Leto LXXV^ it. 237 Ljubljana, petek 33. 1943 F reis — Cena — Premo t cent. so UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCdNIJBVA LTLJCA •_TKLJCFON: 31-22, 31-38, II-M, 31-25 opoMne — Mesečna naročnina 11 lir — Račun pri posino ček. Izubijana BMM Nene sow]etische IhmAtiruclisversnclie gescheitert 54.000 BRT durch U-Boote versenkt — Keine grosseren Kampf-handungen in Siiditalien — 18 Feindflugzeuge am Mittvvoch bei Terrorangriffen abgeschossen Aus dem Fuhrerhauptquartier, 21. Okt. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Einbrucnsraum siidčistlich Kremonl-schug fuhrten die So\vjets gestern vor-uber^ehend nur ortliche Ansriffe, mit de-nen die die Kinbruchsstelle nach den Sci-ten zu er\veitern versuchten. In stellen-%veise erbitterten Kampfen \vurdcn diese Anq:riffe abj?e\viesen. An der Front z\vischen Kie\v und Tschernigou- setzte der Feind seme star-ken, mit jevvcils mrhreren Divisionen un-ternommene Dure hbruchsversuchte fort. Wahrcnd nčirdlich Kiew allc Anirriffe blu-tier seheiterten. sind die Kampfe nord\vest-lirh Tsohern?fro\v noch in Gangre. Von der ubriq;en Ostfront \verden nur aus den Absrhnitten von Melitopol. Go-mel und siiduestlieh Velikije - Luki leh-haftere ortliche Kampfe nemeldet. — Nordlich Kiew zeichnete sich die Kampfirruppe der 323. Infanteriedivisjon nnter Obcrst Glatz durch hervorra^ende Haltune, und Kampfleistuiuren in Anjrriff und Absvchr besonders aus. An der suditalienisehen Front kam es sestern zu keinen grdsseren Kampfhand-luneen. Feindliche Vorstosse bei Campo-basso und an der Kiistenstrasse nordwest-lich Termoli wurden absewiesen. Feindliche Flusrzeujje drangen am sestričen Tage. sowie in der verRanjrenen Nacht unter \Volkenschutz in das Reiehs-sebiet ein und \varfen Bomben auf eini-ge Orte. darunter kleine Landgemeinden Es entstanden Beringe Personenverluste und Gebaudeechaden Luf tverteidigungs-krafte brachten 16 viermotorige britiseb nordamerikanisehp Bomber und iwei J2-ger /um Absturz. Die deutsche Luft\vaffe fuhrte in der ftacht zum 21. Oktober einen starken An-griff gegen das Hafengebiet von Hull und beleffte ausserdem Einzelziele im Stadtge-bict von London und an der siidenglisehen Kiiste mit Bomben. Ein deutscbes Flug-zeug ging verloren. Deutsche Untersee - Boote versenkten aus dem britiseh - nordamerikanisehen Nachschubverkehr tm Mittelmcer sieben Scniffe, mit 54.000 PRT und beschadigten ein weiteres durch Torpedotreffer schwer. t.mtatlvi dl stffijđđiijffHittt sovfeticf Ealliti Da! Quarticr generale del Ffthrer, 21 ot-tonre. DNB II Comando Supremo jjonna-nWo romiinica: Nella zona deiLa hreecia a smle*t di Cre-menciujj i sovirtioi ieri tenipcranoamcnte hanno effettuato soltanto • intesi a^l all:irj;-are verso i lati i p;mti »!el-la brcceia. In eombattime*:ti in quale!ie punto aceaniti questi attacchl sono stati respinti. Sul fronte fra Kiev e Ciernigov ti nem«, co eontimiava i »strni forti tentat'vi tli »fon- damento sferrafi tal volta da parecchM di-visfoni. Mentre al nord di Kiev tatti gli attacchl sono fa'iliti sanffuinosamente pordu-ra aneora la lotta a nordnvest di Cierni- grov. Dal rimanente fronte alPoriente si seg-?ia-la piii vivaee attivita loeale solranto dai settori di Melitopol, di Gomel e a sudovrst di Velikije Luki. Al nord di Kiev si e partieolarmente di-atinto pi'r i! suo ecccllento comportamento ed i succensi ottenuti il gruppo di combat-tfmento della 323a Divisione di fanteria al comando del colonnollo ero azioni di combattinicnto piu im-portanti Colpi tlol nemieo presso Campo. basso nonehe lanpfo la strada eostiera a nordovest di Termoli sono st^.ti respinti. Aerei nemici durante il piorno di ieri e la notte scor> a siTvrndo«! dČBa prott-zione dej nafti« peaelia'vaiM «ul territ-jrio del P. ieh e sprcneiavano honibe mi alcune lo-csirta tra ctii a-Vu a» piecole in campauna. Si ebbero eslgoe pridite di persone r.on- cht' danni ai fabbricati. Forze cr.ntroaeree hanno abh:^*ttrto 10 bomhartliori anrrloame- ricanJ qoadHraotorl nonehe dne caeclu. La Lnftwarfe nella notte del 21 ottohre -ierr6 un fcrte attaooo contro la zona del porto di HaU v ssraneiava ;no!tre bombe sni sing^ofl oblettlvi rei pressi della olttft di Londra cono pure sulla eosta meridio-nale di Oran Bretag-na. I"n apparecchio te. deseo risulta perduto. Scttomarini tedesehi affondavano dal traffico anglo-americano di rifornimento nc»l Mediterraneo 7 piroseafi di 34.000 ton-nollate e danreggiavano gravemente un al-tro con colpi di siluro. Angleži umorili 2000 Badoglijs^i vsfaksv Napad angleških bomhnlfkav na -zsvczra'iie44 v Egejskem morju Bertiu. 21. ckt DNB. Kot smo že poročali, je bil v noći na torek nspaden kakih 25 milj severno od Krete nek nemSki par-nik. namenjen v Grčijo. Bombe z 10 angleških letal so težko poškodovale ladjo, ki je vozla 2300 Baaoglijevih vejakov. med njimi 150 častnikov. Rešilo se je vsega skupaj le 400 mož. tako da je skoro 2000 Ba-doglijeveev umrlo v valovih. število Žrtev je zaradi tocra tako veliko, ker so podnevi, ko je nemška rešilna služba delala a polno paro. Angleži priletel'-znova in skušali pri dnevni svetlobi ovirate' reševanja. Njihove bombe so padale med T vodi plavajoče preživele Italijane. Poleg: teg:a pa so še obstreljeval1 brrdolomce s svojimi strejn cami, zaradi česar jih je večina utonila. Zaradi bombnega zadetka se je zrušilo neko nemško rešilno letalo, ki je sodelovalo pri reševanju. Poškodovanih je bil tudi več reševaln h ladij, ki so jasno nosile svoje znake. Br tanci so vedeli, da so b le na ladj: vkrcare intonirane Badoglijeve čete. torej n;ihovi tako zvani >■ zavezniki«. V teku enega meseca se je sed3j v Egcjskem m:rju že drug č zgozlilo- tla jo Angleži kljub vsem človečanskim piedp sem umorli preživele brodolomce. Za ameriškr žide |e vojna še prekratka ženeva, 21. okt. J_>XB. Dočim moi-ajo vo-^aJci, ki so jih židovski vojni hujskači po-alali na bojišče, pretakati svojo kri, si polnijo slednji, enako kot v prvi svetovni vojni, svoje kašče z žitom. Zanje vejna nikakor ni predolg«. Znani angleški časopis >News Leader« piše, da moramo samo prerastati ne\vyoiTške finančne časopise, pa bomo takoj spoznali, kdo je v Ameriki resnično zainteresiran na dolgi vojni. V tem časopisju namreč najdemo naslove kot n. pr.: :K5ovarice o miru znižujejo vrednost bombaževih delnic « V sled šušlanja o skle-niltvi mii-u padajo delnice za 4—6 točk.