Po zaplembi druga izdaja
Štev. 66.	V	Ljubljani,	v	sredo	dne	23.	avgusta	1911.	Leto	L
£arja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18* . polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'— — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6, H. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In :	od 6.-7. zvečer.________________ ::
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Vladne obljube.
ir.
Avstrijsko poljedelsko ministrstvo — da bi mu uebo naklonilo svoj blagoslov ! — kaže za teleta toliko brige, da bi si ljudstvo obliznilo vseh deset prstov, če ,bi jih le nekoliko smelo ©močiti v to omako. Culi smo že, da hoče zeleno ministrstvo s premijami varovati teličke prezgodnje smrti. Ali to ni vse. V svoji okrožnici, ki jo razpošilja vlada, pravi nadalje, da je letošnja obilna pridobitev kron3 v posameznih deželah omogočila proti pieigodujemu in večinoma neracionalnemu klanju telet še drugo sredstvo, ki je potrebno ne le s tega stališča, da se ohrani material za odrejc, ampak tudi zato, da se doseže živina, ki bc dragocenejša in ki bo dajala več mesa. Puljeleluko ministrstvo je v deželah, v katerih j{ bila letošnja košnja obilna in kjer so tudi še zaloge od prej, vpeljala akcijo, ki ima namen, da nakupi potom poljedelskih organizacij za odrejo sposobna teleta in jih da na poiebnih kmetijah rediti do tiste starosti, ko bode porabna, tedaj pa naj se poljedelcem prodajo za zmerne cene. Živali, ki bodo sposobue za pleme, se imajo porabiti za ta namen, druge ja spitati in tako povzročiti pomnožitev mesa # konsum. V ta namen potrebni izdatki se imajo pokriti iz sredstev, k1 jih dovoljuje zafcm 2 dne 30. decembra 1909 za pospeševanj' živinoreje. . .
Človek, ki nima vsak din opraviti s prekrasnim jezikom in slogom Jaših uradov, ima svoje križe in težave, predtn se prerije skozi rafinirano zapletene periodi vladnega članka. Kadar pa je dovršil to korstno in bogoljubno delo, tedaj spozna, kaj ji prava modrost in kakšen poseben mističen pmen imajo besede, ki se dajo tako lepo nakiyičiti in zverižiti, da zbujajo tisoč slutenj in fcvabijo dvatisoč vpra-šauj, nazadnje pa ne »dgovore niti na eno samo.
Poljedelsko ministstvo je govorilo. Ali prebivalstvo je tam, ker je bilo prej. Zdaj vemo, da je vlada Buvdla akcijo", da ima ta akcija namen in da se oodo kupovala teleta za živinorejce, če — se minen uresniči Da se uresniči, še nikakor n povedano. Ali če se uresniči, tedaj koristi ti „akcija“ zelenega ministrstva ravno toliko blikor prva, ki ima namen preprečiti klanje tlet.
Vlada pripravlja stcijo za — živinorejce. Kaj dela za ljudstvo? Piada bo kupila teleta, jih bo redila, bo za t< porabila denar davkoplačevalcev iu bo poten zrejeno živino prodajala „za zmerne cene“ živinorejcem? Katerim živinorejcem, ie še vpnšacje. Po vseh doseda-Bjih izkušnjah bi reli, da bo težko kakšen mali kmet ali kočar »rišel do take c. kr. živali. Kupovali jih bo<) veleposestniki, ker bodo
dAKSlM GOKKIJ:
Tkati.
Socialen »man v dveh delih.
— Zastonj m bom jedla kruha ... — je pripomnila mati
— če bodetehoteli — delo se že najde!
—	je dejal Nikole.
Zanjo je bilas pojmom dela nerazdružno spojena predstava J delovanju sina in Andreja s tovariši. Pribliila se je Nikolaju, pogledala mu v oči in vprsala:
— Ali se njde?
— Moje gopodinjstvo je majhno, samsko ...
— O tem » govorim, na gospodinjstvo ne mislim! — j tiho dejala ona. — Na družabno delo mislil . . .
Otožno je vdihnila — užaljena je bila, da je ni razume On je vstal in dejal zamišljeno:
— Tudi dlžabno delo najdete, če se vam zahoče.
V	njej se je urno pojavila preprosta in jasna misel — enkrat je že pomagala Pavlu, Morda se ,)i psreči tudi vdrugič? čim več ljudi se loti njgovega dela, tem jasnejša bo ■jegova resnica Ogleduje dobri Nikolajev obraz, je čakala od n,‘ga sožaljnih besed o Pavlu, o Andreju in o sbi, a Nikolaj se je zamišljeno prijel za bradcin dejal:
— Ako >i mogli pri obisku zvedeti od Pavla naslove metov, lii so prosili za časopis ...
imeli denarja, kadarkoli bo ta živina na prodaj, dočim mali kmet ne more kupovati, kadar je najugodnejša prilika za nakup, ampak takrat, kadar si more slučajno utrgati potrebne kronce. Na račun prebivalstva se bodo torej daiale premije in podpore bogatim veleposestnikom. Njih dobiček je zagotovljen, čim se res izvede ta akcija.
A ljudstvo ? Kje je garancija, da bo ljudstvo vsaj tedaj dobilo cenejšega mesa? Že da-neB, ko ni niti za najnujuejše domače potrebe dovolj mesa v Avstriji, narašča izvoz pitane živine zlasti na Nemško in v Švico od dne do dne. V poljedelskem ministrstvu menda niso tako naivni, da bi pričakovali od veleposestniških pijavk več patriotizma kakor profitarstva. Pomnožitev domače živine je gotovo potrebna, tudi pospeševauje domače živinoreje. Socialni demokratje so v jeseni leta 1907. podali v ta namen veliko bolj obsežne iu bolj uspešne predloge kakor sedaj poljedelsko ministrstvo, a ravno agrarci in naši klerikalci so jih takrat podlo poteptali. Ali poleg take pomnožitve je treba konknrencc, ki more preprečiti nesramno oderuštvo, iu ta konkurenca je izključena, če so zaprte meje na vseh straneh.
Ne glede na to princi pielno nasprotje med int“resi konsumentov in interesi žegnanih in nežegnanih, kršfauskih iu nekrščanskih veleposestnikov pa je Bakcija“ poljedelskega ministrstva danes za prebivalstvo brez vsake cene. če se agrarni oddelek vlade pripravlja na to, da b o uakupil telet, tedaj manjka vsaka podlaga, na kateri bi se dalo izračunati, kdaj bodo tista teleta voli in kdaj pridejo v klavnico. Gospodje v palačah lahko čakajo dotlej. Motijo se pa, misleči, da je ljudstvu vseeno, če bo dobilo mesa čez tri meseca ali pa čez trideset let.
Tudi baron Gautsch je zelo temeljito zgrešil pot. Zakaj pozabil je, da nima vlada varovati samo interese enega razreda, ampak da ima skrbeti za blaginjo vsega prebivalstva. 8 takimi akcijami, kakršne obljubuje poljedelsko miuistrstvo, se pa ne skrbi za ljudstvo.
Schonaichovi prijatelji.
Klerikalni „Grazer Volksblatt" je objavli izpod peresa „strokovnjaka“ Člauek o vzrokih Schooaichovega miuistrskega konca. Iz njega povzemamo sledeča dragocena in zanimiva priznanja:
„Ko so v vojnem ministrstvu pripravljali brambno predlogo in vojaški kazensko-pravd ni red, so slutili, da bo prestolonaslednik nasprotoval tem stvarem, ker so izvedeli, da
— Poznam jih I — je veselo vzkliknila mati. — Vem, kje so in kdo so. Dajte mi časopise, pa jim jih nesem. Najdem jih in vse napravim, kar mi naročite . . . Kdo bi si mislil, da nesem prepovedane knjige? Tudi v tovarno sem jih nosila — hvala Bogu, in ne J en sam funt.
Zahotelo se ji je, da bi potovala po cesti, mimo gozdov in vasi, s torbo na hrbtu, s palico v roki.
— Dodelite me, prijatelj, * k temu poslu, prosim vas 1 — je dejala. Vsepovsod pojdem. Po vseh gubernijah, vsa pota staknem, ne bojte se. Pozimi in poletu bom hodila ... do groba. Potnica resnice — ali je to zla usoda za me ? Potovanje — l“po življenje, ljudje hodijo po svetu, ničesar nimajo, ničesar ne potrebujejo, nikogar ne žalijo in tiho, neopaženo opravljajo svoje delo . . . tako pojdem tudi jaz . . . tako dojdeni Pašo, Andreja in druge .. .
