floBnlno plačane v gotovfnL Leto LXXn., št. 288 LJubljana, sreda 20. decembra 1939 Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — inaerati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3. večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseraini davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CFPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10 35L smel potopili suofo fretlo naiueč'o lad c Na poti iz mehiške Inke ]e opazil prekomornik »Colutnbus« kakih 400 milj vzhodno od New Torka angleško vojno ladjo, ki je prežala nanj, nakar je velel kapitan zažgati prekomornik, ki je gcrel do davi, potem pa se je pstepH t Posadka in potniki večinoma rešeni New Tork, 20. dec. s. (Associated Press> Nemška trgovinska mornarica je izgubi a včeraj tretjo svojo največjo ladjo. Posadka 32.500 tonskega potniškega parnima »Columbus« je svojo ladjo zažgala, ko Je opaT-Sla v daljavi angleško vojno ladjo, ki je hotela parnik zaJetL Dcgcdek se Je pripetil približno 400 m'U severno od Ber-mndskega otočja ter 440 m?U vzhoino od Nevv Yorka. Na kraj potopitve je dosppla ameriška križarka »Tuskalosa«, ki je rešila 579 preživelih članov posadke ln potnikov, med njimi 9 žensk. Dva člana posadke pa pogrešajo. Pcsadka »Celnmvu*"a« in potniki so se vkrcali v rešilne čolne, preden Je bila ladja zažgana. Ameriška križarka je s posadko in potniki s »Coiumbuaa« sedaj na poti v New Tork. kamor do*pe danps okrog poldne. Tajnik predsednica Rocsevelta Earlv je izjavil sinoči, da bo dovoljeno nemškim mornarjem v Z~dirjenih dr?"vah najbrže bivart.fe 60 d*"*'. Če pa se izkaže, da so so-de1ovali v kaki vojaški pomorski akcf.I1, k"t kakršno je mogoče tolmačiti ivž** ladle. bedo za čEt^a vojne ostali v Zed i njenih državah internirani. Pn zad«flb r>orr??llh je »Cob*mbos« gt>-rel do jutra, zjutraj pa se je potopil. LJ?dja »Celrmbus« se Je v začetku votne zatekla v mehiško pristanišče Ver* Cruz c d koder je O^Inla uretefcH četrtek. Pln-la je v ameriških teritoriavo^^h. kj«»r so Jo puheuilJaJ* amerfške ladje. Potem se I je podala r»a od^»*to morjn t p«nnpnoi»i. da f se vrne v Nem*?|o. Po pod-^tk^h r«»Tr»«Vega pc^lp.^'stva v Mehiki le im"la lad.H na kr^vu pri odhodu iz Vera Cruza skupno 6? o o«eh. Washirs+^" 20. dec, t Minuli Četrtek Je »Col um bus« vkrcal okrog 20.000 sodov petroleja ln vzrJ na krov tudi za 40 dni hrane in živil ter neopaženo odplul iz pristanišča Vera Cruz. Ladja je bila namenjena v Oslo. O begu nemškega velepamlka so bile angleške bojne enote seveda obveščene ln v Atlantika Je križarilo več angleških vojnih ladij, ki so bile budno na preži Včeraj Je neka angleška križarka na odprt- m morju kakih 300 milj od obale Virgnije opazila parnik, ki Je plul s polno paro. Ko Je kapitan *Columble« nv'dnl da je vsak beg nemogoč, je ukazal, naj ladjo za-žgo. Takoj nato je bil parnik v plamenih. Washington. 20. dec. s (Havac) Prekomornik »Columbus« se 1e potooil 300 milj severno od Capa Henrv izven ame-i?ke nevtralnostne cone Po uradnih ooda^h je bila angleška voina ladia sicer v bližini, vendar potopitev ni bila povzročena s pomorsko b tko, New Tork, 20 dec. s (Associated Press) Nemška petrolejska ladja »Arauca« (4300 ton) se Je zatekla v ameriško prisilnišče Everglades na polotoku Floridi. Javila Je. da jo je zasledovala arerleška voma ladja, ki jo je hotela zajeti ter Je tik ob meji amerlškTi teritorialnih vod* v»s*rei?1n preti njej svarilni strel. Ista an*'e«ka vojn* ladia je sedaj zasidrana neka! nad 3 m*IJe od obale Izven me.fe teritorialnih voda. Predsednik Roosevelt ie bH o dogodku informiran ter je odredil preiskava London. 20 dec s. (Pester) Od irbmha vojne daTje so Nemci sedal sfrritmn c nre-komorrnknm »Columbus« no+orvM že 23 trgovinskih ladii s sJo^nno 140 000 tonami Tu ni vgteta vojna ladja, oklopnica »Admiral Graf Spee*. »Columbus« je bil last Nbrddautaeher Lloyd. Parnik je bil zgrajen leta 1922. in je obsegal približno 33-000 brutto registrskih ton Njegova dolžina je znašala 236.2 m. širok pa je bil 25.3 m. globina pa 16.5 m. Parnik je bil razkošno opremi i en, na njem so bili elegantni družabni prostori jed Inice, kadilnice in damski saloni, bar knjižnice, telovadnice m bazen na krovu Parnik je lahko spreiel nad 2000 potnikov Vozil je večinoma na progah med Nemčijo in Ameriko. Za nadzorstvo ameriške nevtralne cone New Yorkt 20. dec j (Lnited Press) Iz ameriške vojne luke San Diego v Kalifor niji sporočajo, da je admiraliteta Zedinje nib držav uvrstila v vojno službo 12 ame ri>"kih rušilcev. ki so bih vzeti tz aktivne službe leta 1922. Ti ameriški rutici bodo uvrščeni kot kontrolne ladje za nadzorstvo >VQ milj širokega nevtralnostnega pasu ob ameriških obalah, kakor je bilo sklenjeno na konferenci v Panami. Dve nemški podmornici patoplfeni Tretji uspeh francoskega rušilca „Sirocca" Pariz, 20. dec. i. (Havas > Francoski ru-šllec »Sirocco« je včeraj potopil neko nemško podmornico. To je ž tretji uspeh istega rušilca, ki je nedavno v enem tednu potopil še dve drugi nemški podmornici. Mornariški minister Camplnehi pa je sporočil, da sta bili v teku včerajšnjega dne potopljeni kar dve nemški podmornici. Posadka »Admirala Grafa Sp2e« internirana v Buenos Alresu London, 20. dec. s (Reuter) Argentinski predsednik Ortiz je podpisal dekret o Internaciji 1029 oficirjev in mornarjev z nemške oklopnice »Admiral Graf Spee« Interni rancem bodo dovcljene gotove olajšave. Tako se bodo smeli oficirji svobodno gibati v Buenos Airesn pod častno besedo, da ne pobegnejo. Stroške internacije bo plačala nemška vlad«. New York. 20. dec. s. »New York Times« poročajo iz Montevidea, da ie bila nemška oklopnica »Admiral Graf Spee« prisiljena odpluti iz Montevidea zato, ker sovjetski naval na Sinskiii fcojiščih Rezultat velikega boja bo odvisen od hitrega nastopa novih finskih rezerv v raznih odsekih fronte — Bombardiranje Maan^^^move črte — Finci se hrabro branijo na severu ln na jugu London, 20. dec. e. Službeni krogi »o obveščeni iz Helsinkov, da računa finski generalni štab s sovjetsko ofenzivo večjega obsega na Mannerhclmovl črti. Po vsem sodeč so bile elitne Čete moskovske gar-nizije okrog 200.000 mož poslane na ta odsek, Helsinki, 20. dec. s. (Reuter) Sovjetska vojska je včeraj neprestano