* Nek bombažni producent je v tedniku »New Tork Call .•^pesnil celo neko >pesem-* o tem padanju tečajev, v kateri pravi: »če se bo ta "vojna prezgodaj končala, bodo šli vsi naši zaslužki k vragu. Cene bombaža padajo dnevno in ves svet se žalosti. Če kdo govori o miru.« Bukarešta, 21. okt. DNB List Porunca Vremj., piše, da izraža nedavna izjava žida Moriea Brandeisa, bližnjega Rooseveltove-ga svetovalca, ki je v »New Yoik Timesu« zahteval, naj se vse sile Angloameričanov osredotočijo na čimprejšnje uničenje Nemčije, odkrito željo svetovnega židovstva. Ta sen je razumljiv, ker b: le na ta način ži-dostvo pnovno l^hko prišlo nazaj v izgubljeni evropski raj. Julje se namreč zavedajo, tka bi uresničili svoje načrte o svetovnem gospodarstvu le takrat, ko bi zopet zavladali v Evropi, ki je vsed svoje stare kulture opasen nasprotnik njihovih stremljenj, židovska zahteva po osredotočenju vseh razpoložljivih sil v boju proti Evropi pa ima še drugi vzrok, namreč židovsko spoznanje, da z zavlačevanjem vojne vedno bolj raste v vsem svetu in celo v anglosaških deželah sr 1 proti Židom. Zato je boj proti Nemčiji in s tem proti skupnemu evropskemu nacionalizmu najnujnejša naloga sodobnega židovstva. Sudan pod angleškim vplivam Britanska neoiikritosrčiiost napram Egiptu Sofijo. 21. okt DNB. Politični razvoj Sudana se je pomaknil za kerak dal^e z dekretom o ustanovitvi visokega posvetovalnega odbora v severnem Sudaru V tem od-'boru, ki se bo sešel pod predsedstvom generalnega guvernerja Huberja Huddlesto-na, bodo zastopane pokrajine Mcdrega Nila. Darfor. Kordofan. I":artu. Kassala in Severne province. Vsaka teh pokrajin bo imenovala v odbor 3 člane. 2 izmed njih iz gospodarskih zbornic. Od teh dveh mora hiti eden domači. T; člani bodo zastopali | socialne in gospodarske poklicne interese, ▼ključno tudi poljedelstvo, narodno vzgoja in ljudsko zdravje. Odbor bo imel skupno 28 članov. Egipt še nadalje vztraja na svoji zahtevi, da je Suian nedeljiv del egiptovskega državnega czemlja. Ukrepi britarske vlade pa hočejo doseči sudansko neodvisnost in njegovo proglasitev as samostojno deželo, ki bi pod angleškim vrnc-vnim pokroviteljstvom odklonila vsako zvezo z Egiptom. Novi ukrep so mnogo obetajoč primer britanske odkrit-£rčrcst; v vprašanju vse-arabske unije _ Rastoči vpfiv komunistov v Severni Afriki Ženeva. 21. ckt DNB. Pred kratkim na-sta!: spor med komunistično stranko v Tu-n!&u in meo dc^clistlčnim generalnim preži-den tom Masto se je končal z zmago komunistov. Glavn tajnik komunistične stranke Ali Djerad. ki je bil zaprt vsled nekega pisma, v katerem je žalil generalnega prezidenta. je bil zopet izpuščen na svobodo, ker so zani intervenirali kcmuni6t:čni poslanci pri alžirskem komiteju. Dogodek znova potrjuje porast komunističnega vpliva v francoski Afriki, ki se mu niti najvišji degolistični oblast-nik? ne upajo več upirati. Bukarešta DNB. Uradno objavljajo, da bodo 1. novembra letos vpokBcani letniki *923 in 1925. Novi sovjetski poizkusi prodora izjalovljeni m nobenih vetjih bojev — 18 ladjevja — V južni Italiji sovražnih letal sestreljenih Fiihrerjev glavni stan, 31. okt. DNB. Vrhovno povcljnistvo oboroženih sil objavlja: Na vdornem podroeju jutnovzhodno od Kremenčuga so pod vrele včeraj sovjetske čete le mimogrede krajevm napade, s katerimi so poizkušale razširiti vdorno področje na obe strani V mestoma ogorčenih bojih so bili ti napadi odbiti. Na bojišču med Kijevom in CeroJgovom je nadaljeval sovražnik svoje močne z večjim številom divizij podvzete poizkuse pro-ttora. Medtem ko so se severno od Kijeva krvavo izjalovili vsi napadi, se boji severno zapadno od Cernigova se nadaljujejo. Z ostalega vzhodnega bojišča javljajo le iz odsekov pri Melitopolju, Gomlu in juz. nozapadno od Velikih Luk živahne krajevne boje. Severno od Kijeva se je z odličnim zadržanjem in velikimi bojnimi uspehi v napadu in obrambi posebno odlikovala bojna skupina 323. pehotne divizije pod polkovnikom Glatzom. Na jutnoJtalijanskcm bojišču ni bilo včeraj nobenih večjih bojev. Sovražni sunki pri Campobassu in na obalni cesti severu ocapadno od Termolija so bili zavrnjeni. Včeraj in v pretekli noči so prodrla sovražna letala pod varstvom oblakov nail nemško državno področje in metala bomb/ na nekatere kraje, med njimi tudi na maj. hne podeželske občine. Prebivalstvo je utrpelo majhne izgube in povzročena je bila manjša škoda na poslopjih. Protiletalska obramba je sestrelila 16 štirimotornih an-glo-ameriških bombnikov in dva lovca. Nemško letalstvo je izvedlo v noči na 21 oktober močan napad na pristanišče Hull in razen tega obmetavalo posamezne cilje na mestnem področju Londjna in na južni angleški obali z bombami. Izpuhih smo eno letalo. Nemške podmornice so potopile v an^lo. ameriški plovbi na Sredozemskem morji. 7 ladij s 54.000 brt. in težko poškodovale s torpedom še neko ladjo. Krajevni spopadi jugozahodno od Velikih Luk Sovjeti ranjeni poskušajo prekoračiti Volhov — H«ic!o je z dobro merjenim ognjem preprečil sovražni vdor Berlin. 