnosti, združene s to častjo. Sv. Avguštin pravi: „Škofovsko dostojanstvo je več breme nego li čast".
Skof, t. j. nadzornik velja, da čuva nad ponašanjem in življenjem duhovništva in ljudstva, izročenega njegovi skrbi; od tod izhaja tudi, kakor pravi sv. Avguštin, da ima škof v cerkvi bolj vzvišeno mesto, da čuva nad ljudstvom ne samo v cerkvi, ampak tudi izven nje. Zato mora večkrat obiskovati škofijo, da se povsod obvesti o veri in ponašanju ; on mora, ako treba, opominjati, svariti in poučevati. Kjer zapazi nevarnost, treba da povzdigne svoj glas, zato, da se mu ne bo očitalo kakor čuvaju, kateri ni kričal, ko je videl sovražnika.
Skof kakor višji duhovnik pristopa vsak dan k oltarju ter prinaša Bogu spravno daritev, da kakor Aron dviga roke k nebu ter moli za-se, za duhovnike, svoje pomočnike v vinogradu Gospodovem, in za vse ljudstvo. Kakor višji duhovnik mora dalje utrjevati mlade bilke cerkve božje, da one kakor dete Jezus rastejo z leti vred tudi v modrosti in milosti pred Bogom in pred ljudmi. — Skof mora imeti posebno skrb za odgojo mladih služabnikov božjih in tako preskrbuje cerkev božjo z dobrimi in svetimi delavei. Pa glejte 1 koliko težav nahaja on v izvrševanju te dolžnosti I Gleda obilno žetev, pa delavcev je malo; vrhu tega pa mora gledati še sprideni svet, ki iz vseh strani plete mreže mladini, ki se želi posvetiti Bogu.
Skof je pastir duš; on mora torej skrbeti, da spozna svoje ovčice ter da jih po svojih duhovnikih pase z besedo in vzgledom. Mora skrbeti, da vse ovčice njemu izročene črede dobivajo primerne hrane besede božje; ter da se otročiči vestno poučujejo in vodijo k Jezusu.
Kakor dober pastir treba, da škof tudi pazi, da njegove ovčice ne zaidejo na nevarno pašo, kjer seje sovražnik strupene nauke. Moj Bog 1 Kako li je dandanes škofu mOgoče, da vestno izvršuje samo to dolžnost, ko neomejena svoboda s polnimi rokami seje strup krivih naukov, dvomov, verske mlačnosti in brezverstva; ko se prezirajo in zasmehujejo božje reči, ko se širi nenravnost in pohujšanje!
Ko resno pomislim na to in sto druzih težkih dolžnosti škofovske službe, koje našteva sv. Pavel v listih na draga mu učenca Timoteja in Tita; ko še pomislim na strogi račun, kojega bodem moral enkrat dati ostremu sodniku: s strahom in trepetom moram ponavljati besede sv. Avguština: „škofovsko dostojanstvo je veliko breme, težko celo za angeljska pleča". Naj torej vsled tega posnamem vzgled proroka Jone? Ne! dokler mi Bog ohrani zdravje. On me je poklical, ko sem, da po domače povem, srečen in zadovoljen živel kakor župnik stolne cerkve v Trstu. Bog mi je hotel naložiti težek križ; prvikrat sem ga sprejel in sedaj drugikrat pripo-gibljem glavo ter z apostolom sv. Andrejem, svojim patronom, pozdravljam novi križ: „Pozdravljen mi bodi križ" !
Torej pa Vas vse lepo prosim, imejte usmiljenje z mano in bodite milosrčni Cirenejci: poma-
/• /r ^ v/
gajte mi nositi križ ne samo z molitvami, ampak tudi s tem, da se pokažete vedno poslušne na besedo Vašega pastirja. Jezus pravi v sv. evangelju: „Moje ovčice poslušajo moj glas ter mi sledijo" ; „kdor vas posluSa, mene posluša, in kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Poslušajte tudi Vi moj glas, ki ni druzega nego glas Jezusa Kristusa, ker temelji na svetem evangelju in na nauku sv. Cerkve. S tako Vašo pomočjo olajšate in osladite mi križe in trnje, koje s sabo donaša škofovska služba.
Moja zastava je križ Jezusov, katerega so mi dali po mojem škofovskem posvečenju in katerega moram vedno nositi na svojih prsih.
V križu, kakor znamenju naše svete vere, so vse verske resnice; križ nam predočuje vsa čudovita dela božja za naše izveličanje. Križ nam govori o enem Bogu v treh osebah, on nam predstavlja neizmerno ljubezen, s katero je Bog ljubil svet ter dal svojega edinorojenega Sina ljudem v odrešenje; križ nam je priča neizrekljive ljubezni, s katero je nas vse ljubil Sin božji ter je za nas na križu prelil svojo dragoceno kri, in potem tretji dan slavno ustal od smrti, sedel na desnici Boga, Očeta vsemogočnega, od koder pride sodit žive in mrtve.