Težko ji je bilo, ko je videla samo sebe kot potnico brez doma, prosečo vbogaime pod okni kmečkih izb.
Nikolaj jo je oprezno prijel za roko in jo pobožal s svojimi toplimi prsti. Potem je pogledal na uro in dejal:
— O tem se pogovoriva pozneje . . . treba je vso stvar do dobra premisliti . . .
— Moj dragi! — je vzkliknila mati — o čemu bi premišljala? Otroci, naša najboljša kri, najžlahtnejši kosi našega srca, žrtvujejo svobodo in življenje in radi umirajo . . . kaj naj se obotavljam jaz, mati ?
prestolonaslednik pač žeii zvišanje rekrut-nega kontingenta, nikakor pa no uvedbe dveletnega službovanja, in ker so nadalje izvedeli, da prestolonasledniku javno vojaško-kazensko postopauje ni po godu.
Ker je bil na strani prestolonaslednika tudi načelnik generalnega štaba, se je vnel strasten boj med vojnim ministrom in med prestolonaslednikom ter načelnikom generalnega štaba. Ko sta bila brambna predloga in vojaški kazensko-pravdni red izgotovljena, je šlo za odobritev prestolonaslednikovo. Ker pa je bilo več kot verjetno, da prestolonaslednik tema načrtoma ne pritrdi, dočim je bila cesarjeva odobritev gotova, je vojni minister izbral naslednji izhod : Izgotovljena delu niso bila predložena preje prestolonadsledniku, temveč cesarju. In šele, ko jih je cesar že odobril, so jih izročili prestolonasledniku v vednost.
Prestolonaslednika so na ta način popolnoma obšli. V tem trenutku — in euako so postopali tudi pri drugih važnejših rečeh iu tudi tekom pogajanj vojnega ministrstva z obema vladama glede brambnih predlog — je bila zapečatena usoda Schčnaichova in nobena skrivnost ni bila, da mora po uresničenju svojega uamena t. j. po predložitvi svojih obrambnih predlog, odstopiti. Ker pa je bilo nekaj nadvojvod na Scbčnaichovi strani, so se ustavljali prestolonasledniku z zahtevo, da tudi načelnika generalnega štaba nadomesti druga oseba, če odstopi SchGnaich. Tudi ta zahteva se izpolni in se izpremembe izvrše najbrž že po cesarskih manevrih.
Zaplenjeno!
Nikolajevo obličje je prebledelo.
— Veste, prvič slišim take besede . . .
— Kaj naj vam povem? — je dejala ona, otožno zmajala z glavo in s slabotno kretnjo odtegnila roko. — Če bi našla besede, da bi govorila o svojem materinskem srcu . . .
Mati je vstala, gnana od čudne sile, ki je rasla v njenih prsih in je opajala z upornimi besedami.
— Zaplakali bi mnogi . . . celo zlobni, brezvestni ljudje . . .
Tudi Nikolaj je vstal in zopet pogledal na uro.
— Torej je domenjeno — vi se preselite v mesto k meni ?
Molče je prikimala z glavo.
— Kdaj? Pridite kmalu 1 — je prosil in mehko dostavil: — Skrbi me za vas!
Začudeno ga je pogledala — kaj mu je do nje? Sklonivši glavo se je v zadregi smehljal.
— Ali imate denar? — je vprašal in povesil oči.
— Ne!
Urno je izvlekel mošnjiček iz žepa, ga odprl in ji ga pomolil:
— Tukaj, prosim, si vzemite . . .
Mati se je nehote zasmejala in majaje z glavo je pripomnila:
— Vse po novem 1 Celo denar nima več cene! Ljudje za denar vse store, svojo dušo prodado ... a za vas je — kup papirja in bakra . . . kakor da jih le iz usmiljenja do ljudi nosite pri sebi . . .
V	ilustracijo temne predzgodovine Scbon-aichovega padca navajamo še navedbe „Magyar Hirlapa“.
'BŽe izza zadnjega delegacijskega zase-, danja — piše „Magyar Hirlap“ — je bilo znauo, da zastopa vojni minister S c h fin-a i c h stališče vladarja, a načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hotzendorf stališče prestolonaslednika. Vzlic temu je bilo tudi splošno znano, da simpatizira velika večina cesarske rodbine z vojnim ministrom. Vsled te okolnosti je bila pozicija vojnega ministra skoro neomajna. Vendar je baron Schonaich precenil trdnost svojega stališča in nemara ga je njegov optimizem zapeljal, da je zagrešil hudo taktično napako: dajal je informacije za članke, ki so pobijale vojaške nazore prestolonaslednika. Prestolonaslednikovi okolici se je čudno zdelo, da so izhajali v posameznih listih ponovno z zanesljivimi podatki opremljeni članki, ki so razodevali strokovnjaške informacije. Zasledovali so stvar fti odkrili, da vodijo vse niti v vojna ministrstvo.
Ko se je prestolonaslednik prepričal o tej stvari, se je oglasil za avdijenco pri vladarju, kateremu je predložil svoje obtožbe in tudi dokaze. Na tej avdijenci se je odločila usoda Schdnaichova. Cesar je takoj odtegnil od barona Schdnaicha svojo roko in je le še poklical bonvedskega ministra H a z a j a v Ischl in ga vprašal, če bi izprememba v vojnem ministrstvu uplivala na stališče ogrske vlade. Honvedski minister Hazaj je odgovoril, da ogrska vlada sicer močno ceni psebno veljavo barona Scbonaicha, da bi pa osebna izpre-rfcemba v vojnem ministrstvu ob sedanjem taktičnem položaju prav nič ne omajala njenega stališča.
Tako je padel baron Schonaich, ki je bi) neomajen, ko je v delegacijah takorekoč pred vso Evropo vrgel svojemu najmogočnejšem«} proti vniku rokavico pred noge. Padel je v tre-notku, ko se je izkazalo, da zna sekati rane ne le z mečem, temveč tudi — s peresom.
Ali se pripravlja nov škandal?
. . . Možato je stala avstrijska vlada na braniku avstrijske časti in avstrijskega dostojanstva. Ko so zastopniki ogrske vlade zahtevali anaberško železniško zvezo kot odškodnino za uvoz argentinskega mesa je avstrijska vlada kratkomala prekinila pogajanje in brzojavno naznanila, da na taki podlagi sploh ne razpravlja . . .
Nikolaj se je tiho zasmejal.
— Strašno neudobna in neprijetna stvar je denar! Neprijetno ga je sprejemati in dajati . . .
Prijel jo je za roko in krepko stisnil in prosil še enkrat:
— Torej prav kmalu, kaj ne?
Kakor zmerom je tiho odšel.
Spremivši ga, si je mislila^:
— Tako dober človek — pa ni pomiloval .. .
Sama ni vedela — ali se čudi temu, ali ji je le neprijetno . . .
II.
četrti dan po njegovem obisku se je napotila k njemu. In ko je bil voz % dvema kovčegoma že iz predmestja na polju, se je okrenila in začutila, da za zmerom zapušča kraj najtemnejšega in najtežjega svojega življenja, kjer je začelo drugo — pisano, dni požirajoče življenje, polno novega gorja in radosti,
Kakor ogromen, temnordeč pajk se je razprostirala na črni, sajasti zemlji tovarna, moleč visoko k nebu svoje dimnike. K njej so se stiskali enonadstropni delavski domovi. Sivi in potlačeni so se gnetli kraj močvirja in tožno gledali drug na drugega z drobnimi, kalnimi očmi. Nad njimi se je vzdigovala cerkev, tudi temnordeča, in nje zvonik je bil manjši kot fabriški dimnik.
____________________ (Dalj«.)
Tako so nas poučevali peresni zastopniki ministrstva in vsa javnost je pohvalila to postopanje. Kaj je storiti dalje, je bilo drugo vprašanje, o katerem so se nazori ločili. Ali da je dunajska vlada na budimpeštanske im-pertinence odgovorila s kratkim, odločnim »zbogom", se je odobravalo na desni in levi.
Včeraj . , . A kaj naj rečemo danes? Komu verjeti?
Med izjavami avstrijske in ogrske vlade, se zopet porajajo nasprotja, ki morajo povzročiti senzacijo. Zakaj na eni ali na drugi strani se je morala igrati nepoštena igra; vpraša se le na kateri. Dočim se je avstrijsko prebivalstvo razburjalo, da zahtevajo Madjari kar kaša oderberški tir in aneberško zvezo kot kompenzacijo za dovoljenje, da se sme v Avstrijo vpeljati nekoliko ton argentinskega mesa, izjavlja ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedervarj, da so bili avstrijski zastopniki tisti, ki so ponudili aneberško kompenzacijo.