z artilerijo bombardirala utrdbe Mannerheimove linije na Karelijski zemeljski ožini. Finci pa so Finci pri Tolvajaerviju celo odvzeli zaustavili. Severno od Ladoškega jezera pa so Finci pri Tolvajarviju celo odvzeli sovjetom nekaj ozemlja. Helsinki, 20. dec a (Havas) Po privatnih poročilih so bili včeraj na Karelijski zemeljski ožini najmočnejši sovjetski napadi. Neka ugledna finska osebnost je izjavila, da so imeli sovjetski vojaški poveljniki oči vidno namen, da izroče Stalinu za jutrišnji rojstni dan F.nsko v dan. Ta namen pa se ne bo posrečil. Bombardiranje mesta Koibisto in otokov v Finskem zalivu s strani sovjetske mornarice je brezpomembno, ker so vsa ta mesta že davno evakuirana. Helsinki, 20. decembra. A A (Havas) Se zmerom se vrše srditi boji na skrajnem severu Laponske. Sovjetske čete so imele hude izgube, ker so Finci zelo skrbno pripravili svoj obrambni sistem. Spričo znatne premoči sovjetskih čet so se finski oddelki umaknili na severni del Mannerheimove črte, Glavno mesto Laponske Rova-niemi je sedež vrhovnega poveljstva generala Vileniusa. Zd: se, da se bo moralo iz tega mesta preseliti poveljstvo, ker prodirajo sovjeti tudi s severa in vzhoda. Kljub temu mislijo, da bodo finske Čete vendarle mogle ustaviti prodiranje sovjetskih čet ker razpolagajo z znatnimi rezervami v tem odseku. Taktika sovjetskega povelj-m'štva sestoji v tem, da bi z napadi v raznih odsekih demoralizirali finsko poveljstvo in tako omejili hitrost finskih taktičnih manevrov. Rezultat tega velikega bola bo odvisen od rezerv, s katerimi Finci razpolagajo. Kajti samo tedaj, če bodo Finci mogli vreči brez odloga v razne odseke fronte nove rezerve, se jim bo posrečilo ustaviti sovražno prodiranje, Helsinki, 20. dec. a (Reuter) Na Daljnem severu so sovjetske čete zasedle sedaj ves ozki košček ozemlja med Norveško m sovjetsko Rusijo. Glavni stan sovjetske vojske je nameščen v rudn Skem mestu Salmijaervi v bližini norveške meje. Letalske bitke Helsinki, 20. dec. s. (Havas) Po zasebnih poročilih so Finci včeraj sestrelili 10 sovjetskih letal. Predvčerajšnjim so bila sestreljena po u-adnih podatkih najmanj 4 aovjetska letala. Verjetno je, da Jfh je bilo sestreljeno še več, vendar ogrodij drugih , letal še niso našli. Finsko letalstvo je bilo včeraj zelo aktivno ter je obstreljevalo sovjetske vojaške transporte, kakor tudi glavno železniško progo v Murmansk. Na vzhodu je posebno močan sovietski pritisk v smeri na mesto Salla. finske čete pa kljubujejo vsem napadom. Sovjetsko poročilo Moskva, 20. dec. s. (Reuter) Sovjetsko uradno poročilo navaja, da so sovjeti včeraj sestrelili 12 finsk-h letal, izgubili pa samo eno svoje. Mesto A bo v plamenih Helsinki, 20. dec. a. Tukajšnji službeni krogi javljajo, da je mesto Abo po zadnjem sovjetskem letalskem napadu v plamenih. Abo ima večinoma lesene hiše in je v teku zgodovine že večkrat zgorelo. Zadnjlč leta 1827. Mesto je štelo 80.000 prebivalcev, ki so pa takoj ob izbruhu vojne večinoma pobegnili. Potopitev sovjetske okflopnice? Helsinki, 20 dec AA. (Havas) Čeprav se Še zmerom širijo glasovi, da je neka finska obrežna baterija pot pila sovjetsko oklopnico »Oktjabrska revolucija«, v finskih uradnih krogih te vesti ne potrjujejo. Finska cenzura jo je pustila samo kot nepotrjeno informacijo. V pojasnilu Dravijo, da so Finci morali uporabiti veliko loka-vost, da so to oklopnico primamili Čira bliže k obali, nato jo pa obsuli s topniškim ognjem in jo potopili. Moskva v temi Moskva, 20. dec AA. (Havas) varnostni ukrepi pred letalskimi napadi se nadaljujejo. Moskva je ponoči v temi. Državni uradi, posebno komisarijati (ministrstva), so popolnoma temni, čeprav v njih delajo. Samo tu pa tam je katera glavna ulica razsvetljena. Bitke v zraku še o spopadu nad Helgoiatrlom — Stroški angleških obrambnih akcij London, 20. dec. s. (Reuter) Po zaslišanju angleških letalcev je ugotovljeno, da je bilo v veliki letalski bitkj nad Helgolandskim zalivom predvčerajšnjim sestreljenih celo več nego 12 nemških letal. 6 izmed njih jih je bilo najnovejšega tipa »ME 110«. V nasprotju z nemškimi trditvami je slej ko prej res, da se samo 7 angleških letal še ni vrnilo v svoja oporišča. Eno samo angleško letalo je v bitki sestrelilo 5 nemških letal. Angleško letalsko ministrstvo ugotavlja, da 36 letal, kolikor pravijo Nemci, da 90 jih Angležem sestrelili, sploh ni bilo z angleške strani v boju udeleženih. Nemška letala so bila v veliki premoči ter jih je bilo toliko, da se niti istočasno niso mogla približati angleškim letalom. Berlin, 20 dec. s. (Associated Press) Posadki dveh angleških letal, ki sta bili zajeti o priliki letalske bitke nad Helgolan-skim zalivom, sta bili internirani na otoku Borku m. London, 20. dec. a Agencija DNB je včeraj objavila vest, da so angleški bombniki včeraj dvakrat bombardirali dve mesti na nemškem otoku Svit. Angleško letalsko ministrstvo to trditev demantira kot popolnoma netočno. London, 20. dec. s. (Reuter) V oktobru in novembru je bilo ob angleških obalah in nad angleškim ozemljem sestreljenih 21 nemških letal. Angleška letala obalne zaščite so stopila proti nemškim letalom v akcijo v 51 primerih. Stroški teh obrambnih akcij so znašali 1 milijon funtov. Ameriški odgovor Molotovu VTashington, 20. dec. AA. (DNB) Pomočnik zunanjega ministra Walles je včeraj govoril v kubanski trgovinski zbornici in ostro kritiziral govor sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova z dne 31. oktobra letos. V tem govoru je Molotov, kakor je znano, zavrnil r*ooseveltov apel Kalininu in med drugim izjavil, da so Filipinski otoki in Kuba že zdavnaj zahtevali, da jim USA vrne svobodo in neodvisnost, a je ne morejo doseči. Walles je na to odgovoril, da sta i kubanska vlada i kubanski narod tako svobodna in neodvisna, kakor katerakoli vlada ali katerikoli narod na svetu. Na koncu je Wallea poudaril, da je USA trdno odločena skupaj z drugimi ameriškimi republikami, da se ne da zaplesti v evropsko vojno v nobenem pogledu. bi v nasprotnem primeru prišlo do skup ne intervenc.je ameriških vojnih ladij proti njej. Montevideo, 20 dec s (Reuter! Dane< se sestane urugvajski parlament. Razpravljal bo tudi o poročilu o nemški prit žb: zaradi določitve roka -Admiralu