Križ je nevsahljiv vir vseh milosti, je studenec, iz kojega dobivajo sv. zakramenti moč v naše po-svečevanje. V križu je moč in krepost, po kateri se je naša sveta vera na prav čudovit način razširila po vsem svetu; po sv. križu bile so potrte sovražne sile in dovršeni čudeži krščanskega junaštva: po križu potrjeni prenašali so sveti mučeniki najgroz-neje muke, koje so jim iznašli trinogi v svoji uprav peklenski hudobiji. In vendar vzlic vsem zaprekam je ta zasramovani križ, ta „zasmeh poganom in ju-dom pohujšanje" premagal istega rimskega orla, ki je z nenasitljivo svojo slavoželjnostjo, z nezaslišano drznostjo doletel v najdaljne pokrajine ter z mečem podjarmil si narode in kraljestva. Ta sveti križ je bil po dvanajsterih siromašnih ribičih, prešinjenih ljubeznijo in svetim navdušenjem, zasajen po vsem svetu do najzadnjega kotiča zemlje, Rimsko cesarstvo, kakor vsako drugo delo človeških rok, imelo je svoj konec in pogin, a kraljestvo križa, ker delo božje, trajalo bo na veke vzlic vsem nasprotnim naporom pekla in njegovih služabnikov. „Nebo in zemlja preideta, a moje besede ne preidejo — in moči peklenske je ne zmagajo".	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. septembra.
Prihodnja državnozborska večina. osnovo večine v prihodnjem parlamentu se posebno pečajo „Narodni Listy". V tem listu se v prvi vrsti glasi, da je grof Badeni samo radi tega potoval po Kranjskem in Primorskem, da dobi za vlado dež. poslance dotičnih dežel. S tem je po mnenju mla-dočeškega glasila v zvezi tudi pospeševanje (?) kompromisov v zgornje in spodnjeavstrijskem ter mo-ravskem veleposestvu in sploh vse, kar je storila zadnje dni vlada v korist (?) klerikalne stranke. — „Mesto, da bi proučaval češko vprašanje, peča se grof Badeni z matematiko; preračunati hoče, kako bi dobil na svojo stran potrebno večino 212 glasov. Dospel je že do 140 in kar mu še manjka, to mu ponudijo veleposestniki. To so poteze za načrt, po katerem namerava Badeni zjediniti vse aristokrate v jeden klub." Take konfuznosti je rodilo v glavah mladočeških liberalcev sovraštvo do najnovejšega gibanja avstrijskih katoličanov.
Nemško nacijonalna stranka bode pri bodočih volitvah precej močneja stopila v javnost, kakor je bila dosedaj, kajti izmej vseh dosedanjih strank bode ta najbolj na dobičku. V nekaterih volilnih okrajih bode nacijonalnim kandidatom mnogo pripomogla do zmage krščansko socijalna stranka, največ pa jih pošljejo v zbornico razne napredne stranke, katere se pod dosedanjim imenom ne upajo prodreti s svojimi kandidati. Računi se, da si pribore nemški nacijonalci nekako 60 mandatov, ako se jemlje v ozir tudi na eventuelne vspebe v peti volilni skupini. Vkljub temu se pa vlada zelo moti, ako meni, da bo našla v tej stranki zanesljivo oporo. Velika večina nemško nacijonalnih poslancev bode izšla iz strank, ki so že ¡dalje časa vztrajale v odločni opoziciji in torej take grof Badeni ne bo mogel voditi. Ravno tako ni misliti, da bi se osnoval nemško nacijonalni klub. Posamni člani bodo pripadali krščansko socijalni in napredno-liberalni stranki, nekaj jih pa ostaae navadnih divjakov.
Iržaški tredentovoi poskusili so minule dni vsa mogoča sredstva, da bi preprečili ali kako drugače ovirali napovedano cerkveno slavnost kronanja kipa žalostne Matere Božje, ki se ima vršiti, kakor smo že omenjali, dne 20. t. m., t. j. na dan, ko framasonska Italija praznuje obletnico oropanja Rima. Najprvo so poživljali in rotili vlado, da naj prepove cerkveno slavnost; ker jim to ni nič koristilo, so stavili v mestnem zboru predlog, naj se dela na to, da se prepreči nameravana slavnost, ako pa ne, naj se mestni očetje nikar ne udeležujejo slavnostnega obhoda. Ta predlog se je vsprejel, akoravno ga je ostro šibal vladui zastopnik. Poleg tega se pa iredenti ni zdelo dovolj, da bi se slovesnosti ne udeležili samo mestni odborniki, marveč hoteli so od te odvrniti tudi ostalo prebivalstvo ter v to svrho naznanili velikausk ljudski shod in na to najbrže velikansko ljudsko veselico. Framasoni so najbrže mislili: S tem shodom bomo zvabili k sebi večino tržaškega prebivalstva in je v posamnih govorih utrdili za svoje italijanske ideje. Toda delali so račun brez oštirja. Policijsko oblastvo jim je shod in sploh vsako zborovanje prepovedalo in tako preprečilo vse njihove nakane. Vendar pa mestni očetje še niso mogli mirovati. Sklenili so, da bodo magistratni prostori celi dan zaprti in torej občinstvu ne bo mogoče, z balkona gledati cerkveni sprevod. Večje kazni menda občinstvu ne bi bili mogli prisoditi!