Tukaj na vsak način nekaj velikega ni v redu in avstrijska javnost ima pravico zahtevati popolno pojasnilo. Dne 19. t. m. je avstrijska vlada izdala izjavo, v kateri je bilo naravnost rečeno, da .tudi za uvoz onih 700 ton, ki so že v Trstu, ni bilo dobiti potrdilo ogrske vlade". Grof Khuen trdi, če je njegova izjava avtentična, ravno nasprotna.
To je drugo nesoglasje, ki tudi ne dopušča nobene druge razlage, kakor da je na eni strani neresnica. Na kateri? To mora ljudstvo zvedeti!
Izjava grofa Khuen Hedervarya je izšla v .Frankfurter Zeitung", v jako resnem in uglednem listu. Dunajski dopisnik tega glasila pravi, da mu jo je podal grof Khuen Hedervary sam. Po njegovem poročilu je dejal ogrski mi-nistrki predsednik sledeče:
K t Izkrcanje oziroma prodajo onih 700 ton argentinskega mesa, ki so že ležale v Trstu, bi bila Ogrska brezpogojno dovolila, če ne bi bila Avstrija še tisti dan pod pritiskom parlamentarnih sklepov zahtevala 4000, pozneje celo 10.000 ton in po vrhu otvoritev balkanskih meja za neomejen uvoz mesa in živine do leta 1917. Zato da se vpelje J700 ton za silo, ne bi bila Ogrska sploh stavljala nobenih protizahtev. Proti popolni izpremembi pogodbene b lmce na škodo ogrskega pogodbenega dela se je Ogrska morala oglasiti z odškodninskimi zahtevami. O namenu, da bi se stavile nesprejemljive zahteve in tako posredno odbile avstrijske želje, ne more biti govora. Ogrska je razpravljala pošteno in stvarno Kuriozno je, da zahteve po anaberški zvezi sploh niso omenili ogrski posredovalci, temveč avstrijski, katerim se je zbudila slaba vest b tej točki. Kljub skrajni poostritvi razpoloženja, ki je le poslediea avstrijskega postopanja, ni dvomiti, da se zadeva končno še lahko uredi".
O teh podatkih se je povpraševalo na vladnih mestih, kjer so jih popolnoma potrdili. Dostavilo se je, da so res avstrijski zastopniki sprožili anaberško vprašanje, česar so se potem ogrski mešetarji z živahnim zanimanjem polastili. Ko so prišle prve vesti o tem v časopise, je na prihodnji konferenci eden avstrijskih gospodov izrazil svoje veliko začudenje, da stvar ni ostala tajna, ter je naprosil predsednika drž. tajnika O 11 1 i k a , da se o nadaljnih razpravah strogo molči!
Ta vprašanja pa vendar niso za to, da bi se vladni mešetarji z njimi igrali mance. Vlada je dolžna, da nemudoma pojasni to zadevo, kajti drugače mora neizogibno nastati sum, da se skriva v tej stvari še vse kaj drugega.
NOVICE.
* Avstrijski dolgovi koncem 1. 1910
so znašali: 1. Splošni drž. dolg 5.199,884.244 K 27 vin. 2. Dolg v državnem zboru zastopanih kraljestev in kronovin 6.911,565.708 K 63 v.
—	Skupaj 12.111,449.052 K 90 vin., od katerega zneska mora avstrijsko ljudstvo plačevati 477,844.862 K 64 vin. obresti.
—	Jndenburški .milijonar" prijet. Pred nekaj dnevi smo pisali o vojaku pustolovcu, ki je izvršil v Judenburgu mnogo sleparij. Ravnokar poročajo, da je garnizijsko sodišče odredilo, da so ga na vajah pri Trbižu prijeli in zaprli.
* Žena zgorela. Na otoku Korčuli se je pri kuhanju s špiritom vnela obleka ženi sodnega uradnika Postolana; preden je došla pomoč, je bila tako opečena, da je v par urah umrla.
* Koliko je gozdov na Hrvaškem.
Cela Hrvaška in Slavonija zavzema 4,215.552 ha prostora, od katerega odpade na gozdove 1,520.442 ha. Hrastovih gozdov je 386.434 ha, bukovih 1,019.842 in smrekovih 35.72 odstotkov. Največji lastnik gozdov je državni erar, ki ima 302.563 ha gozdov v vrednosti 61 milijonov 444 000 kron. Ti državni gozdovi so imeli leta 1900 1,356.000 |jron dohodkov in 1,342.000 kron izdatkov, torej samo 14.000 kron čistega dobička. Največ se je izdalo za pogozdovauje, ki se je vršilo na veliko, in drago upravo gozdov.
* Velik požar. Iz Frankobroda ob M. poročajo, da je izbruhnil velik požar v tovarni
Opal v Riisselheimu, ki je uničil velik del tovarne ter na tisoče koles in šivalnih strojev. Škodo cenijo na 5 milijonov mark. Pri požaru je tudi zgorel neki moški, nekega drugega pogrešajo. Mnogo oseb Je bilo ranjenih. 2000 do 8000 delavcev je brez dela.
* O dolgovih rodbine Braganca, ki je kraljevala na Portugalskem, poroča poučeno časopisje, da znašajo sedaj 25 milijonov krou, ki jih hočejo pokriti s skupičkom iz prodaje posestev. Od leta 1898. je izdala portugalska vlada 180 milijonov kron, za katere se ne ve, kako so bili porabljeni./
* Satanova moda. Vatikansko uradno glasilo »Uuita oattolica" se je v eni zadnjih številk silno raztogotilo na današnjo modo in ozmerjalo zraven tudi prostozidarje, ki se po njenem mnenju skrivajo pravzaprav za najnovejšimi izrastki mode. Iz klerikalnega leksikona psovk so zadišale naslednje duhovniške rožice: „Najbolj vnete učenke mode so v službi hudiča in prostozidarjev, ki jim ukazujejo danes razgaliti prsa, jutri hrbet, danes nositi majhen klobuček, a jutri klobuk, ki je večji od dežnika. Krila so tako ozka, da se noge komaj premikajo, nato pridejo na vrsto hlače, a pojutriš-njim hodijo okrog v samih tančicah kot ro-binje svojega patrona hudiča. Damam iz nižin življenja kakor onim v šautanih, gledališčih in v gnezdiščih prostozidarstva bi se to še opro-s t i 1 o , ali nezaslišano je, da sledijo tem razuzdanim predpisom dame iz najboljših krogov in to doma, na ulici, v cerkvi in celo pri prejemanju sv. zakramentov". Da se pride temu v okom je povedala katoliška »UnitiT tem damam, kaj so one pravzaprav. „Po pravici lahko rečemo", pravi pobožni list, da so vse te ženske: nesramue, izzivajoče, razuzdane, nečiste, malopridne, sramotne, koketne, hinavske, brez sramu in stida, brez čednosti, brez ponižnosti, brez skromnosti, brez zatajevanja, sam napuh, nečistost, neumnost, pokujšljivost, pokvarjenost, nemoralne, nepristojne, hodeči kadave-ri, ki prezgodaj dajejo od sebe smrad svoje sprijenosti, obsojene, da v par dnevih zgnijo v grobu in peklenskih globinah, tepčaste, neumne, nečimerne, prazne in v resuici ostudne ženske" . . . Duhovniški sestavljaš te čedne zbirke psovk je gotovo le z veliko težavo odganjal skušnjave, ko je tako drastično odkrival to pokrito modo . . .
* Grozoviti umor Iz praznoverja.