Graf Spee« za odhod. Angleški poslanik v Montevideu je naprosil urugvajsko vlado, naj uvede uradno preiskavo o nemških trditvah, da so angleške vojne ladje v pomori b;tki uporabile strupene pline. St: lin za s^srazsint s Tare!jo Budimpešta, 20. dec j. (Havas) Kore spondent lista »Magyar Nemzet« poroča iz dobro poučenega tur:kega vira, da si sovjetsko zunanje mnistrstvo na izrecno Stali novo željo prizadeva pr;ti v stik s turško vlado v svrho nadaljevanja pogajanj, ki so bila jeseni prekinjena. Madžarski dopisnik poroča, da Stalin prej ko slej vztraja na tem, da pride do sporazuma med Moskvo in Ankaro. Dopisnik pripominja, da utegne priti v politiki ba'kan^kih držav do važnih izprememb, ako se ta vest izkaže res n-čna. Th'cssensva ps&Zstjj Curih, 20. dec e. V neVem mirnem ho telu v Locarnu živi Fritz Thiessen bivši magnat nemke industrije, ki je imel svojca« veliko vlogfo v nem'kem gospodarskem in političnem življenju. Kapital Thiessena je predstavljal vrednost okrog 200 milijonov mark, od tega je bilo 60 odstotkov Thiessenova zasebna last. Dopisniku »United Press« je dal Thiessen izjavo o razlogih, zaradi katerih je prišel v Švico Dejal je, da bo živel popolnoma v zatišju in da se ne bo pečal s po'itiko. Vsa podjetja, ki jih je vodil Thiessen. so zaplenjena v korist nemTce države. Za državnega poverjen'ka v teh podjetjih je postavljen bančnik Roder. Vsa ta podjetja bodo združena s podjetji »Herman Gdring«, nakar bo država postala lastnik nemškega jeklenega trusta V raz'ogih sklepa glede zap!embe Thiessmovega podjetja, so se nem:ke oblasti sklicevale na zakon o zaplembi imetja oseb, ki so sovražne narodu in državi Neuspeh v Bukarešti Bukarešta, 20. dec. s, (Associated Piesš) Rumunsko-nemška trgovinska pogajanja, ki so bila že tik pred ugodnim zaključkom, so se, kakor izgleda, zopet razbila Vcdja nemške trgovinske de'egacije dr Clcdius je izjavil, da je bila nova pogodba že tik pred podpisom, da pa rumunska vlada ni pristala na 25 odstotno povišanje izmenjave ko^čin blaga. Nemška misija v Moskvi Moskva, 20. dec. s, (Reuter) Semkaj je dospela nemška misija, sestavljena iz uradnikov gospodarskega, poljedelskega in zunanjega ministrstva. Moskva, 20. dec. s. (Reuter) Sovjetsko društvo za pospeševanje kulturnih stikov z inozemstvom je priredilo včerai prvič sprejem na čast nemški koloniji v Mosfcvi. Sorzna poročila Čarih, 20. decembra. Beograd 10 Pariz lin 178.62, SGOV DGO VV C GOVČ CCO 9.97, London 17.00, New York 445.75. Bruselj 74.20 M lan 22.50. Amsterdam 236.87. Berlin 178.62 Stockholm 106.12 O«lo 1 101.30, Kopenhagen 86.0of Sofija 5.30. | Iz notranje politike SMRT DR. HICE FRANKA Včeraj je v neki budimpeštanski bolnici umrl dr. Ivica Frank, sin pokojnega Jo* sipa Franka, bivšega predsedniku kAi\o.t~ ske »tranke prava. Dr. Ivica Frank Je ▼ vodstvu stranke zastopal svojega očeta po njegovi smrti, a takoj po osvobojenju ln zedinjenju Jugoslavije je zapustil našo državo. Od takrat je živel stalno v emigraciji, večinoma na Madžarskem, kjer je vodil naj-ogabnejšo propagando proti naši državL SVOJE BOMO VSI BRANILI Na banketu po odkritju spomenika kralju Aleksandru 1. v Nišu je govoril tudi minister dr. Torbar, kl je rekel: Vsi veste, da so tako Srbi kakor Hrvati imeli pred več stoletij močno ln veliko državo. Zaradi naše nerazboritosti smo postali žrtev tujih spletk in naših sovražnikov. Izgubili smo svobodo, toda zahvaljujoč zavesti celokupnega našega naroda, ki Je v svojem bistvu zdrav, odporen, složen ln junaške krvi, smo zopet prišli do svobode e najtežjimi žrtvami. Naš narod je Ml vedno toliko odločen in moder, da Je znal braniti svoje ln to bo znal tudi danes. Naj ve vsak na severu ali na Jugu, na vzhodu ali na r.apadu, da smo rodoljubni ln složni in da nastopamo kot enota. Na shodu HSS v Rnml pa Je govoril ml- ga, pršič. Ali sem prispeval za sotoolshi đom v Trnovemt Stran 2 »SLOVENSKI N A R O De, sreda, 20 decembra 1939. štev. 88 Naša trgovina z Madžarsko Pomembna izjava madžarskega trsov, ministra Budimpešta, 20. dec. e. Trgovinski mini-ater dr. Josip Varga je podal o trgovin-akih odnofiajih med Madžarsko in Jugoslavijo dopisniku beograjske »Politike« daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: Nedavno smo zaključili značilna trgovinska pogajanja z Italijo. Poleg Italije pa smo posvečali veliko pozornost gojitvi in poglobitvi političnih in gospodarskih zvez s kraljevino Jugoslavijo. Zaradi tega z zanimanjem pričakujem bližnja trgovinska pogajanja med obema državama. Upam, da bomo v teku pogajanj sklenili z Jugoslavijo tak trgovinski in politični sporazum, ki bo najbrž razširil okvir dosedanjega sporazuma in omogočil med obema državama znatno večjo izmeno blaga kakor dosedaj Jugoslavija bo v večji meri dobavljala važne industrijske sirovine in sicer les, surove kože, natron in amoniiakovo sodo. zlasti pa bakrene, svinčene, cinkove in železne rude. Madžarska težka industrija pa se bo lahko v povečani meri udeleževala dobav jugoslovenskih potrebščin, pri čemer bodo zlasti prišle v poštev tamošnje javne nabave. Oboje, iranska izmena blaga, ki je pred nekaj leti znašala okrog 100 milijonov pengov na leto, se je v zadnjih treh letih zmanjšala na okrog 30 do 40 milijonov pengov. Trdno sem prepričan, je zaključil minister svojo izjavo, da je občutek vzajemno-ga gospodarskega sodelovanja in gojitev tega občutka najvažnejše za trdno podlago političnega sodelovanja med obema sosednjima državama, kar je tudi najsigur-nejše poroštvo za mir na jugovzhodu Evrope. Budimpešta, 20. dec. e. Madžarska delegata Konstantin Takaczv in Štefan Koserii, ki sta sc del j časa mudila v Beogradu v svrho sklenitve nove trgovinske pogodbe med Madžarsko in Jugoslavijo, sta se vrnila v Budimpešto. Predložila sta jugosio-venski vladi konkretne predloge, ki jih sedaj v Beogradu proučujejo. Po ugotovitvah, ki bodo napravljene v tem pogledu v Beogradu, pa bo madžarsko-ju^oslovcnska trgovinska pogodba, ki po*teče 31. decembra letos, podaljšana do 31. marca 1940. Mesca februarja 1940 bo odpotovala v Beograd nova madžarska delegacija, da zaključi novo trgovinsko pogodbo. Proglas poljske vlade Poljska ostane zvesta zaveznikom med vojno in po vojni Pariz, 20. doc. s. (Havas) Poljska vlada je včeraj