V	Makedoniji se še vedno ponavljajo boji mej vstaSi in turškimi četami, akoravno ti boji še ne kažejo velike obsežnosti, h Aten je došlo minule dni poročilo, da so se sprli na makedonski meji makedonski prostovoljci in grško orožništvo, zato ker jim je poslednje branilo prehod čez mejo. — Vladni listi to vest dementujejo in pripovedujejo o nekem spopadu mej vstaši in turškimi četami. Vstaši so izgubili precej mož. Akoravno ne moremo pripisovati gotovosti niti prvemu ne drugemu poročilu, je vendar gotovo, da so vseh nemirov na Balkanu, v Mali Aziji in na Kreti vzrok jedino le krvoločni turčini, ki prežijo na vsak korak neturških prebivalcev.
Stranka karlistov postaja vedno močneja v sevrnem delu Španije in se pripravlja za nov napad na nasprotnike. Sedanji trenotek je zanje zelo ugoden, kajti na jedni strani sta vladna in liberalna stranka v razpravi o železniškem vprašanju zelo veliko Škodovali prebivalstvu, poleg tega so pa neugodna poročila iz Kube in Filipinov v obilni meri razburila prebivalstvo in toraj ni čuda, ako se prebivalstvo oklepa vladi nevarnih karlistov. Španiji prete toraj zunaj in znotraj največje nevarnosti v najkrajšem času.
Cerkveni letopis.
Evharistični shod v Orvietu.
Opisal P. Kovačič.
(Dalje.)
Duhovnik conte Soderini je prav nežno govoril o slovesnosti prvega sv. obhajila.
Dne 7. septembra je v jutranji glavni seji baron Manno razpravljal o Evharistiji in slovstvu, baron Matteis pa o pripomočkih, kako bi se umirajočim zagotovila zadnja popotnica. Ta govor je bil prav primeren, ker zlasti po večjih mestih na Laškem in Francoskem prostozidarji vse mogoče delajo, da bi umirajočim odtegnili duhovno pomoč. —
Duhovnik Baglione je govoril o evharističnih bratovščinah, monsign. Tedeschi — izvrsten pridigar rimski — pa o družbah za podpiranje ubož-nih cerkev in o vednem češčenju. Prav dober utisek je napravil govor mladega gospodiča Mar-silija Libelli o vsakdanjem obiskovanju Najsvetejšega.
Zborovanje je sklenil nadškof spoletski, izra-zujoč svoje veliko veselje, da se lajiški stan tako zanima za evharistično gibanje in posvetni gospodje tako dostojanstveno in duhovito razpravljajo o tem predmetu, vspodbujajoč jih, naj še naprej pospešujejo evharistični kult, ki je vir vsega dobrega za dušo in telo. Pod konec bo zborovalci stojč poslušali odgovor svet. Očeta na telegram, katerega je kongres prejšnji dan bil odposlal.
V	popold. seji je škof montepulčanski poročal o predlogih, kako n«j se pospešuje spoznavanje in ljubezen do Zveličarja v Najsvetejšem zakramentu.
Grof Paganuzzi je kratko priporočal pogostno obhajilo, vsakdanje obiskovanje in spremljevanje
Najsvetejšega k bolnikom, hvaleč Rimljane, ki so prvi dali v tem lep vzgled.4'
Mlad vseučiliSčnik napoljskega vseučilišča Di Giovanni je v imenu katoliške akademiške mladeži slovesno izpovedal vero v Najsvetejši zakrament. Cela skupščina je bila globoko ganjena po njegovem govoru.
Kanonik Amato Scala je poročal o evharistič-nem apostolatu in posebej o vednem čeSčenju. — Skof iz Nikosije je izrazil upanje, da se razkolne cerkve kmalu vrnejo k svoji materi in bomo potem vsi jedini krog svojega Pastirja, ki je zakrit v evharističnih podobah. Grof Santucci je prav spretno obravnaval težki in nekoliko nenavaden predmet: Evharistija in narodno gospodarstvo.
Sklenilo se je več lepih in praktičnih resolucij, ki bodo gotovo o svojem času sad obrodile.
Vmes so bile razne pobožnosti v stolni cerkvi. — Sklenila se je zadnja skupščina proti večeru dne 7. sept. Drugi dan, na praznik Marijinega rojstva se je imel a slovesno procesijo zaključiti 15. evharistični shod. V mestu je postajalo vedno bolj živahno. — Vsak vlak je pripeljal novih gostov.
Naposled se je solnce skrilo za gore, tiha noč je legla na prijazen kraj, na nebu so se prikazale neStevilne luči in v tem hipu je zažarela tudi stolna cerkev, kakor v jednem plamenu. — Neka gospa mi je še drugi dan pripovedovala vsa navdušena, da še kaj takega ni videla. V resnici je bil poetičen večer. Daleč okoli po hribih in dolinah so žareli kresovi, ker je bil predvečer »Madoninnega« rojstva, v mestu Orvieto pa se je še pripravljala posebna slovesnost.