V	vasi Broskovča v Srbiji je izvabil kmet Pa-sič, sin vaškega kovača, nekega cigana v svojo hišo, ga ubil ter razsekal. Nato je skuhal posamezne dele trupla, tako da so ostale samo še kosti. Morilec je mislil, da bo z mastjo umorjenega vzdignil zakopane zaklade pri samostanu Sv. Romana.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Ligvorjanski „Slovenee“ je sila gostobeseden v svoji polemiki in je včeraj „Zarji“ v eni sami notici posvetil kar 96 vrst. Ali po navadi starega gobezdača čveka in čveka, ne pove pa od konca do kraja ničesar. Vse njegove nepoštene flavze so prazne in z vsem svojim kupičenjem jezuitičnih besed ne more obraniti oderuške politike svojih patro-nov. Z našim »zmerjanjem" ne bu dokazal ničesar, zakaj epiteta, nad katero se zgraža, se tiče edino njegove žurnalistične taktike, za katero ni drugpga izraza kakor lopovščina. Ce se »krščanski list upa reči, da je socialna demokracija podkupljena od kapitalistov, tedaj ne sme za to falotstvo pričakovati nič drugega kakor to, kar je po zaslugi dobil. Ali popolnoma ločen od vprašanja »Slovenčevih" žga-njarskih manir je problem klerikalne politike, ki je sleparska in oderuška. To smo dokazali in v vsej svoji bogati zalogi ligvorjauskih sredstev in s pomočjo vseh svojih žeguov ne najde svetohlinski „Slovenec“ argumentov, s katerimi bi mogel to pobiti. Ker so klerikalci v vprašanju argentinskega mesa igrali izdajalsko vlogo, kriče zdaj o sladkorju in premogu, pa o Iiberalno-socialističnih zvezah po starem receptu, ki se zdi že najnavaduejšim barabam preveč obrabljen. Poleg svoje nepoštenosti pa je šenklavški list še skrajno smešen, če mu njegovi »bravci" verjamejo, da so njegovi napadi na velepijavke resni, je vendar še nekoliko tistih, ki ne kupujejo mačka v vreči. Vse delo v parlamentu dokazuje v vsakem tase-danju in državnozborski protokoli potrjujejo skoraj na vsaki strani, da so klerikalci gospodarsko politični oprode veleposestnikov, največjih pijavk, kar jih sploh nosijo avstrijska tla. Koga pa smatra »Slovenec" še za tako neumnega, da ne bi vedel, kako tesno se pletejo niti med zemljiškimi in industrijskimi velekapitalisti? In komu bo modrijanski »Slovenec" natvezil, da je nasprotnik veleroparja Stisko-viča, kadar nastopa kot fabrikant, dočim zagovarja istega veleroparja Stiskoviča. kadar se reprezentira kot agrarec? Ko je v državnem zboru poslanec Seitz predlagal, da se zviša kontingent mesa, ki ga sme Srbija uvažati v Avstrijo, je zastopnik industrialcev poslanec Licht nastopil proti temu predlogu in trgovinski minister je pobijal socialističnega predlagatelja. Ali bi bilo to mogoče, če ne bi bili izkoriščevalni interesi fa-
briških in zemljiških pijavk nerazdruživo prepleteni in če ne bi bili kapitalisti brez obziia na svojo vero in narodnost vsi skupaj ena familija? Kakor je med veleposestniki dovolj liberalcev, tako je med industrialci in kartelisti dosti klerikalcev. Velik del industrije je naravnost v cerkvenih rokah; škofi in kardinali niso samo »dušni" pastirji, temveč tudi živinorejci, vinogradniki, fabrikauti itd. Komu hoče »Slovenec" dopovedati, da so njegovi napadi na te kavalirje resni ? »S ovenčev" papir je seveda potrpežljiv. Ali naj le počaka! Do državnozborskega zasedanja ni več daleč in takrat ne bomo več poslušali klerikalnih čenč, ampak opazovali boma klerikalna dejanja. Ker poznamo predobro njih naturo, vemo, česa je tedaj pričakovati. A prepričani naj bodo, da bodo cvilili, ne iz komedije, ampak ker bodo morali.
— O gosp. majorju Breindlu piše »Grazer Tagblatt", kako priljubljen da je v Ljubljani. Radi verujemo, da je gosp. major priljubljen med svojimi vrstniki, a od vojaštva svojega bataljona tega ne sme pričakovati, še manj pa od civilistov, zlasti iz ljubljanske okolice, ker jim je že prevelikokrat pokazal svojo ljubezen. Neštetokrat je šel g. major s svojim bataljonom na vaje v okolico ter srečaval okoličane s težkimi vozovi, kakor tudi bicikliste iu pešce, iu ako se mu kateri teh ni hitro umaknil, je slišal od g. majorja take surove psovke, da jih z ozirov dostojnosti raje ne reproduciramo. In tak človek naj bo potem priljubljen? Pa še nekaj! Pretečeno sredo je bil g. major v vojašnici in slučajno je srečal na hodniku prostaka odhajajočega na izprehod; ker se mu ni po vseh pravilih vojaške dresure umaknil, mu je g. major ukazal, da mora takoj sleči boljšo obleko in ga je vtaknil v zapor. S takimi sicer drobnimi zbadljaji, ki pa vendar razodevajo brutalno dušo, si g. Breiudl ne bo pridobil ljubezni med moštvom!
— Ponesrečil je sodrug V e h o v e c v nedeljo, dne 20. t. m., ko se je v večji družbi kolesarjev peljal iz Ljnbljane proti Bledu. Mettda je hotel zuani radovljiški klanec, ki se je že marsikateremu kolesarju pokazal nevarnega, prepeljati brez zavora, kar se pa tudi njemu ni posrečilo. Padel je tako nesrečno, da si je v stegnu zlomil nogo. Prvo pomoč mu je dal radovljiški zdravnik, potem pa so ga z osebnim vlakom ob pol 5. popoldne prepeljali v Ljubljano iu oddali v deželno bolnišnico. Sodrug Vehovec, ki je delaven v svoji orgauiza-ciji in znan kot jako nadarjen gledališki diletant, uživa med ljubljanskimi sodrugi splošne simpatije.
— Člane »Vzajemnosti" za kolodvorski okraj vabimo na važen sestanek, ki bo v četrtek dne 24. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International" na Resljevi cesti. Udeležite se ga polnoštevilno.
— Nekaj se krha. Te dni je objavil »S. N. med društvenimi vestmi sledečo notico : Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov javlja tem potom svojim članom, da »Jugoslovanski Železničar" ni več društveno glasilo, oziroma ne prinaša več oficialnih društvenih člankov in dopisov. Zato ne dobe odslej člani več tega lista. Društveni osrednji odbor proučuje vprašanje o izdaji lastnega lista in prosi, vse člane začasnega potrpljenja. — Osrednji odbor D. J. Ž. U. Sloga »jugoslovanskih" železničarjev je torej minljiva reč in tendenčno naglašauje narodnosti v vprašanjih, ki jso izključno gospodarskega pomena ni moglo rešiti vzajemnosti gospodov uradnikov in nižjih slojev. Le kratkovidnež je mogel pričakovati kaj drugega.
— Pogreša se 531etni dninar Jožef Borštner, ki je dosedaj stanoval na Karolinški zemlji 16.
— Slška. Volilni imenik za občinske volitve je zopet osem dni na ogled. Sodrugi, poglejte, kako je bilo ugodeno reklamacijam.
— VIč-GIInce. Resna beseda vsem so-drugom in sodruginjam! Te dni sem pregledoval v upravi »Zarje" v Ljubljani naročnike iz naše občine. Prav mnogo imen sodrugov sem zaman iskal. Nad 80 sem jih brez uspeha iskal. Žalost me je navdala. Ali morebiti to glinško-viški sodrugi ne vedo, da je glavno orožje v delavskih bojih dober delavski tisk. Delavcu je vendar potreba danes več znati, nego doslej. »Zarja" je dandanes za vsakega delavca prav tako potrebna kot vsakdanji kruh. Tovariši na Viču in Glincah, na delo, da se vsak delavec naroči na »Zarjo".
Rožnodolinčan »Zarjan".
— Vlško-glinŠkl Imenik. Od 21. do 28. je zopet razgrnjen imenik za občinske volitve, da se volilci lahko prepričajo, ali se je reklamacijam ustreglo ali ne. Poglejte zato takoj.	.
— Zagorje ob Sari. Sveže je zavalovalo v vrstah naše delavske mladine. Pod okriljem mladinske organizacije se zbirajo vsa dekleta in mladeniči, ki jim je do tega, da izpopolne svojo izobrazbo in da se vzgajajo v razrednem proletarskem duhu, kakor je edino primerno in neobhodno potrebno za vsakega mladega človeka, ki je izšel iz delavskega stanu. Kajti tudi delavska mladina se mora živo zavedati v dno svoje mlade duše, da je del velike proletarske armade, ki vodi razredni boj z izkoriščajočim
kapitalizmom, zavedati se mora tega tembolj, ker bo prej ali slej sama morala stopiti v prve vrste bojevnikov za socializem. Zato pa je ue-obhodno potrebno, da se že sedaj vzgaja v razrednem duhu, da ba umevala visoke naloge socializma, ki jo čakajo in se bo borila zanje navdušeno in vztrajno. Poleg tega pa mora mladinska organizacija skrbeti tudi za primerno veselo zabavo svojim članom. Zategadelj se goji pri nas petje, zadnjič se je udeležila organizacija izleta v Ljubljano, dne 20 avgusta pa smo imeli dramatično predstavo. Igrali sta se enodejanski »Pot do srca" in »Mesalina". Bilo je veselo gledati, s kakšno vnemo so se vsi poprijeli svojih vlog, kako so se jihsku- i šali točno iu pravilno navaditi in se znebiti raznih nedostatnosti. In res, ako vpoštevamo, da so vsi igralci razen enega šele prvič nastopih, tedaj, moramo biti s predstavo zadovoljni. Seveda bo treba še tupatam kaj izpopolniti, kar se bo našim-vrlim dekletom in mladeničem gotovo posrečilo, ako pojdejo še tako naprej s tako vnemo in vztrajnostjo na delo. Najboljše igrana je bila vloga Rožica r Mesahni; igralcu te vloge se je takoj videlo da ni tujec na odru in di je že marsikdaj zabaval občinstvo. Izmed ženskih vlog, pa je bila najbolje igrana vloga profesorice’ Bojau. tudi v Mesalini, Skratka, igralci so igrali svoje vloge v popolno zadovoljnost občinstva, o čemer je prepričal tudi glasen aplavz. Predstava je bila zelo dobro obiskana, po predstavi pa se je razvil ob zvokih godbe ples, ki je trajal ob veselem rajanju mladih parov pozno v noč. Upamo in želimo, da nas mladinska organizacija zopet kmalu razveseli z novo prireditvijo.