21. okt. DNB. Dočim so Se jugovzhodno od Kremenčuga nadaljevali z ne-zinanjš no s lovitostjo težki obrambni boji, so se na podre čju okrog Velikih Luk vršili 19. t. m. le živahri krajevni spopadi na dosedanjih težiščih. Napad', med seboj brez vsake zveze, so bili odbiti in peki prejšnjega dne že cbkoljen sovražni vdor je bil s protinapadom cdstran;en. V pričetku oktobra so csvojili boljševi-k; neko važno višino ob rebu neke jezerske cžne. Od tu so hoteli pred par dnevi nadaljevati svoj napad, ki so ^a debro pripravili s top-ištvoni in z metalci min in ki s3 gra nameravali izvesti s šest'mi divizijami eno brigado ter neštetimi tanki. Zaradi materialne premoči jim je res uspel začasni vdor. Toda poveljnik neke blžnje pcmersko-meklemburške pehotne diviz'je se je odločil, da br s silami, ki jih je v naglici zbral in ki so bile podprte s topništvom, metalci megle in številnimi vtigri«. takoj prodrl preko neke boljševiške višine grl c bok r v njihov bok. Pod njegovim vodstvom so si Pomeranci in Moklemburžani izvojevaji vas za vasjo kljub ogorčenemu sovjetskemu odporu in so dcsegl: že popoldne določen* cilj. Močne sile neke sovražne strelske divizije ter vsa sovjetska brigada so bile pri tem razbite. Skupne izgube sovražnika cenijo na 5000 mož. cd katerih so jih s3mo na bojžču našteli 1850 mrtvih. Plen težkega i- lahkeg: orožja je b:l prav tako izredno ve ik. Sedem napadajocih tankov pa je b lo zažganih. Zvečer, ko je bil boj k:nčan. e bilo zopet vse izgubljeno ozemlje v naših rokah, peleg tega pa so si n še čete očist le še neko važno oskrbovalno ce.cto. ki jo je sovražn k tuii že za-časn; zasedel. Nekje drugod so se grenad rji neke rensko jehrtre divizije že enajst dni hrabro bil. ko so boljševiki ponovno napadli našo postejanke s petimi pehotnimi d vizijanv in neštetimi tanki, katerim je pripravljalo p:t 90 bombnikov s svojimi bembami in stroinicanv. Naši vojaki pa so s svojimi baoneti vedno znova odbijali neprestano napadajoča Sovjete. Neka vrž-a višina je štirikrat Omenjala gospodarja, ob mraku pa je bila zrpet vsa g'avna bojn^ črta, z izjemo nekega krajevnega vdora, ki pa je bil tudi odrezan od zaledja, trdno v naših rokah. V teh bojih se je ponovno izkazala vsa premoč posameznega nemškega vojaka proti masi Sovjetov, Tako je na pr. 18. cktobra neki naddesetnik prevzel vodstvo čete, ki je v boju izgub;la svojega poveljnika- iztrgal s svojim juraškim zgledom svoje tovariše iz sovražnega zapornega cgnja. ki je že grozil, da bo vse ugonobil, ter zasedel na čelu svojih tovarišev staro četno oporišče, ki ga je branil pred vsemi napadi sovražnika. Nekje drugod pa je neki poročnik na svojo roko prešel v protinapad proti 80 Sovjetom, ki sj vdrli v naše postojanke in je kljub težki poškodbi na stegnu ostal na bojišču, dokler se ni položaj razčistil. Vzhodno od Ilmenskega jezera se je vršilo 19. t. m. samo obojestransko lzvidni-ško delovanje. Ob Vclhovu pa so uničili naši lovci nek sovražni cddelek. ki se mu je posreč'lo prekoračiti reko ter preprečili nadaljnje sovjetske poizkuse, priti preko reke. Med težkimi obrambnimi boji je napadel sovražnik 13. oktobra eporišče neke gre-nadirske čete z mečnimi silami, ki jih je podpiral z ognjem svojih baterij metalci min in s protitankovskim topništvom. Čeprav ni bilo tam n'kakih izgrajenih topniških opazcvalnic, je neki pomersko-me-klemburški perečnik tako dobro upravljal ogenj svojega topniškega polka, da je bil prvi r. g pad Sovjetov pop:lnoma razbit. V boj'h s protitankovskim topništvom ga je zadel keščok izstielka. a poročmk je komaj za silo obvezan zlezel nazaj v svejo opazovalnico in pomagal topništvu, da je preprečilo tudi drugi sovjetski n pad Kljub novim ranam, ki jih je dobil v noge in v hrbet, je vztrajal na svoji postojanki, šele rana na glav] ga }e prisilila, da je dovolil, da ga odneso r.a cbvezovališče. Le brezprimerno juna£tvo tega častnika, ki je izpolnjeval svojo dolžnest. dokler ni bil za boj popolnoma nesposoben je omogočilo, da s: naš: topovi neprestano streljan na sovražnik i in mu zadajali hude izgube. Po-ročn k je s svojo hrabrostjo pripomogel, da je bil sovražni rapad odbit in da je bil preprečen sovjetski vdor v nemške postojanke. * 1,000 brt« sovražnega oskrbovalnega ladjevja potopljeno Občudovanja vredni pogum naših podmorničkih posadk Beri in, 21 okt D.VB. NTov uspeh na-ih podmornic, javljen dne 21. cktobra v vojnem poročilu, je bil ok^ežen na posebno težkem področju Sredozemskega moria in je zategadelj toliko bolj pomemben To velja tako za podmornice kakor tudi za vrednost uničene tonaže in njenega tovr/ra Većina potopljenih ladij in tovornih panvkov je iznodr;vala 5 do 6000 hrt., nekatere pa sc izpodrivale še več Vse 'adje so vozile gradivo za ancrlo-amerš-ke oddelke v južni TtciMii in to Gradivo 'e 'z" 5'jbil --.nvražrrk ha^ v trenutku, ko b* 5n najbolj nuinr, Dotreboval Rrez dvema so dokaj nr;nemo<*!e fe potak(, te/-kečo m vsako oviro Kljub temu pa c po trebno mn(.<»o znanja !n poguma za operacije tik ob oba'i. kakc.r ic te tako često potreono v Sredozemskem mor:u. ker etlino potem utegnemo učinkovito zadeti sc;vražnikov oskrbovalni promet In tako jc bilo tudi pn a-q'ah, napadenih in potopljenih med Sicilijo :n Salernom Naci podnioraičarji so sc pač zavedati, z;; kaj so vodili to borbo, k: strem oslabiti so-• ažnjkovo oskrbovanje. Oklopn'k n pr.. ki «a utegne sovražnik izkrcati v Salernu. je tam rnnoo« več vreden kot v Ameriki, kjer jc bi! izdelan Tolko težja pa je ootem tudi izguba-će 2a terpeaa poiljje'0 na morsko dne kratko pred ciljem in na koncu narv.rr.e in dragocene vožnje z mmgo tisoč tonami dnage^a g.adiva Po vsem tem lahko sami uvidimo. meni v resnici poten-ttv 54JMM1 brt. osl.roo-»alncga ladje\ ja v Srcoozsmskem m<^riu Strogi ukrepi proti Arabcem Solun, 21 okt. DNB Britanske oblasti so odredile stroge ukrepe prot- onim arabskim vasem, ki ntsc hotele prodajah >vojih poljedelskih izdelkov židovskim prehranjevalnim naoizGrnikom Vsaki vasi sc nalož:li kazen v naravj in v teku 24 ur morajo cddatj predpisano količino jajc. živine, perutnine itd. Na" dalje So jim ukinili za prihodnjih šest mesecev tudi živilske karte za sladkor in riž Arab-aki list »Al Difaa« objavlja več protestnih brzojavk, ki so jih poslali številnT Arabci, ki obsojajo te pretirane ukrepe. Zatemnitev je obvezna od IS* do 6. ure! Trije novi odlikovane! Fiihrerjev glavni stan, 21. okt. DNB Fiihrer je odlikoval z viteškim križcem Železnega križa majorja Gvida von VVarten-berga, poveljnika nekega oklopnega gre-n^dirskega^>rlka. stotnika vVolfgan^a \Vie-demanna. poveljnika neke tankovsk.