Ko sem drugo jutro prilezel iz svojega gnezda na mestni trg, je že kar mrgolelo ljudstva. — Po cerkvah je bilo premalo altarjev za duhovnike; marsikateri se je moral s čakanjem vaditi v potrpežljivosti.
Okolu 8. ure se je začela zbirati procesija. Belo oblečene deklice, glasbeni zbori, redovniki, škofje, nepregledna množica ljudstva, vse je hitelo proti stolni cerkvi.	(Dalje sledi.)
* Kakor je že tudi „Slovenec" večkrat poročal.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. septembra.
(Liberalen kandidat za dopolnilno državno-zborsko volitev.) Včerajšni „Narod" sporoča, da je izvršujoči odbor „narodne" stranke postavil deželnega poslanca g. Jos. Lenarčiča kot svojega kandidata za dopolnilno državnozborsko volitev. — Ta liberalna kandidatura v kmetski volilni skupini nam bolj jasno dokazuje, kako je potreba jedinosti v katoliško-narodni stranki, nego bi mi to mogli pojasniti z najlepšim člankom. Zato apelujemo že danes na vse razsodne, trezno misleče svoje somišljenike, da vsak poskus: pod kakeršno-koli pretvezo naprav-ljati razpor v naši stranki, kar najodločneje zavrnejo. V politiki ne smejo biti merodajni osebni momenti, tu treba gledati na skupno, dobro stvar. Glede najnovejše volilne faze, s katero se »gituje s kandidaturo dr. Gregoriča proti dr. Susteršiču, za danes rečemo, da je to jako nesrečen poskus, trositi razpor mej naše volilne možd. Da za to ni nobenega stvarnega razloga, to pojasnimo v prihodnji številki.
(Volitve volilnih mož.) V Št. Joštu nad Polhovim Gradcem sta bila izvoljena dva somišljenika katoliškonarodne stranke. — Nadalje so se volitve ugodno izvršile za katoliškonarodno stranko v S t. Joštu pri Vrhniki, kjer sta izvoljena dva zanesljiva volilna moža ; istotako v 2 e 1 i m 1 j a h trije možje poštenjaki; dalje pri S v. Gregorju, kjer so izvoljeni štirje naši možje, in na Krki, kjer je izvoljenih pet popolnoma zanesljivih volilnih mož, ki bodo oddali pri glavni volitvi svoje glasove dr. Ivanu Susteršiču.
(Slovesno blagoslovljenje nove kapele lurSke Matere Božje na Kredarici [Triglav]) z mašo in cerkvenim govorom bo 30. septembra ob 9. uri. Pred ta dan se zberejo čvrsti planinski romarji na Dovjem, kjer bo ob 10. uri sveta maša (na sv. Mi-hela dan); ob '/, 11.uri bo skupno kosilo v gostilni pri Smercu. Kdor se hoče udeležiti skupnega kosila pri Smercu, naj to nekaj ur prej pismeno ali jih več skupaj telegrafično naznanijo. Ob 11. uri od-idemo na Kredarico v triglavsko kočo, kjer zamore prenočiti do 90 oseb. Drugi planinci bodo «d bohinjske strani prišli. Ce bi prej velik sneg gore
opadel, se bo slavnost vršila še le prihodnje leto meseca julija.
(Osebna vest.) G. župnik Al. K u m e r , ki je nedavno stopil v začasni pokoj, se je nastanil v Stari Loki v grajski pristavi.
(Potresna podpora železniškemu osobju) do danes še ni izplačana, med tem ko so drugi uradniki isto prejeli že pred tremi tedni. Kaj vendar misli slavna direkcija v Beljaku? Sedaj ko bi bila tolikim jako dobro došla, ko se pričenjajo šole; treba otrokom obleke, knjig i. t. d. Direkcija pa se ne gane ne na desno ne na levo, ter čaka. Bodemo le videli, koliko časa še čakamo 1
(Prigledui shodi) za ljubljansko mesto se vrše letos po nastopnem redu : za vojake pešpolka št. 17 dne 12. oktobra, za vojake vseh ostalih pešpolkov dne 13. oktobra, za vojake vseh lovskih bataljonov dne 14. in vseh drugih krdelov dne 15. oktobra vsakokrat ob 9. uri dopoludne v šeutpeterski vojašnici. — Naknadni prigledni shod se vrši dne 10. novembra.
(Pri konjski dirki v Št. Jerneju) 14. t. mes. so bili obdarovani: V prvem oddelku: Ant. Straus iz Kostanjevice 200 kron, vozil 6 minut 5 sekund; Janez Repselj, Skocijan, 100 kron, vozil 6 minut 14 sekund; Martin Rangua, Selo, vozil 6 minut 29 sekund. Drugi oddelek: Franc Kovač, Novo Mesto, 100 kron, vozil 6 minut 18 sekund; Franc Tratnik, St. Jernej, 50 kron, vozil 6 minut 19 sek.; Janez Kovačič, Mahorovec, 25 kron, vozil 6 minut 20 sekund. Tretji oddelek: Jože Borštnar, župnik, St. Peter, 100 kron, vozil 5 minut 32 sekund; A. FettichFraukheim, župnik, Št. Jernej, 50 kron, vozil
5	minut 46 sekund ; Jan. Repselj, Skocijan, 25 kron, vozil 6 minut; Franc Štefane, Batež, 25 kron, vozil
6	minut 20 sekund, četrti oddelek; gosposka dirka. Dobil darilo vredno 100 kron Janez Bepselj iz Ško-cijana, vozil 6 minut 4 sekunde.