Utonil je v ponedeljek popoldne v Savi Janez Kos, 12 letni sin železniškega čuvaja iz prve stražnice od Litije proti Savi. Šel se je kopat z mlajšim bratom in sestro, ter kar izginil v v«di. Truplo so precej našli. Naj-brže ga je zadda kap, ker je bilo vroče in je bil fant utrujen Zjutraj ob dveh ga je mačeha poklicala, da p šel z njo in polusestro v Šmartno k spovidi, obhajilu in maši, ter popoldne zopet k Itauijam v Litijo.
— Tatvina v Planini pri Logatcu. Iz Logatca nam poročajo: Ženi finančnega tajnika Mariji lerper, ki je na letovišču pri svojem očetu Aitonu Košca v Planini je neznan tat ukradel zlato žensko uro, vredno 70 kron, in deuarnito s 30 kronami. Tudi pri lesnem trgovcu Jižetu Tamburlini je neki tat ponoči poskusil sreio. Priplazil se je skozi odprto okno v pisarn«, ali jo je moral brzo od-kuriti, ker se je zbudil v pisarni speči ravnatelj Karl Prenca in ga prepodil.
— Gledališki predstavo „Otok tn Struga44 priredi idiiski odsek »Prosvete" v Idriji v soboto, dne <6. t. m. v realčni telovadnici ob pol 9. zveter na korist podpornim društvom za slovenske v i -sokošolce. Dijaški podporna društva so v skrajno slabem gmotem položaju; nekatera so si morala vzeti v petečenem letu posojila, da so omogočila študij revnim in nadarjenim slovenskim visokošolcen v dragih vseučiliških mestih. Aao se tekom jočitnic finaučuo stanje teh društev ne izboljši, bo odvzeta podpora pretežni večini dijaštva.kar bi preprečilo velikemu številu nadaljevatje visokošolskega študija. Zato je slovensko lijaštvo sklenilo, da te počitnice posveti svoje delo predvsem svojim podpornim društvom ii upa, da bo javnost gmotno podprla ta prizdevanja, kakor je di-jaštvo vedno in povsod adevolje sodelovalo pri različnih drugih priredivah v korist drugim dobrodelnim namenom.
Vsaka gospoiinja, ki jo vprašate, katera cikorija je niboljša, vam bo brez dolgega pomišljanja odgovrila: Kolinska kavna primes! in resnično se je Kolinska kavna primes našim gospodinjam te tako splošno priljubila, da ne morejo ve> brez nje izhajati. To seveda nikakor ni čudni, če pomislimo, da je Kolinska kavna primes lapravljena iz najboljših surovin in po način, ki je po strokovnjakih v dolgoletnih izkunjah kot najboljši spoznan.
Št^jerskt.
— Ljudski shod v Tbovljali je bil
v nedeljo popoldne ob 4. na dvorišču »Delavskega doma". Dobro obiskat shod je izvolil v predsedstvo sodruga Sitteja, Majdiča in Škerjanca. Poročali so ob jak. živahnem zanimanju o političnem položaju sodrugi Tokan, Mrak in Sitter, ki so razkrinkli klerikalno hinavščino : gre jim za vero, okler je volilni boj; kadar je pa volilni bojv kraju, pa posredno in neposredno odirajoubogo ljudstvo, sami sebe pa rede in maste. - Sodrug Sitter je še omenjal, da se je zateklcv Trbovlje nek« fante, ki se postavlja, da bi jretepavalo starejše delavce; rudarji, tega nernmo dopuščali. Naša delavska čast ne dopuščatega. Torej naj se pazi, fante! — Shod je rajal do pol 6. popoldne.
— Iz Oplotnico. Tudi pri nas piha nova, prav osvežujoča sapa. Dlniška družba, ki se je lansko leto osnovala, } odprla meseca aprila t. 1. v bližini naše bčine kamnolom, kjer sedaj izdeluje mnogo vidnih delav-
l
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. :	Pripravna	birmanska darila. ===
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka KO.  .....—	Ceniki	zastonj	in	poštnine	prosto.
skih lok deloma tudi s pomočjo novih, modernih strojev granitne kocke za tlakovanje ulic in cest. In ker je družba potrebovala precejšnje število kvalificiranih kamuarskih delavcev, se je obrnila — kar je bilo najpametnejše — na zvezo kamnarskih delavcev, ki je preskrbela potrebno število delavcev. Družba je z omenjeno zvezo obenem sklenila delovno pogodbo, katera je za delavce precej ugodna. Poleg priseljenih nemških delavcev, katerih je okroglo 70, dela že precejšnje število domačih delavcev Slovencev. Ker pa so nemški delavci, ki so prišli iz Zgornjega Avstrijskega, sami organizirani sodrugi, je naravno, da so čutili potrebo po ustanovitvi skupine kamnarskih delavcev v Oplotnici, da imajo na ta način priliko tudi tukaj nadaljevati organizatorično delo.
V	ta namen je bil sklican na nedeljo dne 13. t. m. v gostilniške prostore g. Krihbaumerja javen shod kamnarskega delavstva, ki je bil obenem tudi ustanovni občni zbor skupiue kamnarskih delavcev v Oplotnici. Na shodu, katerega je poleg nemških sodrugov obiskalo veliko število slovenskih delavcev, je govoril slovensko sodrug Tokau iz Trbovelj in nemško sodrug Hager iz Švertberga. Na domače delavce, med katerimi je bi.jo I tudi nekaj malih kmetov, je zlasti govor sodruga Tokaua napravil naravnost globok vtis. To ni nič čudnega, kajti pri nas še nismo nikoli slišali take preproste, a bridke resnice, kakor to pot iz ust socialista. Delavci so sprevideli, da so jih njih duhovni voditelji prav po nekrščansko farbali. Za to je . bilo navdušenje velikansko, ko je sodrug Tokan pozval zborovalce, naj pristopijo k organizaciji. Po zborovanju je pristopilo lepo število domačih delavcev k ustanovljeni skupini. Pri sledečem zaupnem posvetovanju se je položil tudi temelj za politično organizacijo.
Koroško.
— Avtomobil. Dne 13 t. m. je v bližini Dol povozil avtomobil neko deklico, ki je pasla živino. Deklica je dobila težko poškodbo ua desnem stegnu. Slučajno navzoči orožnik si je zapisal številko avtomobila, katero so hoteli odstraniti. Posestnik je plačal deklici za bolečine 50 K, vendar pa ga to uajbrže ne bo oprostilo vseh posledic.
Goriško.
— Iz ajdovskega okraja. Dne 15. t.
m. je imel ožji odbor, izvoljen dne 30. julija t. 1. na konferenci zaupnikov za ajdovski okraj, svojo prvo sejo. Na tej seji se je razdelilo deio in so se imenovali funkcionarji za okrajno organizacijo ajdovskega okraja. Za predsednika je bil izvoljen Mikelj Evgenij, kmet iz Velikih Žabelj, kateremu se je tudi poverila kmečka strokovna organizacija. Za zapisnikarja je bil izvoljen Ivan Eustja, mizar, ki ima zastopati posle mizarske stroke. Blagaj ničarstvo se je pustilo Ant. Vrčonu, trgovcu v Skriljah, ki je že doslej vodil račune za časopisje in drugo. Za železničarje in uradnike je zastopnik sodrug M. Markič, vlakovodja vipavske železnice, in Lovrenc Štor, zidar iz Sv. Križa, ki ima tudi voditi zidarsko strokovno organizacijo. Vzela se je na znanje izjava nekaterih sodrugov, ki so naznanili, da bodo agitirali za stranko in časopisje ter donašali tudi prispevke za list in drugo. Tako prodira ideja socializma dalje in dalje ter upamo, da se bo še to leto čitalo v ajdovskem okraju priv mnogo »Zarje'*, kar bo napravilo resen preobrat v tej zarukani politiki. Pripravljeni pa moramo biti na marsikak napad od liberalcev, da nismo narodni in od klerikalcev, da nismo verni. To nič ne de. Mi moramo biti vstrajni ter tako pošteni, da bomo bolj narodni kakor so liberalci in bolj verni kakor klerikalci. Naša vera je resnica in izpolnjevanje svojih dolžnosti.