* bfl id. niške skupke ter višjega narednika Antona Baverja, vodnika nekega grenadirskega polka. i Boji pri Campobassu Berlin. 21 okt DNB. .Medtem ko SC e neka kanaaska brigada v južnih Apcninih psi-nravljala na napad na C'ampobas^o. m> ugo-ti.vilc nemške /vidnice neko izp fttavljeno kanac^ki- četo, ki se je Mižala kr hšcu n IC lam zadržala nekoliko ča^a. ne vcdoč ali ^e na- poda na desno ali levo. BatsJjonsk poveljnik, k ie >predaj BfiaaossJ to četo. je jxv slal nato skupino grenadir j ev na de>n< ^tran 7 nalc q0. da /a\/amci<. p< lo/ajc na boku /a Krmaočari Nato jc poslal druge grenadir jc v dva okjppnika in nksrsl, da / največjo brzin* oddrdrajo in napadejo Kanadčane Oba okiopnika sta prispela ba« tcilaj oc lovtafni ka, ko sc je k njemu pripeljal tud kanadriH bataljonski poveljnik in ie po vsem videzu hotel pokazat-" --v«,ji geti peavo pot Sedaj pa je udaril neme. Nek član kongresa je strmi BVOje poglede takole: »General Marshall nam je zapustil vtis, da se nahajamo v hudičevo težki vojni««. # Iz finskega vojnega porscila Helsinki, 21. okt. DXB. Finsko vojno poročilo javlja, da je bila pri Ruka jam ju uni" cena skupina 21 sovražnih vojakov. V sred njem odseku Aunuške zemelj>kc nzinc ic bil cdbit napad neke manjše si.vra/nc cdmice, ki ga je podpiralo topništvo. Italijani v Maroku ostanejo še nadalje internirani ženeva, 21. okt. DNB. Sklicujoč se na z Badoglievo vlado sklenjeno premirje so naslovile žene v Casablanci stanujočih italijanskih državljanov generalnemu roziden. tu francoskega Maroki presnjo, v kateri so ^-a prcs:le. naj izpusti njihcve internirane može. Čeprav stanuje večina Italijanov v Maroku že desetletja in čeprav se politično sploh niso udejstvovali, tej prošnji ni bilo ugodeno. Vojni obvezniki 15.000 glave italijanske kolonije v Maroku bodo še nadalje internirani. Začasna indijska vlada ustanovljena sonan. 21. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba). V četrtek je objav;l Subhns ć\nn-dra Bose. predsednik lige za indijsko neodvisnost in poveljnik narodne indijske voj_ ske. da je bila ustanovljena začasna vlada »Azad Hinda« (svobodne Indije). Tokio, 21. okt. (Vzhodnoazijska služba DNB) V četrtek zjutraj so vsi listi v Tokiu izšli v znamenju ustanovitve začasn^ svobodne indijske vlade v šonanu. ^Nippn TmesDairy Telegraipha< poroča, da je Kanada 19. oktobra prvič podpirala svoje ime neodvisno od Anglije in sicer pri podpisu podaljšanja pogodbe o posojilu in najeami. To je narjaljni korak k popolni samostojnosti tega dominijona. Stran g »SLOVENSKI N A R O D*, petek. 22. oktobra 1943 Stev. 237 Nepremičninski trg v začetka oktobra fe hupHa v Amartaa oh Savi izmeri $951 m2 za I07.H8 lir — NaafeJ b* Ljubljana, 22. oktobra V prvi tretjini tekočega meseca je zabeležila zemljiška knjiga pri okrajnem sodišču precej sprememb v stanju nepremičninske lastnine. Prodane in odsvojene so bile naslednje parcele in posestva: Karol Grum, posestnik v Spodnjem Ka-Slju. je predal svojemu snu Karolu Gru_ mu iz iste vasi parcela v kat obč. Kašlju za 2300 din. (Kupna pogodba je bila sklenjena že oktobra 1940). Saša Kovač, posestnik v Knezovi ulici, je odstopil Mestni občini ljubljanski brezplačno in bremen presto za ceste potrebno parcelo v kat. občin* Zg\ Siškj, v izmeri 770 m2. V Isti namen je pod e'akimi pogoji odstopil Herman Herzmanskv. posestnik na Večni poti parcelo v kat: cbč. Viču v izmeri 210 m2. Alojz;j Grebene, tr^cvec 'ni Tvrševi cesti, je predal Francu in Mar ji KovaČič tr. govcema v Gosposki ulici, travniško parcelo v kat. obč Trnovskem predmestju v izmeri 1749 m2 za 8000 lir. V kat. obč. Rudniku pa iima je pr;dal nj:vsko parcelo v izmen 913 ml za 29 000 lir. Ivan Irt. kamnesek in posestnk na Litijski cesti, ;r prodal Alojziji Anžičevi. p>-sestnici na Litjski cest1, njivsko parcelo v dav. obč. štepani vas;. v izmeri 503 m2 za 15.000 lir. S^ša Kovač, trgovec na Blei\veis^vi cesti Je prodal zavodu »Misijonske družbe svetega Vincencija Pavelskegfa^ na Taboru, ki gra je zastopal predstojnik Matija Contala-grzdno parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 34 12 ml za 24.000 lir. Ivan Podboršek. posestrik v šmartnem ob Savi. je prodal Mestni občini ljubljanski travn:5ko parcelo v kat. cbč. šmartnem ob Savi v izmeri 5951 m2, in to za ceno IS lir ms ali skupno 107.118 lir. Nakup nave-denegra zemljišča je sklenil župan mestne občrne ljubljanske s sklepe m od 2S. VII. 1943 in je njegov sklep odobril Visoki ko-misariat za Ljubi ansko pokrajino z dne 24. VIII. 1943. Zemljišče jo bilo kupljeno Z namenom, da gra mestna obČ;na uporabi za napravo mrho\i^ča (kafilerije)t torej v veterinarske svrhe. Franc Ditrch. zasebni uradnik s Celovške ceste, in JosipLna Krapaeva. posestni-ca in vdova po kavarnarju 0 Celovške ceste, sta prodala Josipini Javonrkovi. za-sebnici iz Beethovnove ulice, vrtno parcelo (zasebno pot) v kat. obč. Zg. sliki ▼ izmeri 38 m! za 10.450 lir. Kvadratni meter je stal 275 lir. Ista sta prodala Stašu Javomiku. industr;alcu iz Beethcvnove ulice, prav tam potno parcelo v izmeri 77 m2 za 21.175 Ur. Franc Vavpctič, posestnik iz Mesarske ulice, je kupil v kat. obč. Jezici dve parceli za 120.000 lir. MaruSka Verovškova. zasebni ca iz Jenkove ulice, je predala Milanu Verovšku, uradniku Kmetske posojilnice za liubljan-sko okolico iz Trdinove ulice, in ^Branku Verovšku. trgovskemu sotrudniku tvrdke Schneider in Verovšek i* Jenkove ulice, svojo četrt'no zemljišča i hisa- dvorišče, vrt) v kat. obč. Sv. Petra predmestje II del za 34.000 lir. Združene papirnice Vevče, Goričane *n Medvode, d. d. v Ljubljani, ki sta