(Nezgoda) pripetila se je 6. t. m. v Prapre-čah fare Št. Jernejske. Otroci našli so nabasano puško za plotom, kamor jo je neki kmet postavil, da bi potem streljal krte. Desetletni šolarček Franc Radovan, igraje se s puško, obstrelil se je na glavi, tako da se mu je črepinja na levi Btrani popolnoma zdrobila in so mu takoj predpali možgani. Pripeljali so ga čez dva dni v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je čez par ur umrl.
„Dol. Nov."
(Iz Št. Janža.) 15. t. m. je bila tu volitev župana in njegovih svetovalcev. Za župana je bil izvoljen jednoglasno Janez Majcen, posestnik v Dvoru v Št. Janžu. Za svetovalce so mu pa bili izvoljeni: Janez Trinkaus iz Kala, Jožef Repovž iz Koluderja in Jožef Starina z Leskovca. — 14. sept. je tu po hribih : Leskovcu, Gradcu, Kalu zopet toča bila.
(Iz Domžal) se nam dodatno k zadnjemu dopisu poroča, da je pri slavnosti desetletnice domžalske godbe domača požarna bramba vzdrževala vzgleden red, ter s tem mnogo pripomogla, da se je slovesnost tako lepo izvršila.
*
* *
(Slavnostne procesije v Trstu) ob kronanju kipa Matere Božje se bodo udeležili, kakor poroča „Edinost", knez in nadškof goriški, knezoškof ljubljanski. škof tržaški in naslovni škof dr. Glavina.
(Badeni iu italijanska drulial.) Iz Buzeta, dne 16. septembra. Pred malo časom zamogii so pozdraviti v središču Kranjske ministerskega predsednika. Kmalu za Kranjsko prišla je na vrsto Istra. V Ljubljani je bila hvaležnost, katera je silila k prijateljskemu pozdravu, a tu upanje do boljše bodočnosti zatiranega trpina. Povsodi, kakor se čuje, hiteli so Slovani pozdravljat svojega brata, zagovornika pred Nj. Veličanstvom. Urnebesni „Zivio", ki so mu hiteli v pozdrav, prepričali so ga gotovo, da je Istra slovanska, a le Se pod kremplji nekaterih kraguljev, ki so sicer majhni, a jako drzoviti. Kaj neki pome-njajo besede Badeuijeve, s katerimi je tolažil istrska poslanca Spinčica in Stangerja: „Zasledujem svoj cilj, in upam, da bode bolje za vas." Da zaslužimo slobodnejo prihodnost, sprevidel je sam. Zalibog, da ne morem podajati natančnejših poročil iz Pulja, kjer so se poklonili naSi poslanci ekscelenci. Ni manjkalo paradižarjev, ki so leteli na klobuke naših nevstraženih zastopnikov. Pa kdo bi od naščuvane
druhali pričakoval kaj finega ? Toda evo Vam poročila iz okolice montovunske. Badeni se je peljal iz Pirana v Vizinado. Naši so se začeli zbirati. Bilo jih je kakih 50, ki so hoteli pokazati, da okolica vižinadska ni italijanska. Glej! V mesto so jim zaprli pot žandarji, ki so prihiteli nasproti, rekoč : „Idite nazaj, za vas ni prostora. Italijani so zbrani v gručah in kolikor klofut, toliko morda ubitih.* Kaj so hoteli, da ne bi posebno gospodarji bili v nevarnosti življenja, sporazumeli so se in šli nazaj v Višnjan. Komaj so se kočije prikazale, so začeli Hrvatje pozdravljati. Enscelenca ukaže vozove ustaviti. Na nagovor Mateta Barčine, odzdravi grof prav prijazno in se odpelje. Ni še bil za goro, ko poči revolver iz Gripove gostilne in težko rani nekega navzočih. Zdravniki so prihiteli, a z njimi pa tudi vsa italijanska druhal kot na dano znamenje in začela s kamni in palicami udrihati po Hrvatih, ki so se zavedali svoje dolžnosti. Kaj so vender napravili drugega kot oni prodanci v Vižinadi? Da; niso klicali Evviva 1 in zato zaslužijo občutno kazen — brez obsodbe. Ravno ta naval je probudil Buzetske narodnjake. Komaj so slišali, da se vrača Badeni iz Pulja, že so sklenili tudi oni pokloniti se posredovalcu našega naroda pred cesarjem. Cele vasi : sv. Martin, sv. Ivan, Šterped, posebno pa vrli Kraševci iz Sluma in Račje Vasi so hiteli na kolodvor. Uro, da dve uri pred prihodom vlaka so se zbirale gruče. A kako se začudijo, ko zapazijo na postaji buzetsko bando z advokatom dr. Sandrinom in notarjem Sa-ričem na čelu. Postavili so se na odlično mesto, kar je Hrvate razburilo, radi tega je počelo nekako rib-sanje mej strankama. „Zivio", „Evviva se je mešal, dokler se „Evviva" ni izgubil popolnoma. Naše ljudstvo obnašalo se je pošteno in če je tudi priletela zabavljica od nasprotnikov, odgovorili so jo junaško z Zivio. In vi ne veste, kaj so Buzečani vse videli na kolodvoru I Jeden Hrvat je upil proti Nj. Veličanstvu (bravo 1 je li sploh mogoče kaj takega pri Slovanih 1) zabranili so Hrvatje svirati cesarsko himno, drugi so boben razbili in postavili notri tambora, tretji zopet Italijane metali v zrak, četrti ustavili poštne konje in s svojim „Zivio" jih splašili. No, no, hvaliti nas seveda ne smejo, ker nismo njihovi, zato pak, da najdejo madeže, počeli so lagati, obrekovati in pripisovati nam gorostasne krivice. — „Po sebi merijo čevelj." Seveda na podlagi takih vnebovpijočih grehov morali so še tožiti sodniji. ■ Bravo I se vidimo, samo ne prisegati po krivem.