Istra.
— Gozdni požar v Istri. V Stanzia Angelini pri Eovinju je požar vpepelil tri hiše in se nato razširil na bližnji gozd, katerega je pogorelo 75.000 kvadratnih metrov. Severno od Pulja je uničil gozdni požar 150.000 kvadratnih metrov gozda.
— Ponesrečen Šiškar. Dne 20. avgusta je Peter Kogaj našel v kamnolomu Fornasaro v Kantridi zidarja Adolfa Škarjevca iz Zgornje Šiške mrtvega pod neko skalo. Škarjevec je padel preko 22 metrov visoke skale ter se ubil. Mrtvec je bil že ves črn, dokaz, da je že dlje časa ležal mrtev. Ponesrečenca, ki je bil rojen leta 1890. v Zgornji Šiški, so prenesli v mrtvašnico v Kastav.
Sodrugi! Agitirajte za socialuo demokratično časopisje! Vsak sodrug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
Stavka tramvajskih uslužbencev.
Trst, 22, avgusta.
Sooči opolnoči je bil v gostilni Finding v ulici Cologna shod tramvajskih uslužbencev, da se stori končni sklep glede na ultimatum, ki so ga bili imenovani uslužbeuci poslali vodstvu tramvaja pretečeni petek. V ultimatumu so zahtevali od tramvajskega vodstva odgovor, če hoče izpolniti, kar so uslužbenci v tramvajskih delavnicah in na progi zahtevali v spomenici, vloženi že pred 3 meseci, in če hoče priznati in uveljaviti določbe pogodbe, ki jo je tramvajska družba sama sklenila z uslužbenci na tramvajskih vozovih. Ultimatum je nagla-šal. da vstrajajo vsi uslužbenci na dosedanjih zahtevah ter da pričakujejo odgovor do 21. t. m.
Na snočujem shodu je predsednik orga-. nizacije tramvajskih uslužbencev najprej povedal, da vodstvo tramvaja ua ultimatum ni niti odgovorilo. Šodr. Sodr. E e m i s c e g , tajnik zveze prometnih uslužbencev, je grajal družbo, ki prezira delavce tako, da na njih zahteve uiti ne odgovarja. S tem je družba pač hotela reči, da nima nobene volje ustreči ne zahtevam delavcev v delavnicah in na progi pa tudi ne zahtevam spremljevalnega osobja, ki noče nič druzega, kakor da bi družba izpolnjevala pogodbo, katero je sama sklenila z o-sobjem. Nadalje je navedel velike dobičke tramvajske družbe in opravičil zahteve delavcev, ki so poštene in ne obsegajo nič nemogočega. Za sodrugom Kemincogom so govorili še razni u-službenci in vsi so izjavili, da se tako kakor doslej ne more več delati. Nato je predsednik povabil one, ki žele delo nadaljevati, da se oglasijo za besedo. Nihče se ni oglasil v ta namen. Vsled tega je dal predsednik glasovati o vprašanju, če se ima ustaviti delo. Predlog, da se suspendira vsa služba, je bil soglasno sprejet.
Sodr. T o d e s c h i n i, tajnik strokovnih organizacij je zagotovil tramvajske uslužbence solidarnosti vsega organiziranega delavstva in izrekel prepričanje, da bodo tramvajski uslužbenci v solidarnosti in slogi zmagali. Ko je še predsednik naznanil, da bo danes ob 9. dop. shod uslužbencev v delavskem domu, so se navzoči razšli.
Skupina tramvajskih uslužbencev je izdala manifest ua občiustvo, v katerem opravičuje snočnji sklep in ga brani pred napadi nasprotnikov ter izraža upanje, da bo zavedno občinstvo, ki vsled stavke ne trpi nobene škode, pravično uvaževalo ta korak in stalo ua strani delavcev. Tramvajski promet je popolnoma ustavljen. Na delo se ni pokazal niti en uslužbenec. Zjutraj so ljudje na posameznih postajah pač čakali na tramvaj, toda čakanje je ponehalo, ko se je zvedelo o stavk'.
Danes ob 9. dopoldne je bil shod stavku-jočih v Delavskem domu. Predsednik organizacije je konštatiral solidarnost, ki vlada med uslužbenci. Sodr. Eemiscegje poročal o manifestu ter naznanil, da je o stavki informiral tovariše v Pulju, Gorici, Beki, Opatiji in tudi centralo organizacije na Dunaju. Govorila sta tudi sodruga Todeschini in poslanec Oliva.
Tramvajska služba je pa v »Piccolu della sera“ objavila »Poslano1*, v katerem pravi (kakor je pač stara navada delodajalcev) da delavci nimajo prav, da je družba vedno respek-tirala pogodbo, da so pravzaprav delavci tisti, ki se ne drže discipline. H koncu pa vabi vodstvo uslužbencev na delo in pravi, da ne bo sprejela na delo nobenega, ki ne bi prišel do 23. t m.
Tržaška »Edinost** pa že par dni sem ščuva ljudstvo proti uslužbencem. Mi pa upamo da se uslužbenci ne bodo dali zaslepiti, ter da bodo vstrajali do popolne zmage, ki jim jo od srca želimo.
—	Brez komentarja. Tržaško namestništvo je izdalo naredbo, ki določa, da se prodajalne jestvin ne smejo odpirati pred 7. zjutraj in zapirati po 8 zvečer; druge prodajalne pa ne odpirati pred pol 8. zjutraj, ne zapirati po 7 in tri četrt zvečer. To je uspeh organizacije trgovskih uslužbencev, ki se je za to že dolgo bojevala. Toda delodajalci so drugačnega mnenja. Zdi se jim, da je 12 ur na dan dela za uslužbence še vse premalo. Poleg tega pa pripovedujejo vsi. da tak urnik škoduje njihovim trgovinam. Dokazali tega sicer niso in dokazati niti ne morejo. Zakaj ljudstvo je, pije, se oblači, obuva, sploh živi kakor poprej. Toda ne ozirajoč se na absurdnost njihovih trditev, katerim ne verjame nihče, ki ima možgane v glavi, so vložili na namestništvo rekurz proti imenovani naredbi. Tudi jestviničarji, ki se v svojem konsorcjju zaradi tablic in jezika pre-
pirajo vedno, kadar delavci kaj zahtevajo, tudi oni so pozabili na narodne spore in vložili rekurz. Tak rekurz so vložili — kajpada — tudi barkovljanski trgovci. In našla se je bela vrana. Gospod Josip Pertot, trgovec z vinom in ko-lonijaluim blagom v Barkovljah, ni hotel re-kurza podpisati. V »Edinosti1* je objavil izjavo. V njej trdi tudi on, kakor vsi drugi, da nov urnik škoduje zlasti narodni trgovini, prizna opravičenost rekurza in se z njim strinja. Ampak podpisal ga le ni. Podpisal pa ga ni zato, ker je bil sestavljen v italijanskem jeziku. Pravi pa, da bi ga podpisal takoj (besedo je podčrtal g. Pertot) tudi z obema rokama, ako bi bil rekurz spisan ali pa če se mu predloži rekurz spisan v slovenskem jeziku. Pa smo si mislili: Še ene bele vrane ni med trgovci. Gospod Pertot bi samo rad, da se mu dovoli v s 1 o v e n s k e m jeziku odrekati več počitka uslužbencem. In »E-dinoat1* ? Ona je notico objavila brez komentarja, kar navadno pomeni, da se z njo strinja. To razumejo vsi. Le narodni trgovski uslužbenci niso še prišli do tega spoznanja.
— Zabavni odsek Ljndskega odra priredi v nedeljo 27. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »International1* domačo zabavo. Sodeloval bo naš pevski zbor, ki bo nastopil z lepimi točkami. Da bo poskrbljeno za različno zabavo, se razume. Vstop je prost vsa-komu, ki se želi veseliti.