jih zastopala član upravnega sveta dr. Alojzij K: bal in ravratelj Milan Guzelj, so prodale nedoletni Tjasi Kroftovi, hčeri zasebnega uradnika iz Vevč, ki jo je zastopal njen oče dr. inž. Miloš Krefta, njivsko parcelo v kat. obč. Udmatu v izmeri 659 ms po 55 l r kvadr. meter ali skupno za 36.245 lir. Ista družba je prodala Mariji Krcftovi. zasebnici iz Vevč. njivsko parcelo v kat. obč. Udmatu v 'smeri 604 m1 za 33.220 Ur. Končno je prodala še dr. inž. M loSu Krefti, zasebnemu uradniku iz Vevč. paSnrško parcelo v kat. cbč. štepanji vasi v izmeri 757 ms in njivsko parcelo v kat. občini Udmatu v izmeri 82S m1 m vrt v izmeri 721 m- za 126.850 1 r Ivan in Ivana Kovsć, posestnika v Zg. I£aš.lju. sta prodala sinu Milanu Kovaču, železniškemu pregledniku, stanuječemu istotam, dve parceli v kat. obč. Zg. Kašlju (hiša s površino 65 mt in vrt v izmeri 161 m2) za 10.000 1 r. Jože Perme- pcsestn'k iz Ponove vasi, je prodal Rudolfu Grudnu, posestnku v Mali vasi. njivsko parcelo v kat. cbč. Ponovi vasi v izmeri 1723 ml za 7000 lir. DNEVNE VESTI — Smrt znanega biologa V Budimpešti je umrl te dni znani bioleg in psatelj 69-letni Raoul Francč. Pred meseci se je vrnil v oerrsko prestolnico iz Dubrovn'k^, kjer je preživel več let. Pckojn'k je bil potomec francoske knežje družne La Roehe-foucauld. ki je med franersko revolucijo pribežala na Dunaj. Zaslovel je po vsem evropskem znanstvenem svetu kot odličen b'Olog in ugleden znanstveni pisec. Njegova številna znanstvena deH so med najbolj črtanimi v sodobni prirodoslovni znanost'. Bil je tudi sotrudnik raznih drfevnikov ter revij. — Lep razvoj letovišča rotva ob Vrbskem jezeru. V zadnjih dveh letih je naraslo število letoviščarjev ob Vrbskem jezeru za 35* V Leta 1941 jih je b'lo 260.000, leta 1942 pa 350 000. V letošnji sezoni pa je obisk letovišč 3 rje v še narasel. Po Vrbskem jezeru se je vezilo v letošnji sezoni v čol-n*h ter na treh parrikih okoli 451.000 gostov. — 70.000 hI piva izkazuje proizvo !irja piva zagrebške pivovarne v preteklem letu. Zagrebčani so ga popili za 40.000 hl. Zagrebško pivovarno preurejujejo. Zidajo 70.5 m vieok dimnik in razen tega novo smo-larno. — Tramvajska nesreča se je pripetila te dni v Trstu. Ob križišču Corsa ter ulice Imbrani je za voz: 1 tramvaj proge št. 1. ki vezi na pokopališče sv. Ane, v polno nato-vorjeni avte kar. Obe vozili sta poš kodova, ni. Razen tega sta ranjena šofer dotičnega avtokara ter 341etna Elizabeta S derič iz ulice Bonomo 3. ki ima poškodbe pc čelu in rekah. Šofer Franc VValter. star 39 let. ima težje poškodbe. Oba ponesrečenca se zdravita v tržaški bolnišnici. IZ LJUBLJANE —lj Ljudevit Mlakar na zadnji poti. Pogreba dipl. tehnika, kontrolorja drž. železnic in Ietahkega poročnika v rezervi Ljudevita Mizarja se jc udclcžlo mnogo nad tisoč Ljubljančanov iz vseh stanov ter počastilo bolesten spomin plemenitega uradnika, ki je položil svoje vzorno življenje na oltar 'ju-bezni do blžnjcga in svojega poklica. Kna in dvajset vencev in mnogo Šopkov je pričalo c spoštovanju do pokojnega in njegovega sorodstva. Poslovilne žalostinke železu, društva Sloge na £a!ah. v cerkvi in ob grobu so odjeknile v jesenski dan, planine so b:'e obsevane od sončnih žarkov, katere je pokojni vse do vrha Triglava obiskoval, med vsemi sprem" Ijevalci pa je bila žalostna mise! in beseda. Pogreb Ljudevita Mlakarja je b.lo obžalovanje in sočutje v utripu zlatega srca nagega mesta Ljubljane in s solzami v očeh. ko se je cd svojega sina poslovila ob grobu skrušena mama z besedami: »Zbogom, zbogom* moj nesrečni ctrek!« —lj Včeraj je bilo Se t°pleje kakor v sredo. Čeprav je bilo jutro precej hladno, se je poinevi zelo ogrelo, saj je pa tudi solno e sijalo ves dan, ker zjutraj ni bilo megleno. Posebno prijetno je bilo popoldne. Nebo je bilo skoraj povsem čisto ves dan. Tako lepih oktobrskih dni je zelo malo. Včeraj je bilo prelepo vreme, da bi še ostalo takšno tudi danes. Ponoči se je malo pooblačilo, razen tega je pa bilo davi še mak> megieno. Zračni tlak je včeraj n-alo naraščal, davi je pa začel popuščati, zato nI upanja, da nas bo solnce pozdravljalo tako veselo prihodnje dni, kakor nas je doslej. Včeraj je najvišja temperatura dosegla celo 21». Tako toplih dni najbrž letos ne bo več. Davi je vremenska sprememba že vplivala na temperaturo, tako da je bila najnižja dnevna temperatura malo višja kakor včeraj, ker je pač bilo ponoči oblačno; znašala je 8.7». —lj Ne«reče. V ljubljansko bolnico so hBl sprejeti našle in ji štirje ponesrečenci. Pod avtomobil je prišel 141etni sin sprevodnika cestne železnice iz Ljubljane EmI Zdeear. — Nogo si je zlomil pri padcu triletni sin delavca Andrej Boitezar iz Crne — Pri padcu si je zlomila levico 64-užitkarica Helena Likovič iz Vrb-ljenj. — Ped voz je p*uiel 54letni posestnik Frane žitnik iz štepanje v~s-; ranjen je precej močno notranje. —lj Važno opozOrJo potrošnikom raci o-niranih živil. Na zahtevo Prevoda morajo trgovci z rzconiranimi živili sestaviti prv-pis vseh svcjlh stalnih odjemalcev. Trgovci nujno in vljudno prosijo da se vsi dru-žnsk! poglavarji ali njih namestniki zgla-se z vsemi živilsk mi izkaznicami pri svo. jem trgevcu v svrho vpisa v seznam. Opo-zaram? vse imetnike živilskih nakaznic (tudi samske osebe, ki sečaj nso morda nikjer vpisane), da v lastnem interesu skrbe, da bodo vpisane pri svojem trgovcu, ker v nasprotnem primeru ne bodo dobili blaga prihodu j. mesec. —lj Opozorilo družinskim poglavarjem! Blagajna za vplačevanje clruž saltih dok^a pri Zavedu za socialno zavarovanje v Ljubljani opozarja svo.ie člane družinske poglavarje, ki prejemajo družinske doklade v delavski skupini, da čimprej predlože za svoje nad 14 let stare otroke, k: ob skujejo srednjo ali strokovno šolo. potrdila" o obiskovanju šole v šolskem letu 1943-44. Potr&Ja o obiskov:nju šo'e je treba ped_ lož t; za vse one ctroke. ki so izpolnili 14 let pred začetkom rovega šolskega leta, t. j. do 1. 