(Konec sledi.)
(Tržaška iredenta) nima miru vsled cerkvenega sprevoda prihodnjo nedeljo. Znani radikalni kričač dr. Spadoni je v ponedeljek v seji mestnega zbora predlagal: Z ozirom na to, da od škofijske kurije na dan 20. sept. določeni sprevod pomeni demonstracijo proti osvojitvi Rima, kar se ne strinja s čutili tržaškega prebivalstva, in bi se utegnili vršiti nemiri, pozivlje se vlada, da zabrani ta sprevod; ob jednem naj se sklene, da se občina ne udeleži sprevoda, ko bi se le vršil. Vladni zastopnik baron Conrad je nato izjavil, da je venčanje žalostne Matere Božje izključno verska manifestacija in da z ozirom na zajamčeno svobodo izvrševanja svojega bogočastja po državnem zakonu priznanih verskih družb občinskemu zastopu ne pripada nobena inge-rencija v verskih poslib, zato bi bil vsak sklep o tej stvari nezakonit. Navzlic tej izjavi je mestni za-stop med burnimi klici galerije vsprejel Spadonijev predlog. Proti predlogu je govoril slovenski zastopnik Gorup, vladni pristaši so bili odsotni.
(Dalmatinski iredentovci) imajo dve glasili: „II Dalmata" in „Corriere nazionale". Ni jeden ni drugi list se ne more vzdržavati s svojimi dohodki. Prvega vzdržava zaderska občina, kateri je načelnik znani Trigari. Drugega podpirata Salghetti-Drioli, lastnik tovarne za maraskin, in veleposestnik Nakič-Ošljak (lepo italijansko ime), predsednik društva „Lega nazionale". Sedaj pa list „Corriere nazionale" preganja nesreča, kajti nobena tiskarna v Dalmaciji ga noče tiskati in preseliti se mora k iredentovcem v Trst.
Društva.
(Katol. polit, društvo v Konjicah) bode v nedeljo, dne 20. septembra, povodom rojst-
nega dne mil. gosp. kuezoškofa Mihaela zborovalo. Začetek ob 3. uri popoludne. Program raznovrsten, zanimiv posebno za razne delavce. Upati je, da zbor počasti jeden naših čč. Lurških romarjev.
(Za „spodnještajerski jubilejski zaklad") so nadalje vplačali: gg. Fr. Lastavec, odgojitelj v Karlovih varih, 4 krone; Ant. Kuplien, c. kr. notar v Črnomlju, 30 kron; Andrej Els-bacher, trgovec na Laškem, 20 kron; Anton Svetina, c. kr. notar v Gornjemgradu, 10 kron; Franc Hrašovec, c, kr. sodnik v Gradcu, 20 kron ; Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru, 4 krone: dr. J. Derč, zdravnik v Ljubljani, 10 kron; dr. Janko Bezjak, profesor v Mariboru, 4 krone; slavna posojilnica na Vranskem 100 krou; Anton Koblar, kurat v Ljubljani, 10 kron; dr. Dragotin Treo, odvetnik v Po-stojini, 20 kron; Martin Sket, župnik v Št. Rupertu nad Laškim, 2 krone; Alojz Miki, trgovec v Ormožu, 20 kron; Ludovik Smole, župan v Sevnici, 10 kron; slavna občina St. Jurij nad Taborom 10 kron; slavna oblina teharska 40 kron; slavni okrajni zastop vranski 200 kron; dr. Jos. Gorički, odvetnik v Gornji Radgoni, 4 krone; Franc Gomzi, meščan v Ormožu, 2 krone; prebitek dijaške veselice v Liutomeru 19 kron 20 vin.; Ivan Novak, trgovec v Dolu pri Litiji, 2 krone; neimenovana gospa po g. A. Aškercu v Velenju 10 kron.