izdala proklamacijo na poljski narod. V tej označuje kot svoj glavni cilj osvoboditev poljskega ozemlja od sovražne okupacije in določitev takih novih rnej Poljske, ki bodo jamčile trajno varnost tako poljski državi, kakor tudi vsej Evropi. Drugo garancijo za tako varnost vidi poljska vlada v ustanovitvi bloka solidarnosti in političnega sodelovanja med vsemi slo- j vanskimi državami med Baltikom, Črnim morjem in Jadranom. Invazijo poljskega | ozemlja jc. kakor pravi poljska vlada, po- j vzročila predvsem ncedinost ravno slovan- i skih držav na vzhodu Evrope. Poljska je v vsakem r^glodu zvesta zaveznikom ter voljna, da sodeluje z njimi v vseh pogledih. Soglasje z Anglijo in Francijo ne obstoji samo glede vojne same, temveč tudi glede ciljev vojne in osnov* za bodoči mir. Poljskemu narodu samemu bo po vojni prepuščeno, da odloča o obliki notranjepolitične strukture države. Vlada bo samo izvedla voljo naroda. Bodoča poljska država pa mora biti vsekakor osnovana na krščanskih in demokratskih principih. Garantira naj nacionalno in kulturno svobodo narodnim manjšinam, ki so Ostale poljskemu narodu zveste v času napada in v borbi za svobodo. Vlada je odločena, da z vsemi sredstvi prepreči, da bi se povrnile okoliščine, ki so dovedlc do nedavne katastrofe poljske države. Prvi vojni božič v Angliji Večina vojakov bo dobila kratek dopust — Cham berlaineva božična voščila vojakom na fronti London. 20. dec. AA. (Reuther) Anglija se pripravlja na prvi božič v sedanji vojni. Tisoči rodbin, ločenih zaradi evakuacije ali obrambne službe, pričakujejo, da se za božič vsaj začasno sestanejo. Železniška uprava je pripravila v ta namen posebne vlake, toda priporočila je prebivalstvu, naj te vlake uporablja samo podnevi, ker se morajo ponoči izvajati predpisi o zatemnitvi. V nekaj dr.eh bo stavljenih v promet okoli 1500 pojebnih vlakov Večina vojakov, ki so v Angliji, bo dobila za božič kratek dopust, edino moštvo protiletalskih baterij in balonskih straž bo moralo ostati tudi čez božične praznike v službi. Trgovine so kakor navadno v tem času polne kupcev. Vojaki v operativnih edinicah lahko za časa božičnih praznikov dobijo toliko bencina, kolikor ga rabijo za obisk svojih domačih in prijateljev. London, 20. dec. AA. Chamberlain se je po obisku na zapadnem bojišču in po seji vrhovnega vojnega sveta v Parizu vrnil sinoči v London. Chamberlain ie imel po radiu govor angleškim četam ter ie dejal: Z ozirom na kratki čas. odkar so naše čete v Franciji ter z ozirom na vremenske razmere sem naravnost navdušen nad napredkom, ki so ga pokazale. Vrhovnemu poveljniku čet lahko samo čestitam k odličnih odnosajev med angleškimi vojaki in francoskim prebivlastvom Vsak Francoz, s katerim sem govoril, je potrdil odlično obnašanje angleških čet. Chamberlain ie slednjič želel vsem vojakom na boi'šcu božične praznike in novo leto. Aretacije v Pragi Praga, 20. dec. e. Zadnje dni je policija aretirala okrog 50 Cehov, večinoma članov rusko-Češkega društva, ki je v bivši češkoslovaški republiki delovalo za poglobitev odnosa j ev med CSR in Sovjetsko unijo. Med aretirane! je tudi 10 višjih oficirjev češke vojske, ki baje pripadajo neki vohunski organizaciji, ki je bila že v avgustu tega leta razkrita. Glavni krivci so bili aretirani že pred nekaj mesci. Morilec nemškega konzularnega uradnika Toronto, 20. dec. e. Policija javlja, da je bil v Torontu aretiran boksar Henrik Has v zvezi z umorom nemškega konzularnega uradnika dr. Walthorja Engelberga. Has je svoj zločin priznal. Kakor znano, je bil Walther Engelberg 7. decembra umorjen v svojem stanovanju v New Yerseju. Angleški izvoz London, 20. dec. s. (Reuter) Angleški jz-voz v novembru se je povečal napram oktobru za 32 milijonov funtov po vrednosti ter je znašal 47 milijonov funtov (5 In pol milijona funtov manj nego v istem mesecu lanskega leta). Uvoz se je v istem času povečal za 22 milijonov funtov vrednosti napram oktobru ter je znašal 84 milijonov funtov (6 milijonov funtov več nego v lanskem letu). Izvoz industrijskih izdelkov v novembru je znašal 10 milijonov funtov. prazniki na planinah Kam ?afiko napotijo tisti, ki hočejo preživeti najlepše praznike v naročju zimske narave Ljubljana. 20. decembra Bližajo se božični dnevi, dnevi veselja, pričakovanja in svetlobe. Edinstveni so ti dnevi v planinah, daleč proč od hrupnega mestnega življenja V soboto bomo pohiteli na vse strani iz Ljubljane ter si poiskali najprijetnejše kotičke za praznike. Proti Bohinju je najnrikLadnejša zveza z vlakom ob 11.43 iz Ljubljane, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 14.59 uri. Po prihodu takoj smuči na noge in smuk po okoliških pobočjih do mraka, nato pa proti »Zlatorogu«, kjer bo prvi počitek v udobnih posteljah in prijetni kmečki sobi tega zavetišča. Drugi dan v nedeljo zjutraj pri prvem svitu bodo nosači na red za odhod na Kom no, kjer je raj smučarjev. Vzpon traja tri ure, trud je bogato poplačan s smuko na prostranih smučiščih Komne. Oskrbovana bo tudi koča pri Triglavskih jezerih od sobote, dne 23» decembra do vključno 8. januarja 1940. Kdor je namenjen v edinstveno dolino Triglavskih jezer, ki ima tudi pozimi svoje čare in Komni enaka smučišča, bc v zgodnih popoldanskih urah nadaljeval svojo pot ter krenil proti Zajczerski koči, kjer bo lahko prebil božični večer v prijetni in domači družbi planincev. Kdor še ni bil na božični večer v planinah, naj preživi enkrat edinstveno razpoloženje tega praznika v planinskih kočah. Ves ponedeljek in torek ostaneta na razpolago za najrazličnejše smučarske podvige in spuste tako, da se v torek zvečer vsakdo vrne nazaj v Ljubljano zadovoljen in poln novih moči na vsakdanje delo. Oni, ki imajo božične počitnice, pa se seveda ne bodo še v tem leta ločili od zimske planinske prirode ter bodo na belih poljanah pričakadi Silvestra. Planinci-smučarji, ki se bodo v soboto Mili od svojih tovarišev na Jesen««« ter krenili z vlakom proti Kranjski gori, imajo dovolj časa. da še tega dne dospejo v zgodnih večernih urah v Erjavčevo kočo na Vršiču, kjer imajo v domu prijetno zavetišče, ■ okolici pa najlepša smuČiiča za začetnike in izvežbane smučarje. Vse enostavnejši in z manjšimi stroški je zvtzan pose t Kamniških planin. Zveze