— Poskus samomora. 171etna v Trstu zaposlena prodajalka Valerija S. se je hotela v nedeljo ob 4 popoldne zastrupiti s fenilno kislino. Zdravnik reševalne postaje jo je dal prepeljati takoj v bolnišuico, kjer so ji rešili življenje. Vzrok njenega poskusa je bila seveda nesrečna ljubezen.
— Nezgoda. 381etni kmet Peter Pertot, stanujoč v Barkovljah v ulici del Bo veto št 416, ki je božjasten, je padel v nedeljo popoldne pred svojim stanovanjem tako nesrečno, da mu je počila lobanja. Pertot je bil na mestu mrtev.
— Razlskavanjc Jadranskega morja. Minuli teden je odplula iz Trsta bojna ladja »Najada1*, ki je dana na razpolago avstrijskemu društvu za prirodoslovna raziskava-nja jadranskega morja. Na ladji so vseučiliški profesor dr. Eduard Brtlekner in profesor zem-ljepisja dr. Grund. Za preiskovanje živalskega življenja v morju skrbi ravnatelj zoološke postaje v Trstu, profesor dr. Cori.
Gospodarski pregled.
** Kousumno društvo za Ljubljano in okolico. Pod tem naslovom je bila včeraj v gospodarskem pregledu notica, v kateri je tiskarski škrat zamenjal število 1500 za 5000. Bere naj se: Številka 1500 je že prekoračena.
** Sladkor stane na debelo že 90 K sto kil v grudih. Pričakuje se pa še ta teden zvišanja. Na delu so kapitalisti! Konsument le potrpežljiv bodi.
Občni zbor ljubljanskih lesnih delavcev.
Skupina lesnih delavcev v Ljubljani je imela v nedeljo 30. julija 1.1. svoj polletni »občni zbor** v salonu gostilne pri »Levu1*. Na dnevnem redu je bilo: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Poročila nadzorstva. 8. Nadomestne volitve. 4 Pogovor o sklepih zadnjega zvezi-nega zbora. 5. Eaznoterosti. Po odobritvi zadnjega zapisnika je predsednik sodr. Zore poročal. da so bili v tekočem letu tri društveui shodi, šest odborskih sej, in več delavniških sestankov. Nato je podal namesto blagajničarja Golarja poročilo o denarnem prometu, in blagajniškem stanju sodr. Zore sledeče poročilo : Dohodki glavne blagajne: 5968 prispevkov po 64 v 3829'52 K, 50 prispevkov po 50 v, 25— K. II prispevkov po 66 vin., 8*58 K. 63 vpisnin po 50 v, 31*50 K. Bazno 34 vin. Škupaj 3894*94 K. Izdatki: Brezposelna podpora 549 45 K. Bolniška podpora 997*30 K. Potna podpora 113*20 K. Izredna podpora 10.00 K. Preselnina i. t. d. 25'00 K. Podpora za orož. vaje 20*00 K. Stroški za shode 92 60 K. Lokalni blagajni 361*86 K. Inkaso 60*31 K. časopisje 592 80 K. Pogrebni stroški 100*— K. Bazno 18*22 K. Škupaj 2840*74 K. Glavni blagajni oddala 1054*20 K. Lokalna blagajna je imela dohodkov 718*40 K. stroškov pa 285 67 K Pribitek znaša 432 73 K. Stavkinega sklada se je nabralo 361*86 K. Za koutrolo je poročal, sodr. Kavčič, da je pregledal vsak mesečni obračun, kakor tudi knjige in da je našel vse v najlepšem redu. Knjižničar sodr. Godec je poročal, da je izposodil 110 knjig. Nadalje je priporočal, da naj člani vsakokrat prinesejo s seboj članske knjižice, K 3. točki je naznanil sodr. Tokan, da zapusti lesne delavce, se v toplih besedah zahvalil za zaupanje in predlagal, da se na njegovo mesto izvoli drugi podpredsednik. Med tem ko se je
kandidatua komisija posvetovala, je predsednik prešel k 4. točki, h kateri je sodr. Tokan \ obširnem govoru podal poročilo o zadnjem zve-zinem zboru. Pojasnil je temeljito, da je mo rala zveza zvišati prispevek k bolniškem fondu od 14 na 16 v., ker je fond vsled velikih bolniških podpor skoraj izčrpan. Naznanil je tud sklep odbora, da vzlic povišanju bolniškega fonda, ostane ljubljanska skupina lesnih delavcev pri svojem 70-vinarskem tedenskem pri spevku, kar so navzoči z zadovoljstvom vzeli * vednost. — Kandidatna komisija je predlagal, za podpredsedniško mesto sodr. Zoreta, kate rega je občni zbpr tudi enoglasno izvolil, m. njegovo mesto pa je bil istotako enoglasno iz voljeu sodr. Bok Pogačnik. — Koncem občne ga zbora je sodr. Tokau apeliral na člane, d* naj vsi pristopijo k »Produktivni zadrugi ljub ljanskih mizarjev1*, na kar se je sodr. Zore \ toplih besedah v imeuu vseh ljubljanskih mi zarjev zahvalil odhaj«jočemu s odr. Tokauu z:, njegovo dolgoletno iu vseskoži požrtvovalna delovanje v društvu iu zaključil polletni občni zbor.
Delavsko gibanje.
= Stavka pri Bonača r Ljubljani s •
nadaljuje. Za organizirane delavce bo odslej t. delavnica zaprta. Da je stvar tako daleč do spela, ni nič čudnega, zakaj gospod Bonač i. gospa Bonaška ravnata z delavstvom precc-grdo. Nekoč sta se dve delavki samo zasmejali pa je v soboto utrgal vsaki eno zaslužen. kronco. Kam je dal tisti dve kronci, pa ni po vedal.
= Številke govore. Socialistična strank v Nemčiji ima po poročilu pred kratkim obi lodnnjenega izvestja 835 362 politično organiziranih članov, 115.524 članov več kakor lan: Da se te številke zamurejo prav presoditi, j potrebno ugotoviti napredovanje stranke v zao njih letih. Gibanje števila članov v zadnjil. petih letih je bilo sledeče:
Leta	190d.......... 384.327 člano\.
»	1907.............. 530.466	„
„	1908.............. 587.336	»
„	1909.............. 633.300	»
„	1910.............. 720.073	„
„	1911................. .	835.562	„
Samo 1. 1906.—1907. je bil	naraščaj	člano'
večji kakor letos, to pa zaradi volitev, ki so s* takrat vršile. Pri bodočih volitvah bo števil članov gotovo večje kakor kdaj poprej, Pri hodnje leto bo imela socialna demokracija n>. Nemškem milijon politično organizirane vojski Tudi denarno stanje stranke se je izboljšal in sicer je bilo prejemkov 13 milijonov mar* a lani 935.000 mark.
ZADNJE VESTI.
Mesno vprašanje.
Budimpešta, 22. avgusta. Ogrsk« vlada je sklenila, da ne poda za sedaj noben oficielne izjave o konferencah z avstrijsko vlad ' glede na uvoz argentinskega mesa. Ce pa pod avstrijska vlada kakšno uradno izjavo, b ogrska odgovorila če bo treba.
Dunaj, 22. avgusta. »Freradenblatt' piše: Nasproti različnim vestem o pogajanjih obeh vlad predloži vlada poslanski zbornic v prihodnjem zasedanju ves matergal in po jasui natanko ves razvoj mesnega vprašanj:.
—	(Od samih besed avstrijsko ljudstvo ne bi-sito!)
Stavka tram vaj kih uslužbencev r Trstu.
Trst, 23. aprila. Stavka cestnih želez ničarjev se nadaljuje. V oklicu na pre bivalstvo pojasnjujejo stavkujoči da jim je d rekcija tramvajske družbe vsilila stavko, ker j. odbila njihove opravičene zahteve. Včeraj j tramvajska družba plakatirala po mestu razglas v katerem izjavlja, da bodo odpuščeni vm uslužbenci, ki se ne vrnejo danes na delo.
Trst, 23. avgusta. Včeraj popoldne s stavkujoči zopet zborovali in sklenili, da s • stavka nadaljuje. Bazglasa tramvaj ske družbe, pozivajočega uslužbence na dele zbor ni sprejel v vednost, ker se družba n obrnila naravnost na organizacijo prometnih delavcev.
Ogrska obstrukcija proti brambnlm predlogam.