3 0. 1943 ter tudi za ene. ki bodo izpolnili 14 let med nov m šolskim letem, t. j. v razdobju cd 1. 10. 1943 do 30. 9. 1944. Potrd l? je treba predložiti najpozneje do 10. novembra 1943. —lj D°voliInIc-» ta uvoz lastnega zelja in repe. Pridelovalci zel.'a ali repe, ki imajo lastno zelje ali repo onstran bloka in b* ga radi pripenja i v Ljubljano, dobijo dovolilnice na Prevodu. Novi trg št 4, pvej pa si morajo še priskrbeti potrdilo oie občine, na področju katere so pridelali zelje ali repo. — lj Slikarica Mara Kraljeva razstavlja portrete v izložbi Obersnela na Gcsposvet- ski cesti. —lj L čbrnik za angleški jezik, ki ga Je pr redil un:v. lektor prof. dr. Janko Kotnik, bo izšel začetkom prihodnjega meseca v zal ž bi knjigarne Tiskovne zadruge v Ljubljani. Kdor učbenik v imenovsn: knjigarni (Selenburgova 3) v naprej naroči do 30. oktobra t. 1., ga dobi za 50 lir. —lj Dopolnite knjzinico sToje deee ln nabavit« v knjigarn*. Tiskovne zadruge zbirko s"ivanic »Polica male«: 1. Princeska Zvekanu, 2. Kra'J Debeluh ;n Sinko Debelinko. 3. Prigode nagajivega Bobija. 4. Biba. L^UBLDANSk CIN'EMATOCPAP Tel. 27-3* KINO SLOGA T%L 27-30 T E RRA-Fflm nota dramatičnega dejanja govori k srcu vsakogar, ki ga vidi, ter mora navdušiti tudi najbolj razvajeno občinstvo: VEČNI ZVOK Večni zvok g-osli prepaja ti film ter s Čudovito usodo vodi življenje nadar. js-iega godbenika. — V g!avn h vlogah: Olga Tschechova. Eltriede Datzig. Rudolf Prack. Režija: Giinther Rittau. Predstave ob 15. in 17. uri, v nedeljo pa še ob 10.30. — Dnevna predprodaja vstopnic od 11.—12. ure. KINO MATICA ieletun 42-41 Velezabavna kmečka burka po vzorcu »Veselega vinograda« — Komika podeželskega odra in umeščanje nove brizga Ine — Dve uri smeha! Florijan Svetohlinec Najboljši kmečki karakterni igralec Joe S točk**!. Erna FentSch, J osel Eichheim l. t. d. Predstave ob 15. in 17.30 uri ob nedeljah ob 10.30 13.30 in 17.30 uri V Ljubljani je 22.55* stanovanj KINO UNION Telefon Vl-Zl Elegantna pustolovščina iz visokih aristokratskih krogov nekdanjega dunajskega dvora Marte Harell. Wolf Albach Rettv, Elfriede Datzig, Paul Horblger Predstave ob: 15.30 in 17.30 uri MM je Mla ▼ IjnMjal •» i Ljubljana. 22. okt Ljubljana jc selo velika po svoji površini, odnesno v primeri s svojo površino je sorazmerno redko obljudena. To ima svoje prednosti, a slabe strani so morda hujše. Čeprav ?ma Ljubljana veliko nezazidano površino, ni tuoi brez tesnih ulic. kjer je zidovje preveč nakupičeno. kar je neugodno v zdravstvenem, lepotnem m prometnem pogledu. Ctlede na razdelitev mestne površine je Ljubljana zelo nesmotrno razvito mestc/. Vendar s tem ni rečene, da se nikjer ne kaže urejajoča roka razumnega urbanista ali. da je n pr. treba grajati veliko zeleno površino parkov in sk.zoov. ki niso le po besedi mestna pljuča. Nesmotrnost v izrabi mestne površine se predvsem kaže v nekaterih predmestnih okrajih, v mestnih delih, ki jih je mesto preraslo kakor zofrav organizem grdo brazgotino. Mesto se je razvikv ter razlilo ob teh okrajih, ki vlečejo še vedno za seboj nKKne sledove preživele pretekjosti. Tam zavzemajo mestna tla manj vredna, nesmotrno razpostavljena poslopja, namestu da bi se umaknila zdravim, zračnim velikim stanovanjskim hišam. Toda mesta ni mogoče regulirati tako v dnevniku; tu hočemo le ugotovit) nekatere značilnosti. N. pr. marsikomu se zdi Ljubljana velika, a k0 išče stanovanje, se čudi. da je tako majhna ter <-e vprašuje, zakaj ni prostih več stanovanj Tu bi nam lahko nudila statistika dragocen migljaj. Koliko je tega leta 6916 prav za prav v Ljubljani stanovanj in his? Koliko prebivalcev šteje Ljubljana? Kako so razdeljena stanovanja med posamezne prebi valec? Teh vprašanj je preveč, da bi lahko odgovorili na vsa hkrati. Zato naj ob tej prilki zadovoljimo le čitatelje, ki se zanimajo predvsem za števila hiš in stanovanj. Ljubljana šteje (lani ob kenen leta) ooib hiš. L 1°40. je bilo v Ljubljani 6795 hiš in predlanskim 6897. Nad polovico hiš jc pritličnih, kar daje mestu marsikje nemestni značaj; pritličnih hiš je 3833. Na drugem mestu po številnosti so cnonaastropnc h;še. ki jih je 2265: dvonadstropnih hiš je 476, tr.nadstr pn'h 249. štirinadstropnih 65 in vi>jih 28 Število stanovanj se v zadnjih letih n: mor glo mnogo povečati. L. 1°40. je bilo v Ljubljani skupaj 21959 stanovanj, predlanskim 22.480 in lani 22 551. Lani je blio toret pridobljenih le 71 stanovanj. Največ je enosob-nih stanovanj: 8036. lani jih je b !o prid b ljenih 19. Dvosobnih stane,vanj jc bilo lani 7424. trisobn:h 3403. ;tirisohn:h 11°0 in večsobnih 927. Stanovanjska kultura se izboli^i-jc, kar sodimo po Številu kopalnic kj jih je bilo 1. 1940 49Ž5, pfeolansJčrm 5344 in lani 5403. Razmerje med >tc\ilom stanovanj in kopalnic pa seveda se ni ndovoljivo in še ne bo tako kmalu, saj mnoga stara stanovanja ne bodo nikdar d<-bila več prtiklin, čeprav bi bile kopalnice še tako potrebne. Svojcem domobrancev iz Kostanjevice in okolice sporočam«>, da lahko pošljejo pošto, ki jo bomo sprejemali v sprejemnem uradu poveljstva slovenskega docnobtvmstvn na Ambroževem trgu št. 7, do sob te 23. t. m-do 17. ure. — Poveljstvo. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 22. oktobra, ob 16.30: Potopljeni svet. Red A. Sobota. 23. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Irven. Cene ođ 22 Ur navzdol. Nedelja. 24. oktobra, ob lt>.: Nevesta s krono. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek. 25. oktobra: Zaprto. OPERA Petek. 22. okt.: Zjprto. Sobota. 23. oktobra, ob 16.: Thais Red Soboti. Nedelja. 