Telegrami.
Dunaj, 18. septembra. Z raznih stranij se poroča, da se otvori jesensko zasedanje državnega zbora dne 1. oktobra. Govori se, da se objavi dotični odlok v najkrajšem času.
Dunaj, 18. septembra. V teku včerajšnjega dne se je vršil pod predsedstvom grofa Badenija dalje časa trajajoči minister-ski svet.
Dunaj. 18. septembra. Ruski car je podelil povodom bivanja na Dunaju nadalje županu Strobaciiu red sv. Stanislaja druge vrste z zvezdo, magistratnemu ravnatelju Taschau-u Anin red 2. vrste in mag. svetniku Philippu Stanislajev red 2. vrste.
Rim, 18. septembra. „Opinione" uradno poroča, da se vrši prestop črnogorske prin-cezinje Helene h katoliški veri v baziliki sv. Nikolaja v Baru.
Rim, 18. sept. Civilna poroka neapol-skega princa s princezinjo Heleno se vrši v Kvirinalu v pričo senatskega predsednika, cerkvena pa v cerkvi Santa Maria degli Angeli. Poročil ju bo veliki prior Bari.
Rim, 18. septembra. Včeraj popoludne ob 4. uri so čutili v Mesini in Reggio di Calabria precej močan, šest sekund trajajoč potresni sunek, ki pa ni provzročil nobene škode.
Kodanj, 18. septembra. Ruski car in carinja nameravata odpotovati na Angleško prihodnjo nedeljo. Pred odhodom se vrši v ruski cerkvi božja služba.
Carigrad, 18. septembra. Sultan je podelil glavnemu governerju na Kreti, Berovič-paši, veliki kordon osmanijskega reda. Nadalje je odlikoval z redovi več krščanskih in mohamedanskih dostojanstvenikov.
Carigrad, 18. septembra. V včerajšnem ministerskem svetu je izjavil finančni minister, da neobhodno potrebuje 2 in pol milijona funtov šterlingov.
London, 18. septembra. Vojvoda Argylt objavlja v nekem pismu svoje mnenje glede rešitve turškega vprašanja. On pravi, da ni težko rešiti to vprašanje, ako bi prevzele velevlasti to nalogo brez sebičnih namenov. Kar se je že storilo za posamne dele oto-manskega cesarstva, to bi se lahko izvedlo za celo cesarstvo. Pred vsem mora biti pred očmi vsakomur sreča turškega prebivalstva.
London, 18. septembra. Včeraj so do-vedli ujete člane anarhistične zarote. Tudi iz drugih mest se poroča, da so prišli na sled anarhistom in jim pobrali pripravljene bombe.
Proti hripavosti
učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je
prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska oesta),
kateri se uporablja prav vspesno. — Cena steklenici 36 kr., 12 stekl. gld. 3-60.	123 (50-30) 3
Kajbolje priporočena
ia preskrbljenje vseh
T kurznem listu
zaznamovanih
«tenic in vrednostij
^Vieu,
I. Bezlrk,
Umrli so:
16. septembra. Marjeta Mušič, agentova vdova, 75 let, Dunajska cesta 19, ostarelost.
V otroški bolnišnici:
16.	septembra. Frančiška Kokalj, zidarjeva hči, 3 leta, naries.
17.	septembra. Rozalija Cunder, delavčeva hči, 10 mesecev, črevesni katar. — Kan>l Pire, kočjažev sin, 2 leti 10 mesecev, davica.
V hiralnici:
15. septembra. Neža Koleno, pomožna usmiljena sestra, 26 let, jetika.
Meteorologično porodilo.
a CÜ Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	se A . C * i -Š«* S s™ ►
17	9. zvečer	739 9	17-5	si. zab.	jasno	
18	7. zjutraj 2. popol.	739 5 737 1	14 0 238	si. jvzh. n	megla jasno	0-0
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 17 5°, za 2 9° nad nor-
Ekaekutivne dražbe.
Janeza U1 6 -1 a iz Markovca zemljišče v Starem Trgu (55 gld.) dne 21. sept. In 21. okt. v Ložu.
Matevža M a s 1 e t a iz Borovnioe zemljišči (630 gld. in 20 gld.) in
Antona in Ivane Ž i r o v n i k z Vrhnike zemljišča (800, 300 in 240 gld.) dne 22. sept. in 22. okt. na Vrhniki.
Janeza K r i v i e a iz Boh. Bele zemljišče, terjatev 10 gld., dne 25. sept. in 26. okt. v Radovljici.
Antona Stefančiča iz Jablanice nepremakljivo posestvo (800 gld.), terjatev 37 gld., dne 25. sept. in 26. okt. v Ilir. Bistrici.
Antona Slavca iz Knežaka nepremakljivo posestvo (530 gld ), terjatev 132 gld., dni 25. sept. in 26. oktobra v Ilir. Bistrici.
Neže K o t a r omož. Pave iz Gor. Mokrega Polja posestvo (1350 gld.), terjatev 200 gld., dne 24. sept. in 23. okt. v Novem Mestu.