proti Kamniku so ugodne; smučar-planinec si izbere avtobus ali vlak, kakor mu bolj prija. Proti Cerkljam vozi avtobus v soboto oŠ 12. uri ali v nedeljo ob 7. uri zjutraj, člani SPD imajo 30% popust od normalne vozne cene, ako posotijo Dom na Krvavcu, ki stoji sredi prostranega smučišča in nudi razen ugodne smuke še edinstveni razgled na vso Gorenjsko. Ob topli kmečki peci v Domu, najde vsakdo prijeten oddih po smučanju. Velika Planina js znana po svojih obsežnih snežnih poljanah. Po prihodu viska v Kamnik vosi avto do Stahovica, odkoder je naj prikladne jii vzpon mimo Sv. Primoža do koče na Veliki Planini, kjer je preskrbljeno za primerno oskrbo in razvedrilo. Po treh dneh smuke ne Veliki, Mali in GojSki planini zaključite izlet ■ prijetnim spustom v dolino Crne, kamor si smučarji lahko naroče avtobus ob določeni uri. Posetnike Dom* v Kamniški Bistrici pa čakajo v Stahovici pri Korlnu sani, ki potegnejo smučarje do Doma, okoli katerega je urejeno smučišča m sankalisee. Izbrati je treba primeren kraj in pohiteti do planinske postojanke, kler caka razvedrilo in počitek, smuka v bližnji in daljni okolici, kdor teli podrobnih podatkov o planinskih kočah, smuskih izletih m snei-nih razmerah, naj vpraša e diaHisol pisarni SPD, Ljubljana, AJefcssadrova e 4»L, iclef. 40-5*. Živilski trg pred prazniki Ljubljana, 20. decembra Na trgu še ni taksnega prometa, kakršnega bi pričakovali pred prazniki; to je pa najbrž treba v veliki meri pripisovati slabemu vremenu. Prav tako danes trg še ni bil posebno dobro založen. Blaga je sicer dovolj. Na izbiro je zlasti perutnina. Mlečnih izdelkov je tudi mnogo in vse kaže, da jih ne bo primanjkovalo, kakor včasih pred prazniki. Nekoliko živahnejše je bilo danes pri prodajalkah m leč n h ssdelkov in na perutninskem trgu. Prodajalci sadja in selen jave pa tožijo nad slabo kupčijo. Letos ie značimo, da niso mogli doslej prodati še skoraj nič raznih sadnih sladil za potice. Nekateri so se bali, da se bodo zlasti podražila orehova jedrca, ker ni bilo mnogo orehov. Toda že nekaj tednov zalagajo Ljubljano tako dobro z orehovimi jedrci kmetice iz Bele Krajine, da se je mnogo gospodinj že »aložilo z njimi. Kmečke prodajalke so izredno podjetne ter so prodajale jedrca od hše do hiše in obredle menda že vse mesto. Vsaj tako si prodajalke razlagajo zastoj na trgu. Slabo gredo v denar tudi rozine, ki so letos malo dražje. Zadnje čase je na trgu tudi več prodajalcev medu. Znano je, da letos ni bilo ugodno leto za mod, vendar s» pa zdi, da imajo nekateri čebeiarji še precej medu. V splošnem zdaj med ni mnogo drsali kakor prejšnja leta. Prodajajo ga od 18 do 22 din kg. Za nekaj d narjev pri kik\č bati večje rx>dražitve. Saj je pa tudi v«? že dovolj drago. Gospo-: in jo posebno tožijo zaradi dragih jajc. Medtem ko jo bil danes perutninski trg: dobro založen s peru ta no, jajc ni bilo posebno mnogo. Jajca spadajo med glavna živila, zato Je podražitev tem občutnejsa. Zdaj so najcer.r^a jajca po 1.25. najdražja pa po 1.50 cin. Med perutnino je bilo tudi precej pu~. ki so jih prodajali po precej razi čriLh. cenah. Prodajalec, ki je imel bla^o Iz Me -jimurja. je prodajal pure približno 5 do 7 kg- težke povprečno po 80 din. med tem ko so jih kmetice proda j?, le tako težke povprečno po 100 din. Lažje pure so bile po 60 do 70 dn. Kokoši so prodajah' po nespremenjenih cenah, od 20 do 32 din. piščance od 15 do 22 din. Gospodinje so se precej zalagale s perutnino, pač zato. ker se boje, da bo tik pred prazniki fte dražja. če bi napadla Ljubljano sovražna letala Kaj je treba storili ob vajah za obrambo pred letalskimi napadi in ob zatemnitvi Ljubljana, 20. decembra Nekaj resnih in važnih opomb za vedenje ob vajah za obrambo pred letalskimi napadi in ob zatemnitvi je Se prav potrebnih nafii ljubljanski javnosti. Pri dosedanjih vajah in zatemnitvam namreč nekateri Ljubljančani stvari še niso smatrali za dosti resno in so zato zagrešili marsikatero malomarnost, ki bi o pravem napadu lahko imela silno težke posledice. Ker so pa vse te vaje samo zato. da se ljudje privadijo na vse, kar jim bo pri pravem napadu obvarovalo in ohranilo življenje, zato so tudi vaje popolnoma resna naloga vsega prebivalstva. Opozarjamo vse prebivalstvo, naj se pri vajah nikdo ne zanaša na pri zanesljivost oblasti In na obzirnost in popustljivost nadzorstva. Nadzorstvo bo do skrajnosti strogo in ne bo imelo prav nikjer pogledati skozi prste. Ljudje naj ne smatrajo vaj in zatemnitev za šalo, da ne bodo obžalovali neprijetnih in prav občutnih posledic svoje malomarnosti. Zavedajo naj se, da gre za vojaške zadeve, a to lahko pričakujemo, da v Ljubljani nI nikogar več, ki bi vojaške stvari lahkomiselno smatral za šalo. Zato naj ljudje pri dnevni vaji čim najbolj naglo poiščejo zavetje in naj ne postopajo po cestah aH pasejo svojo radovednost, zlasti naj se pa s tem ne delajo važne in korajžne. Vsi ljudje na cestah naj takoj, kakor zaslišijo ta ali oni signal, skočijo v naj bližnjo vežo ali javen lokal. Nadzorstvo ne bo upoštevalo prav nobenega jalovega izgovora na kakršenkoli nujen opravek. Nikdo naj si ne domišlja, da morebiti zaradi njegove visoke pozicije in ugleda zanj ne velja naredba. Kakor bombe ln granate ne poznajo razlike, skratka, kakor smrt ne dela nobene razlike, tako tudi nadzorstvo pri vajah ne bo razumelo izgovorov in ne bo delalo razlik pri nikomur! Kdor zasliši alarm v kakršnemkoli prostoru, naj nikakor ne drvi Iz lokala pro- j ti domu, temveč mora mirno ostati tam, kjer je. Kogar pa ujame signal za vajo na Trgu kralja Petra, namreč na cesti ali v parku, ta naj skoči v bližnjo vežo ali pa v zavetišče, ki je tam pripravljeno. Pred zakloniščem bodo stražniki ali drugi čuvaji dajali navodila, ki jih ljudje morajo ubogati. Predvsem pa opozarjamo prebivalce hiš na Trgu kralja Petra ln v bližini, da zaklonišče ni narejeno za radovedneže. V zavetišču naj bodo ljudje mirni in naj se ne gneto pri vhodu, zlasti se pa naj natanko ravnajo po navodilih čuvaja. Seveda nI treba jemati proviianta seboj, saj vaja ne bo trajala večno. Na majhne otroke doma naj se nikdo ne iz.crovarja, ker je vse ljubljansko prebivalstvo Že poučeno, naj nikdar ne pozabi, da usodno presenečenje nI Izključeno in