24. oktobra, ob 16.: Netopir. Opereta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Nove knjige Med novimi knjigami zadnjega časa ni mo-goče prezreti prevoda mani znanega ameriškega pisatelja Hermana Mclvillea »»Beli kit« Knjiga je izšla v založb? »Plug«, ki jc začela delovati letos in ki jc založila prvo knjigo zbirk črtic Gelč Jontcsovc »Sreča na črepi-njah«. Druga knjiga nove založbe obsega 332 strani. Opremil jo je Albert K u lovec tako. da zunanjost r^c nudi zgolj iluzije razkošno-6ti in debrega okusa, knjigo tudi krasi slika pisatelja. Prevajalec Cima Koritn k je žc dovolj debro znan tuui po svojih drugih prevodih iz angleščine in ne le kot pesnik. — V »Uvodni besedi« (ali jc uvod napisa! preva jalce?) čitatelj Spozna v glavnem življenje in dc!o »enega naj'zv'rnei^ih ameriških pitate ljev, predhodnika pesnikov nc/nun h dežela in morij«. Hermana Meivillea dolgo niso primerno cenili ter razumeli. »Beli k:t« veja kot njegovo najpomembnejše delo, a p:satelj je iušcI prej zanj založnika na Angleškem kakor v svoji domovini AjnCriki (I. 1850). Pisateljevo ime jc bilo dosk i pr; n»*> v ?p!oA nem neznano. Prevod njegovega de a nam zdaj pokaže pisateljevo duhovne podobo. To jc ntihomni) ena najlepših povesti i/ mornarskega življenja. U va na k te. V reonic. pj ne gre zgolj za zunanje oejanje: pisatelj v svojem pripovedovanju slika razboielc*, večno nemirno dušo človeka: op:v;:iL nam kapitana, ki strem: neprestano, da bi končno naletel na legendarnega belega kita. se spoprijel ž njim ter ga unič'1. kap;ran jc / \a prispodoba človeka, ki je vržen v sredo viharjev usode, večnega nemira svoje notranjosti, človeka, ki se zaveda ničevosti vsega človeškega spričo veličastnih sil narave, a ki je upornik sam proti svejj "labcč.ti ter prav /ato sil: v svojo pogubo. Mnoge slike \ tej knjigi M res močne, pretresljive. Tu in tam se je s:cer pr pcveao-vanje razlezlo v mani prepričevalno, dolgovezno umovanje. Značilno za pisateljev slog je-, da pripoveduje neposredno, skoraj nđivno. ne da bi iskal »tehničnih« dramatskih učinkov, vendar te pripovedovanje prevzame kakor le prava umetnina 60 letnico dr. Ivp.na Preglja ie počastila >S!ovenčeva knjižnica^ z izdajo prve večje Pregljeve povesti -.Mlada Breda«, ki je izšla prvič leta 1913. v Večeinicah Mohorjeve družbe. Ta ljudska povest, ki izvene-va v borbo za zemljo ter odpušča ječo ljubezen, bo sedaj na novo priklenila zanimanje čitateljev ter poživila pozornost, ki smo jo dolžni pisateliu-?la\ Ijencu. Povest saira jc namreč že p.šla in še li bi'a ponatisnjena v Pregljevih »Zbranih spisih« Pisatelj je -Mlado Bredo- za to priliko slogovno in jezikovno predela! ter priredi, tako da jo lr.hko smatramo za jubilejno izdajo. Temeljito uvodno besedo je napisal dr. Tine Debeljak, ki je zajel v njej življenje in umetnostno hotenje, izredno plodovito Pregljevo književno delovanje, leposlovno ustvarjanje. Po 30 letih bo slovensko kulturno občinstvo epet vzelo z veseljem in ljubeznijo v roke Pregljevo 5-Mlado Bredo- ter jo z zbranostjo prebiralo. Objave SRK V ekladi5ču paketov. Kotnikova 16, se naj oglase osebe, ki so oodale pakete za naslednje internirance: Čepon Ivan. Sterle Stanko in Meden Anton. Tamkaj sc naj javijo od 23. t. m. dalje esebe, ki so oddale pakete za odpcšiijatclje iz naslednjih občin, odnosno krajev, ter imajo v rokah prejemna potrdila za nje: Logatec. R<^vtc. Rakek, Planina, Unec. Ivanić selo, Cerknica, Grahovo, Begunje, Martinjak, Nova vas pri Rakeku. Stari trg pri Lc2u, Lož. Sem:ka. vas. Paketi odpošiljalcev iz okrajev Novo mesto. Kočevje in Logatec se bedo vračali odpošilja Icem ali onim, kj imajo prejemna potrdila za nje v rokah, samo do vštetega zadri tega dne tega meseca. Preostali paketi se bedo potem komisione Ino odprli in njih vse-bna. ki se deloma že kvati, porabila za pomoč poiratnikcm. V pisarni S.R.K., Gosposvetska cesta 2. IL. naj sc zglase zaradi paketov, katerih številke so navedene pri imenih: Požar Pavla 67, Mjzi Marija 82. Zlogar Marko 141. Drobnič j Ara 168, Habič Janez 202. svojci 2avbija j Pavla 207. Župca Antona 212, Oblaka Ivana 218, Ivana Udovica 221. Na poziv Slovenskega Rdečega Križa za pomožno akcijo povratnikom so se odzvali >e prvi darovalci. Mea drugimi *o darovali večje vsote: g. Koder Fran. odvehiik, m soproga Marija v počastitev spomina pokojne gc. Seme Amalije znesek L 300.—; dalje tvrdka Sekoteks L 1000.—; gg. Kastelic Peter, trgovec. L 500.—: Cerne Ludvik, zlatar, L 300.— ; prof. Kcpvlov Akksej L 100.—, 1'mck Lilijana. zasebnica. L 200.—: neimenovani po dr. Fcttichu L 323.— Darovalcem prsrčna hvala! Slovenski Rdeči kri/ se najlepše zahvaljuje tvroki Souvan iz Ljubljane Mestni trg. ki nam je >..t pr\a podelila zelo znaten prispevek za socialno pomoč Njaj bi plemeniti darovalec našel še mnogo posnemalcev! Zvišanje radijske naročnine Glede na potrebo, da se zviša radijska naročnina na področju pokrajinske uprave, odrejam: ĆL 1. V 2. odstavku člena 26. pravilnika o sprejemnih radioaparatih z dne 15. decembra 1928 določene radijske naročnine se spremenijo, in sicer: a) za stalne aparate 240 Lir; b) za prenosne aparate v svrho demonstracij 600 Lir; c) za prodajalce radioaparatov, ali imajo anteno na svojih prodajalnah ali ne, SOO Lir; d) za tiste, ki imajo dovoljenje za aparate, omenjene v členu 21. pravilnika, 100O Lir. ČL 2. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. novembra 1943. Ljubljana, dne 20. oktobra 1943. šef pokrajinske upravo: Predsednik peneral Rupnik 1. r. RADIO LJUBLJANA PETEK, 22. OKTOBRA 8.30—900: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročilo v nemščini ln slovenščini. 12.2$—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: PoročUa v nem&ćim tn slovenščini. 12.45—14 00: Koncert glasbe za razvedrilo, igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—18.00: Popoldanska glasba. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.C0: Iz novih pesnitev. 19.00—19.30: Koncert K.'asičnega trla. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini Napoved programa za naslednji dan. 19.15—20.00: Mala medlgra. 20.00—20.15: Poro ila v nen:ščini. 20.15—21.00: Pisana glasba. 21.00—22.00: Znana dlasba. 