Antona Tekavčiča iz Lazine zemljišča (1747 gld.
60 kr.),
Jožefa Mišmaš iz Ambrusa zemljišča (1324 gld.),
Franceta Grive a iz Sred. Lipovca zemljišče (80 gld.),
Matije Turka iz Visejua zemljišča (1450 gld), in Urha Vidmarja iz Hinj zemljišča (935 gld. 20 kr.) dne 24. sept. in 22. okt. v Žužemberku.
Jurija K o b e z Otoka posestvo v Učakofcah (51 gld.) dne 30. sopt. in 30. okt. v Črnomlju.
Andreja M a r i n č i e a zemljišče v Pudobu (1410 gld.) dne 28. sept. in 28. okt. v Ložu.
pripravljen iz gorskih malin z najboljšo vonjavo itd 1 kg. v steklenici 65 kr., pol kg. 35 kr
Lekarna Trnköczy,
Ijjtlbljailil. 447 14
3.KS* Vsakdanja razpošiljatev s pošto.
Obdarjena, jako umetna 622 9
lesorezbina dela
okvire za fotografije in slike, zelo okusno izdelane po naročilu s poljubnim listevjem, z grbom ali znaki, ploščeke z napisi itd. — vse iz lastne delavnice priporoča
Fr. Stampfel
v Ljubljani, Kongresni trg, Tonhalle.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Eatol. tiskarna
v Ljubljani.
Razpis službe.
649 3-1
K o n «u m n o društvo v Cirknici išče za svojo trgovino z mešanim blagom
komi j a - poslov odj o.
Plača in kavcija po dogovora. — Oglasi na Kon-sumno društvo v Cirknici pri Rakeku, Notranjsko.
i
Knjigarna;
Kleinmayr-ja in Bamben-a
v Ljubljani na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	637 6-6
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po najnižjih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
BM
I
1
•m*

Preselitev in otvoritev nove lekarne.
Čast mi je naznanjati p. n. gg. zdravnikom in o. n. si. občiostvu stolnega mesta Ljubljane in okolice, da sem do sedaj na Mestnem trgu št. 11 obBtoječo lekarno pri Mariji pomagaj vsled podeljene mi koncesije od g. Ed. Svobode kupovno prevzel in isto pod dosedanjim imenom
Ren
premestil
na Resljcvo cesto štev. 1
■a ij».
csm.


Po svojem dolgolptnem poslovanji v velikomestnih kakor tudi v tukajšnih lekarnah pridobil sem si dovolj strokovnega znanja; svojo popolnoma novo lekarno sem uredil po vseh zahtevah moderne farmacije in preskrbel s svežimi in preskuše-nimi zdravili, kakor tudi z vsemi v farmacevtično-higijenično stroko spadajofcimi potrebščinami, katere bodem vtdno v najboljši kvaliteti v zalogi imel — Nadalje opozarjam slav. občinstvo 6e na svojo izvrstno urejeno homeopatično lekarno, bogato zalogo najfinejših francoskih in angleških parfumerij, toaletnih in mediciničnih mil, tu- in inozemskih specijalitet, kirurgičnih obvez in instrumentov, kakor tudi vedno svežih mineralnih vod.
Nadejam se, da bode slavno občinstvo moje novo podjetje podpiralo z blagohotno naklonjenostjo; trudil se bodem vedno z najsolidnejo postrežbo vsestrsnski zadovoljiti. Z odličnim spoštovanjem
648 3-2
Hr. Ph. Milan Leustek, lastnik lekarne.

Dunajska borza.
Dn6 18. septembra.
Skopni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4*.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4*......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
101 gld. 50 kr.
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
. 101		65	
		55	
. 101		15	
. 122		10	n
. 99		25	
. 952		—	«
. 369		10	•
. 119		75	
j. 58		70	•s
11		73	
		53	
		25	
5	n	65	n
Oni 17. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
1% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4fc Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	, južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 6% .
„	, dolenjskih železnic 4 %
144 gld. 50	kr.
156 „ -	n
190 . —	n
99 . 30	0
139 . —	•
128 . —	n
108 „ 25	«i
112 . —	n
98 . 75	n
99 „ 35	n
224 . —	n
171 , 80	n
128 . 60	n
99 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	142	„	-	„
Avstrijskega rudečega križa sreike, 10 gld.	18	„	10	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	,	—	„
Salmove srečke, 40 gld........70	.	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	„	25	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—	„
Ljubljanske srečke..................22	,	75	,
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	154	.	—	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3415	.	—	.
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	428	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	101	,	75	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	63	.	—	,
Montanska družba avstr. plan.....85	„	30	,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156	,	50	,
Papirnih rubljev 100 ................128	„	50	,
_ Nakup in prodaja
, vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. | Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izzrebanja
najmanjšega dobitku. Kslantna izvršitev naroAU na boril.
99
Menjarnična delniška družba
M E B C U B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Ririahllferitram 74 B.
Pojasnila v vseh gospodarskih in llnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulsal|skili vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popoini varnosti naloženih glavnic.