nemogoče. Isto velja tudi za zavetišča v kresijl. Namenjena so predvsem uradništvu in stanovalcem hiše. a /.a ljudi, ki jih ujame alarm na cesti, je dosti prostora po vežah ln na dvorišču. Branjev-ke ln sploh prodajalci na Pogačarjevem ln Vodnikovem trgu na") po naredbi ostanejo pri svojih stujnicah, ker ne bo drugih varuhov njih lastnine. Kar se pa tiče zatemnitve, je Se mnogo bolj nevarna za malomarneže kakor dnevna vaja. Tudi dvoriščna okna morajo biti tako zagrnjena, da okna sploh ni mogoče opaziti Izgovorov na malomarne služkinje nikdo nc bo upošteval. Zato pa opozarjamo vse gospodarje in gospodinje, da bo nadzorstvo pregledalo vso Ljubljano tudi z višine in sicer z večih strani in popolnoma vse hiše. ker ob resnem nočnem napadu zaradi malomarnih in domišljavih ljudi ne sme trpeti vsa Ljubljana. Ljudje naj se torej ne šalijo, ker bodo Masti smatrale vajo za popolnoma resen napad. <5e se bodo vsi prebivalci našega mesta natanko ravnali po navodilih za vedenje ob vaji za obrambo pred letalskimi napadi tako podnevi kakor ponoči, gotovo ne bo sitnosti, zabavljanja, obžalovanja in pritožb. Prebivalstvo naj zato prav natanko prebere v listih že objavljena navodila in vestno Izpolnjuje vse točke naredbe. Pri zatemnitvi ne bo posebnih zvočnih signalov, kdaj zatemnitev prestane. Takoj ko spet zagore luči cestne razsvetljave, je konec zatemnitve in prebivalstvo lahko spet na stežaj odpre vsa okna razsvetljenih sob, pri tem naj pa misli, da se nikakor ni treba razburjati zaradi takih vaj. ki smo jih imeli že v mirnih časih in se jih moramo privaditi zn čase, ki nas pred njimi Bog obvaruj. ŠAH Spominski turnir Šahovskega kluba Triglav V šahovskem klubu Triglavu Je bil te dni končan turnir, ki se vrši vsako leto v spomin na pred 0. leti umrlega ustanovitelja kluba Josipa Kordlsa. Letošnjega turnirja se je udeležilo 8 Igralcev. Prvi štirje igralci so odigrali nato še med seboj turnir. Rezultati so naslednji: Prvo mesto ln prehodno darilo, lepo vazo is brušenega stekla si je priboril v trajno last klubov prvak Julij Erker s 8 točkami (od 10 do-segljivih). H. mesto Viktor ftkof s 6 ln pol, m. Rudolf Pavlin s 6. IV. Tone Pogreje s 4, V. Blko Lukič s S in pol, VI. Pavel Sesek s % in poL VII. Jože Gaberc s 2, vm. Janko Remskar s 1 In pol točke. Zmaga klubovega prvaka Erkerja nI presenetila, čeprav sta mu dva mlada igralca ves čas vztrajno sledila. Večja vzdržljivost in rutina sta mu zaslužno prisodila prvo nagrado. Velik napredek pa sta pokazala Skof in Pavlin, ki sta upravičeno preskočila ostalo staro gardo ln s dokajšnjim teoretičnim znanjem dosegla častno drugo ln tretje mesto. Precej sta popustila stara borca Pograjc in Lukič, ki so ju začetni neuspeh deprimirali in sta nadaljevala borbo brez potrebne ambicije. Tudi za ostale igralce z Izjemo Gaberca smatramo, da njih plasman ni bil pričakovan ln pomeni malo razočaranje, ki mu pa v šahu nihče ne uide. V petek 22. decembra bo ob 20. url v klu-bovem lokalu v gostilni Lovšin 14. letni občni zbor. Vsak član je dolžan, da se zbora gotovo udeleži. Iz Kranja klance. Ne glede na to, da je tudi za mla dino sankanje po javnih poteh, kjer se vrši tudi ostali promet zelo nevaren sport, bi bilo pametno, da oblaat prepove sankanje ker se pota zglade in tako ogrožajo pa-sante, ki so primorani hoditi po teh cestah. — Žrtev nesreče pri čirčičah je preminula. O nesreči, ki se je pripetila v bližini trgovine Grm v Cirčičah smo že poročali. Nesrečni Janez Bajželj, ki se je Izognil vozu na kup gramoza, je tako nesrečno padel pod prvo kolo voza, da je zadobil težke notranje poškodbe, katerim je v bolnici podlegel. — Hotel »Stara Pošta«. Vsak petek in za postne dni pred božičem dobite vse vrste morskih rib. Vse strokovno pripravljene! Na željo postrežemo na dom. Cene nizke. 634-n Vli * J i i i — Sokolsko društvo priredi v četrtek 21. decembra ob % 21. uri sestanek ob priliki 45-letnlce ustanovitve društva. Sestanek te vrti T posvetovalnici. Članstvo je vljudno vabljeno. — Akademija straMŠkega Sokola. V nedeljo je stražlško društvo ob obletnici rojstnega dne Viteškega kralja Zedlnitelja priredilo lepo akademijo, ki jo je posetuo lepo število občinstva Vse točke so bile izvajana dovršeno zlasti so ugajale »Peričice«, ki Jo js izvajala ženska de ca in pa vaje ženskega naraščaja na dvovišinski bradlji. Uspela akademija je dokaz, da tudi podeželska društva lahko s potrebnim trudom in voljo dosežejo zavidljivo izvežbenost. je dvignil is pozabe tudi Ji Ljubljana, 20. decembra Te dni so vdrli vlomilci v lovsko kočo Janka Sumija, mesarja in restavraterjs iz Lesc. V kočo, ka stoji v gozdu pod Brezni-co so prišli vlomilci skozi okno. Odnesli so več steklenic žganja in vina, zavitek žgane kave, 1 kg masti, nekaj drugih živil, precej sladkorja in pa siv svršnik. Šumi, ki so ga oposoriLi na vlom domačini, ga je takoj prijavil orožnikom v Begunjah, ki iščejo vlomilce. Skoda znaša nekaj nad 1000 din. V Dol. Logatcu je bilo vlomljeno v leseno barako trafikanta Ivana Jerine. Na delo so šli vlomilci ponoči in vdrli v barako, ki so jo popolnoma oplenili. Odnesli so 600 »Drava« cigaret, več finejsih cigaret, nekaj drugih tobačnih izdelkov in razne malenkosti, v skupni vrednosti 1700 din. Sled za vlomilci je vodila proti Zirem, Orožniki jih še niso mogli izslediti. O večjem vlomu poročajo orožniki iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Tam so že nekaj časa preganjali sumljive ljudi, ki so se skrivali po sosednih vaseh ter po naseljih pod Gorjanci. V ponedeljek ponoči so vlomilci vdrli v trgovino Štefana Bajca sredi 51. Jerneja m se polastili večjega plena. Odnesli so 49 komadov usnja, 6 kož juhte, 3 kože rjavega boksa, 3 ovčje kože sive barve, 14 kg podplatov, 80 m bele kotenine. 2 para moških čevljev, 5 parov ženskih čevljev in nekaj malenkosti, v skupni vrednosti nad 14.000 din. Prav pridno kradejo tatovi ns deželi rudi kolesa in jih najbrž prodajajo v mestih ali pa nepoštenim mehanikom, ki jih predelajo m spravijo spet v promet, bodisi v okoliši aLi pa jih spravljajo v denar ns Hr-kjsv ihosjjsiues Is en tako J£e ( e : n? ca KOLEDAR Danes: Srv^,\ ~0. deeamijra: Evgenij in Makarij, Libcrat i> A U A * M J X PRI-.rDIlVE Kino Matica: :.Iieter!joz.J Mr. Crov in Lacv. smrti Kir.o Union: Zlomljeni cvet Kiiu Sloga: Grešniki v raju Ljudska univerza: predavanje univ. prof. dr. Fran Ste leta i Umetnost pri zapadnih Slovanih — U. dele ob 20. v mali Filhar-mor.ieni dvorani Sadjarske ln vrtnarske podružnica predavanje upravnika drevesi.ice g, Ivana Bre-celjnika *ZakaJ sodno drevje v mojem vrtu ne rodi več in lepSlh sadov?