22.00—22.10: Poročila v ncmiilnl. KI.OBPf ARNA «P A J K*» W M_l ■r Vam strokovno osnaži. preoblika ln prebarva ] Vas klobuk, da tzgleda J Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF PAiK. LJUBLJANA. SV. PETRA CF&TA ftT. 88 MIKLOŠIČEVA CESTA »T. IZ ' Nasproti hotela Union) BELEŽNICA KOLEDAR Dane«: Petek, 22 oktobra: Ko~dula. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Florijan Svetohlinec. Kino Sloga: Večni zvok. Kino Union: Skrivnostna grofica^ DE2ĐRNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Bleiweisova 6: Hočevar, Celovška cesLa 62; Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Čudna rešitev O čudni rešitvi poročajo iz St. Ainanda v Franciji. Neki veznik je hotel v mraku z vozom čez železniški p;e!az pa jc privo-zil tovorni vlak. Lokomotiva je zgrabila voz in ga vlekla nekaj metrov seboj. Konj sc je odtrgal in zdi r jal na polje. Vozjiika je vrglo z voza in Frečno naključje je hotelo, da je odletel na lokomotivo. Oprijel se je in se držal dokler ni prispel vlak na postajo St. Amand, oddaljeno ol kraja nesreče samo dober kilometer. Strojev««lja in sprevodniki sploh niso opaz.li nesreće, in na lokomotivi visečega voznika. Na postaji je mož zlezel z lokomotive. Samo na glavi je imel neznatno ranico, drug?*a se mu pa ni zgodilo nič hudega. Velik jez v Turčiji Ob železniški progi Ankara-Instabul bo zgrajen v bližini Eshišekii-a nov jez. Gradbena dela so žc od lana. Jez bedo zgradili zato, da bodo lahko umetno namakali bližnjo okolico, kjer t»>do pridobili mnogo rodovitne zemlje. Dela bopo sončnem zahodu se gozda rajši ogibaj, če nočeš, da te potro vcikovi!« »Odkar je bil zadnji pogon na volkove, so menda ti v večjih straneh.« je menila mati, >a jaz na tvojem mestu, Bela. bi se ob tako pezni uri v bodoče res ogibala bližnjice. Oče pravi, da zdaj po reki mnego tihotapijo.« »Nekaj bo treba ukreniti zoper te lojall. ste! Spet in spet pravm. da bi jih morali zapoditi iz dežele, a živ krst se ne zgane.« Da bi podčrtal svoje besede, je stari mež tako silovito ud2r;l s palico po ognjišču, da sb ponve s kotlom vred zažvenketale. Izabela j? šla na dvor šče k vodnjaku-pr'vila kvišku vedro voo>, jo nal:la v skupni umivalnik pred vrat in si um:li roke i") obraz. Obrisala se je s hcđn'm prtičem, ki je visel cb kuhinjskem izhodu Nato je postavila kositrne krožnike na mizo. nareza-la več debelh kosov rženega in koruznega krufn. pripravila kos masla .n razpostavila okrrg nepostrugane mize pet doma zbtih stolov z ravnimi naslcni in šesti stol, ki je imel posebno visoke noge. Ta čas je bila mati precedila pravkar n3molzeno mleko iz zehtarjev ter ga spravila v jedilno shrambo. »John. Jožef naj pride jest!« je zaklicala skozi zadnja vrata, z rokam* nastavljenimi na usta. da bi ji segel glas do skednja. Kmalu nato se je začulo zunaj drsanje podplatov po pragu. irx že sta priklobuštrala v hišo oče Owens in Jožef ter sedla za m'.zo. Dedek je iztr-kal pipo in jo previdno poloti na kaminski napulč. Mala Pclly je položila svojo punčko v leseni zabojček, ki ga je imela za zibelko in ki je stal zraven prave z'belke, v kateri je spal mali John. Med tem ko je j Izabela pomaknila sestrico na visokonogem stolu k mizi ter ji privezala slinček. je ma-t' prinesla vrč svežega mleka. Oče Ovsrens je cpr?v:l molitev, vzdignil z velikega lor-ca p:krov in napclnil prazne krožnike z I zlatorjavim fižclom. Slasten vonj, kakršnega ima fižol le tedaj, če se je od ranega jutra pari v staromodni lončeni peči. se 1 je razš*ril po izbi. i Ko je bila poseda pomita, in v redu cd-nesena z mize ter zadnje delo v skednju storjere, je nastal v hiši mir. Na eni stra-n; ognjišča je dremala mvmlajša. Na drugi, bi au ognja, ki ni smel nikoli pogoreti. je kinkal ded. Polly je spala na svoji p:-steljici. ki so jo b'li potegnuli izpod š roke bele postelje v kotu. Oče Owens si je rezljal novo toporišče. Jožef je mazal z lcjem škornje, ki so mu bdi okoreli od vede. V ozkem krogu rumene svetlebe. ki jo je razširjala sveča na miz', sta sedeli Izabela in njena mati ter pletli. Deklica je imela s svojimi mislimi prav tol*ko opravka kakor s prsti. Tak tako, Allenaovi so se bili torej oprijeli tihotapstva in so s čelni plavili blago po reki v Kanado, in Peter, ki Ji ni prej nikoli skrival niti najmanjše stvarce v svojem dejanju in nehanju. je zdaj mislil, da vohuni za njim. Besede pomenijo: Vodoravno: 1. velikanski, ogromen. 10. poeeg zdravnika v telo. 11. italijanski spolnik, 12. ploskovna mera, 13. grška črka, 15. začetek abecede. 17. živalski glas, 18. tekoča voda. 20. pripadnik evropskega naroda. 22. v Liki. 23. oblika pomožnega glagola, 25. žensko ime, 26. zdravilna pijača. 27. oblika pomožnega glagola, 29. kemični znak za prvino, kovino. 30. medmet, 31. skupine ptic. 33. neuspešen, nikalen. Navpično: 1. vročekrven, -razburljiv. 2. z negotovo hojo. 3. samo, 4. moli . 5. židovsko žensko ime. 7. podoba, zunanja oblika, postava, 8. medmet. 9. nedenaren, v naravi, 14. okrajšan podredni veznik. 16. oblika pomožnega glagola. 17. faza. leprememba. 19. igralna karta. 21. njega. 24. bodoča rastlina. 28. hoditi, premikati se. 31. dialektična oblika pritrdilnice. 32. kratica za evangelij. Rešitev križanke št. 127 Vodoravno: 1. tisoč. 6. nov. 9. Nobel. 11. de. 13. dober, 16. ov. 18. demoni. 20. rep, 22. repar. 23. Eden. 25. žal. 26. cekin. 28. roj. 30. rezan. 32. ga, 34. tepec. 36. ot. 38. kimono. 40. vol. 42. tepen, 43. Ivan. 45. car. 46. nosač. 48. ter, 50. Sro. 51- čreda. Navpično: 2. ln. 3. sod. 4. obod. 5. čeber. 7. od, S. vealr. 10. lemež. 12. borec. 14. ropar. 17. veder. 19. nalog. 21. peket, 24. nizek. 27. napit. 29. Jaaon. 31. Nemec. 33. kovine. 35. copate. 37. tovor, 39. nered. 41. la^p. 44. na, 47. ti, 49. Ha. 8cbrirtlelter — Urejuje — Kedattore: ftudatf Ortm — r*r »Naroda« Far den A. O,« mM rja — Per la »Narodna UskarM r/ibbUcatari*: LJubomir VotcJc a> a.« quaie «tampatore: Fran leran —