Budimpešta, 22. avgusta. Na dn našnji seji poslanske zbornice brambne pred loge niso prišle niti na razpravo. Med vlogam je več peticij za splošno in enako volilno pra vico in zoper brambne predloge. Velik hrupi* povzročila predsednikova izjava, da ne dopust debate o šikauiranju lista »A N a p1* pred dnev nim redom, temveč le med interpelacijami p> dnevnem redu. Opozicija je nato zahteval., tajno sejo; posl. Bakonji in Batthj-
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo mm Tolstovrško slatino,
d je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
iaslov: Tolsto Vilka slatina, pošta Guštaoj, Koroško, kjer Je tudi gostilna, letovišče In prenočišče. |gj n ^ Svoji k svojim l
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek rpravega:Frane - , s kavnim mlinčkom iz tovarne v Zapre!;a. l,v vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoj." sv:-prekošene kakovosti je pravi Franck t;,ii priljubljen v vsakem gospodinjstvu. - -
t n y i sta vehementno napadala vlado, ki hoče svojim postopanjem zadaviti tiskovno svobodo. \er je bilo v dvorani le BI poslancev, je moji predsednik sejo na zahtevo P o 1 o n y i j a reki uiti.
Budimpešta, 23. avgusta. V dobro »oučenih krogih trde z vso gotovostjo, da je isoda sedanje zbornice že zapečatena in bo v .lajkrajšem času razpuščena.
Kolera na jadranski obali.
Poreč, 23. avgusta. Bakteriološka prečkava je dognala na ladji „Mimo“ v poreškem .•krajnem glavarstvu slučaj kolere. Ladja je 18. f. m. odplula iz Eiminija v Italiji; 19. je obo-al sedemletni Marino, sin mornarja Belicchija n 20. je umrl, ne da bi bil izstopil na suho: Ladjo s posadko so prepeljali v morski lazaret.
Pekovske demonstracije v Budimpešti.
Budimpešta, 23. avgusta. 120 pekovskih pomočuikov je priredilo veliko demon--tracijo pred hišo zveze pekovskih mojstrov, cjer se nahaja posredovalnica za delo. Demon-'trantje so razbili okna, vdrli v hišo in razdelili vse pohištvo, šele policija je demonstrante /azgnala.
Proti papeževi zastavi.
Budimpešta, 22. avgusta. Na cekarjev rojstni dan je katoliški klub v Aradu razobesil papeževo zastavo. Policija jo je kljub protestu društvenega zastopnika, češ da rabijo uapeževo zastavo vsi katoliški klubi na Ogrskem, konfiscirala. Zdaj je bil klub zaradi rabe nelegalne zastave obsojen na 70 kron globe.
Beka in Sušak neokužena.
Beka, 22. avgusta. Uradr.o se razglaša >la sta Beka in Sušak od jutrišnjega dce smatrati za neokuženi mesti.
Zenska vseučillščna docentka.
L i p s k o , 22. avgusta. Na novoustanovljeni visoki šoli za ženske ima biti znana pisateljica Bibarda H u c h imenovana za docentko, da predava o literarni zgodovini. To <>i bila prva ženska, ki bo poučevala na nemški visoki šoli.
Legar v umobolnici.
D a n c i g , 22. avgusta. V umobolnici Komadstein je obolelo 140 umobolnih in stre-žajev za legarjem. 17 jih je že umrlo.
T uril ja.
Carigrad, 22. avgusta. Bešid paša, ki je sedaj poslanik na Dunaju, odklanja listnico ministra za zunanje zadeve, ki mu jo ponujajo. Povabiti hočejo bivšega finančnega ministra Džavida, ki je zdaj na potovanju po Anatoliji, da sprejme ministrstvo na mesto Rifat paše, ki odide te dni kot poslanik v Pariz.
Atentat na železnico.
Skoplje, 22. avgusta. Med postajama Kumanovo in Hadjelar je bolgarska četa izvršila atentat z bombo. Štirje bolgarski železniški delavci so bili ranjeni, eden pa ubit.
Kolera na vojaškem parniku.
Carigrad, 22. avgusta. Na ladji „Marmara“, ki ima transportirati 1000 vojakov v Meduo, je v treh dneh obolelo 70 oseb za kolero, 20 jih je umrlo. Parnik se je moral vrniti v Klasomene v karanteno.
Portugalsko.
L i s b o n a, 22. avgnsta. Slovesna razglasitev republičamke ustave se je izvršila ob velikem navdušenju množice.
Draginja na Francoskem.
Pariz, 22. avgusta. Iz Maubege, Bou-Mes in drugih mest javljajo velike nemire zaradi draginje.
Generalna stavka na Angleškem.
London, 23. avgusta. Med železničarji vlada veliko razburjenje, ker železniške družbe ne drže besede; vsled tega je še vedno do 75 tisoč železničarjev in transportnih delavcev v stavki. V Manchestru stavka okolo 1000 delavcev, prav toliko v Hullu. Tudi v nekaterih manjših mestih se železničarske stavke nada-lj ujejo.
London, 23. avgusta. Po novejših poročilih so uporniki pri izgredih v Tredegar, Elbro Vale in Bhymney plenili najprvo židovske hiše; potem se je vsled draginje razjarjena množica lotila drugih poslopij. V Tredegerju je bilo pri spopadih s policijo ranjenih okolo 30 oseb, ki so jin prepeljali v bolnico. Razburjenje se ni še prav nič poleglo iu se utegnejo vsak hip vneti novi izgredi.
Zaradi suše odpovedani manevri.
L o n d o n , 23. avgusta. Vsled hude suše odpadejo letošnji manevri na Angleškem.
Rudniška nesreča na Angleškem.
London, 22. avgusta. V premogokopu Maltby pri Botherhamu so včeraj eksplodirali plini. Več delavcev je bilo pokopanih. Tri mrliče so spravili na dan. Boje se, da je število žrtev veliko večje.
Maročanska pogajanja.
Pariz, 23. avgusta. Francoski poslanik C a m b o u se vrne 28. t. m. v Berlin. Tedaj pride tudi nemški državni tajnik Kiderlen-Wachter. s počitnic iz Švice; pogajanja se bodo nadaljevala koncem avgusta ali pa v začetku septembra. V francoskih vladnih krogih 80 prepričani, da se pogajanja ugodno završe.
O on J a proti zamorcem.
Novi J o r k , 22. avgusta. V državi Georgia je nastala divja gonja zoper zamorce, ker dolže nekega zamorskega pridigarja, daje umoril maršala Newberryja iz Jakina. Farmerji hodijo v celih četah po deželi in streljajo na zamorce kakor na pse. Šest zamorcev so ubili, pet hiš, šest cerkva in štiri šole so zažgali. Med črnim prebivalstvom je strašna panika, ker so se fanatični belci zarotili, da ne sme biti v enem tednu v vsem kraju nobena ga zamorca več.
Perzija.
Peterburg, 22. avgusta. Po vesteh, ki so došle sem, je Mohamed Ali na pohodu proti Tebrisn. Glavar v Tebrisu je baje pozval Šahsevene, naj se upro sedanji vladi.
T e b r i s , 22. avgusta. Maraškega guvernerja, ki biva sedaj v Serabu. so napadli trije Armenci in en Tatar, ne da bi ga ranili. Napadalci so bili obsojeni na smrt
Odgovorni urednik Fran Bartl. izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Voznakolesa
Ceniki zastonj in franko.
r
Kjer sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi .FLORI AN
Želodčni liker
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zamdn kupoval draga ::	In	neprijetna	zdravila!	::
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-44. n n 4*80.
Naslov za naročila: wFLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
JTifi ne pomaga!
Hoji gramofoni in godbeni av-r tomati so le najboljši 1
A. Rasberger,
m
Pozor! Zadnji čas je
da se obnovi naročnina.
I
\
Laška in dunajska - - kuhinja - -
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
Vsak čas se dobe mrzla in goika jedila, zmiraj sveže morske ribe in izvrstno in ravno došlo vino ,,Brionl“.
Sprejme se abonente na kosilo in večerjo.
V prenovljenih prostorih in pod novim ravnateljstvom |e priporoča sl. občinstvu za obilen obisk.
Hotel Tratnik
»Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 27,
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene.
Lepi gostilniški prostori in povsem na novo urejeni velik senčnat vrt.
Tehnični bird in podjetje zgradb
Ingenieur H. Uhlir, Ljublana, Resljeva cesta 26
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znan--------------- stvena	mnenja,	prevzetja	zgradb ——
•J
Kavarna „Central“
Sv. Petra cesta št. 37 pri jubilejskem mostu — se cenjenemu občinstvu in delavstvu toplo priporoča. —
S spoštovanjem	Štefan	Miholič,	kavarnar.
Delniška družba združeni pivovarn Žalec in Laški trg
Sl	 rnm’u	r	%_
Telefon štev. 16$.
v Ljubljani
Telefon ftter. lg».
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih In steklenicah.
  Zaloga v Spodnji Šiški.	.