« ob 19. v ke- tiski dvorani I. drž realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici Koncert ruskega ptnnl»ts NIkItn Maga-lov« ob 20. v veliki Filhnnnoničnl dvorani Društvo »Kazina« občni zbor ob 18. v društvenem poslopju ktubaks soba kavarne Zvezda* D E 2 1' R \ E LERA...,^ Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 8, Ku-r.tlt, Gosposvetska cesta 4, Dohinec ded., eresta 29. oktobra 31. Naše !*l*3sl!š5e DRAMA Začetek oh 20. url Sreda. 20. decembra: George Dandin. Red Sreda Četrtek, 21. decembra: Tri komedije. Red Četrtek Petek, 22. decembra: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 20. decembra: Madame Butterfly. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red A Četrtek. 21. decembra: Nižava. Premica. Premierakl abonma Petek. 22. decembra: zaprto »Putnikova« pisarna v Kranju Kranj. 19 decembra V drugem letu svojega obstoja se je pisarna "Putnika v Kranju prav lepo razmahnila gotovo v zadovoljstvo vseh onih krofov, ki so se najbolj potegovali za njo, na prvem mestu Tujskoprometno društvo. V razmeroma kratkem času je prevzela skoro ves promet s tujino, medtem ko v lokalnem prometu kljub vsem prizadevanjem zavzema še vedno zelo skromno mesto. Bežen pogled ob sobotah, nedeljah ter praznikih po postajnih blagajnah nas o tem lahko prepriča. Pri občinstvu Je nekako ukoreninjena blagajna na postaji za nakup voznih kart v lokalnem prometu, medtem, ko smatra »Putnika« za ustanovo, ki je namenjena samo tujcem. Morda čisto po pravici, saj so v zadnjih letih oblegali naše potovalne pisarne. In vendar je namen »Putnika« zajeti najširše narodne plasti, in sicer iz čisto praktičnih razlogov. V čem obstoji ugodnost nakupa vozovnic pri »Putniku?«: Vozno karto kupite lahko dan, dva, tri pred odhodom. S karto dobite vozni red ter ste obveščeni o vseh možnih kombinacijah Vašega potovanja. Ako ste zadržani. lahko vozovnico vrnete proti takojšnjemu povračilu celotnega zneska, pod pogojem, da je karta kupljena in vrnjena v istem mescu. Za vsa važnejša mesta obstoje povratne karte, kakor tudi krožne, in sicer v zvezkih z veljavnostjo 2 mescev. Pri teh vrstah vozovnic niste vezani niti na dan odhoda ,niti na dan povratka. Ne zaračunavajo se niti informacije, niti se ne dodajajo cenam kakršnikoli prlbitki. Sprejeti boste vedno ljubeznivo ln po-streženi vestno. Zato se ne izogibajte »Putnika« tudi takrat ne, kadar potujete do najbližjih postaj. S tem boste pisarni, ki Ima sicer vrsto drugih nalog, zaslgurall obstoj, sebi pa olajšali potovanje. Iz Celja —c Velika razprava v Celju Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju, ki mu predseduje s. o. s. dr. r arka S. sc je začela v torek zjutraj razprava proti 401etnemu, v Volenje pristojnemu pekovskemu pomočniku brez stalnega bivaiilča Alojzu Grebenšku. proti 25'etnemu posest-nikovemu sinu Avgustu Zganku iz Založ pri Polzeli, proti 281etnemu zidarju Andreju Zganku z Ločice pri Polzeli, proti 311efne-mu zidarju Pavlu Arhu iz Zalol pri Polže li in proti 201etni natakarici Tulijani Terči-čevi is Medloga pri Celju Alojz Greben-šek. Avgust in Andrej Zgank ter Pavel Arh so obtoženi, da so letos v noči na 28 marec v Seščah pri St. Pavlu pri Preboldu umorili Franca Janseta :n njegovo ženo Juli jano ter jima odvzeli 3700 din gotovine. Alojz GrebenSek. Avgust 2gank. Pavel Arh m Julijana Terčičeva so obtožent da so letos v noči na 20. junij v Mcdlogu pri Celju umorili gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozali)o ter ju oropali Nadalje so Alojz GrcbenSek. Avgust ln Andrej Zgank ter Pavel Arh obtoženi da so isvr&ili v celjskem, vranskem in šoStanjskem sodnem okraju nad 20 ropov, vlomov, tatvin in telesnih poškodb Večine zločmov je obtožen GrebenSek. Zaradi mladoletnosti obtožene Terčičeve je razprava tajna Trajala ie včeraj ves dan in bo končana najbrž šele drevi. Obtožence straži med razpravo pet jetniskih paznikov in dvoje policijskih stražnikov pred vrati v razpravno dvorano pa stoji jetniski paznik z nabito pu*ko. —c Jubilejne zletne mačke. Sokolsko društvo Celje-matica sporoča na razna vprašanja interesentov dodatno k razpisu o izdelavi zletne značke ob 50letnici Celjskega Sokola, da se naj besedilo glasi »Celjski Sokol 1800—1040«. če kompozicija to dopušča, se lahko vstavi tudi številka 50 (let) —c Setreča ne počiva Ko je 25letni dni nar Štefan Remih is Žalca prsvstal te dni hlode, ga je hlod udaril s tako silo. da mu je zlomil desno nofio pod kolenom Ns cesti v Zslcu je padel 47letni sklsd«*čnik Karel Rezar z Z/jj. LožnFeniksa« z dne 16. decembra 1936. člen 1. te uredbe se glasi: Zavarovanci nimajo pravice do posojila ali do odkupa polic od 1. januarja 1939 do 1. januarja 1940. To pomeni, da zavarovanci »Feniksa« niso mogli dobiti posojila na svoje življenjske police, čeprav so premije v redu tudi naprej plačevali in da svojih polic tudi odkupiti odnosno realizirati niso mogli do 1. januarja 1940. Ta dan je za zavarovance bivšega ?Feniksa« va?en. kajti v smislu uredbe bodo lahko od 1. januarja 1940 dalje svoje življenjske police realizirali odnosno na nje dobili posojilo. — Nov politični dnevnik. 1. januarja začne v Beogradu izhajati nov politični tednik ^Obnova«, ki ga bo izdajala skupina radikalov in demokratov. Program lista bo snovanje nove politične skupine, v kateri bi sodelovali pristaši demokratske ln radikalne stranke. V notranjem pogledu zagovarja nova politična struja načelo pokrajinske samouprave proti načelom nekdanjega načrta ustave Stojana Protlča. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< št-101 a dne 20. t. m. objavlja uredbo o spremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, pravilnik za preskrbo-vanje države s premogom v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju, odločbo o novem plaMlnem sporazumu z Romunijo, dopolnitev pravi1 nika za Izvrševanje določb lz oddelka »B Pogodbe ln nabavec zakona o državnem računovodstvu in spremembo poštne tarife v notranjem prometu. — Vratne. Vremenska napoved pravi, da bo večin orna oblačno in nestalno vreme Včeraj Je nekoliko deževalo v Ljubljani, Zagrebu in Kum boru. Najv "sja temperatura je znašala v Splitu in Kumboru 15 v Dubrovniku 14 na Rabu n. na Visu P v Sarajevu 7, v n to 5. v 7^^,, g v LJubljani t H M Pas- je kazal barometer v LJubljani 760.9, temperatura je znašala 0.6. • Pose«tniKi ijubij<*usJci ali od drugod, ki prejmejo od davčne uprave plačlne naloge o preapisu takse iz razloga moderniziranih cest naj se pred p.ačilom zglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salonu:ova 6, od 9. do 13. ure. Ravno tako tudi on. posestniki, ki prejmejo plačilne naloge o vsakoletnem prispevku za moderniziranje cest (—) — Lud. Ganghofer: Vaški apostol. Roman. Priredil B. R. v LJubljani 1939, 376 strani Ganghofer, priljubljen ljudska pisatelj divje romantičnosti alpskih pokrajin in njihovih posebnežev: lovcev, plan-šarjev, hribolazcev in čudaških vasčanov, je znan tudi našemu občinstvu po prevodu dveh svojih boljših del: Grad Huber-tus in Samostanski lovec. Njima se pridružuje pravkar i-isli svojevrstni roman > Vaški apostol«. Je to zgodba o grba vem drvarju Petru, rojenem v cerkvi ki ni poznal ne očeta ne matere, ki ga je v vasi vse zaničevalo in zasramovalo. In vendar je ta drvar mož treh centov, ki v svojem življenju nikdar nI bil deležen od nikogar ljubezni, začel ob svoji polnoletnosti oznanjati ljubezen do bližnjega, kar mu je nadelo ime »vaškega apostola« in mu nakopalo sovraštvo fantov, katere pred vsem je hotel poboljšati. Ob neki priliki so ga ti pri cerkvi pretepli in obdelali z noži tako, da je obležal nezavesten ln nekaj mesecev nato izdihnil, ko je brani čast svojih varovank KajŽarice in njene hčerke Lizike. — V romanu se razpleta ljubezen med Gozdnikovim Janezom in Jeznikovo Julko ter nežne srčne simpatije Janeza do Kajčaiičine Lizike Ker Jul-ka kot nevesta pri Izpraševanju ni znala dovolj katekizma, je sledila razveza prve ljubezni ter srečna zakonska sveza Janeza z Liziko. — Prav posebno Je v romanu poudarjeno praznoverje vaflčanov ki so trdno verjeli, da sta Kajžarica ln njena hči čarovnici. Edino Peter, Janez in župnik so pobijali to praznoverje, a brez uspeha. — živahnemu pripovedovanju sledi čitatelj z največjim zanimanjem, vse osebe so očrtane s krepkimi potezami, zlasti apostol Peter, ki sta ga surovost in praznoverje vaščanov spremljali vse življenje in ga nazadnje ubili. Knjiga se naroča pri šentjakobski knjižnici v se naroča pri Šentjakobski knjižnici v Ljubljani proti istočasnemu nakazilu denarja za broširan izvod 26 din, za vezanega v celo platno 36 din in za postni 2 din. — Nov grob. Danes je umrla v LJubljani vdova po pregledniku finančne kontrole ga. Ivanka Gela. Poleg svojcev, ki so izgubili srčno dobro mamico in staro mamico, jo bodo težko pogrešali vsi, ki so poznali njeno plemenito srce. Pogreb bo jutri ob 16. iz hiše Žalosti, Vodmatska ulica 14. Bodi ji lahka zemlja težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Dve nesreči. Tesar jeva žena Marija Juvan Iz D. M. v Polju Je šla včeraj po stopnicah v stanovanje, kjer pa Je nenadoma omahnila in izgubila ravnotežje. Padla je in si zlomila levo roko. Po stopnicah je padel tudi 31etni sinček profesorja Os-vald Kregar ln se teže poškodoval na desni roki. — Sin osumljen, da Je umoril mater. V Somboru je bila v nedeljo 10. t. m. zadavljena vdova Gartner. Morilec Je prišel ponoči k nji in ji natvezel, da Jo bo odpeljal k njenemu bolnemu sorodniku. Vdova je odšla z njim lz hiše. Zjutraj pa so jo našli na ulici mrtvo. Umora so osumili njenega sina Železničarja Gezo Gftrtnerja, ki se je večkrat prepiral s materjo in ji pretil. — S sebiro so ga ubili. V šibeniški bolnici je umrl včeraj Alojz Kos, Id so ga pred dnevi napadli neznani napadalci ln ga pobili s sekiro. Vse kaže, da je padal Kos kot žrtev osvete, ker je imel več sovražnikov. Iz Ljubljane —lj Zanimivo predavanje. Snoči je predaval v Zvezen Ing. Stanko Dimnik o nujnosti obrambne pripravljenosti zaledja. Predavanje je priredil ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev. Bana je zastopal načelnik g. dr. Ogrin, divisa-jonarja kapetan MUuč, župana pa Ing. Mačkovšek. Predavanje je bilo namenjeno samo rezervnim oficirjem, kj so se v lepem številu odzvali vabilu. Taka predavanja bi pa morala poslušati vsa Ljubljana, saj je predavatelj povedal in z nazornimi slikami pokazal vse, kar mora vedeti civilno prebivalstvo, če se hoče obvarovati v primeru letalskega napada vsaj najhujšega. —lj Za KrojaSldnil ie čevljarski pomočniki. Čevljarski delavci v Ljubljana so organizirani v Splošni del. strok. svezL m so letos spomladi dobili kolektivno pogodbo veljavno od maja 1939. Zaradi naraščajoče draginje je tudi organizacija čevljarskih pomočnikov pokrenila koncem novembra mezdno gibanje za zvišanje plač. Postavili so skromne zahteve 15%. Pričakovalo se je, da bodo njihovi delodajalca brez nadaljnjega tej upravičeni aahterl ugodili. Žal pa temu ni tako. Zahteve niso našle potrebnega razumevanja ln ss je ureditev po zadrugi Združenja čevljarskih mojstrov zadrževala. Namesto, da bi as stvar rešla že pred prazniki, bodo pogajanja šele 28. t m. Kljub temu pa čevljarski pomočniki upajo, da bo njihova zadeva na teh pogajanjih ugodno rešena m da bo veljalo povišanje tudi za nazaj, odkar so se življenjske potrebščine podražile. —lj V Stritarjevi nlfd It. 0 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu *e sedaj nahaja ptlk in orar FR P. ZAJEC, to**aj se več ns Starem fcrru. — Same kvalitetna —lj Janez Kallnšek na zadnji potL Skromna kakor življenjska, je bila tudi njegova zadnja pot do groba pri Sv. Križu. Pred mrtvašnico na Vidovdanski cesti so se zbrali njegovi stari prijatelji In znanci, ki so ga spoštovali in cenili zaradi njegove plemenitosti in srčne dobrote. V žalnem ipi-cvodti so bfii novinarji m stavci, Id so Na željo občinstva ponavljamo film. ki smo ga morali iz QTT aVsUZI TaTlklT sT*WsT (SPOKORMCA tehničnih razlogov predčasno staviti ■ sporeda! jZiJLAF Filial tf £1 FROU-FROU) Ta prekrasni film z lepo Dunajčanko LOUISO RALNER-jevo smo morali nedavno dan po premieri odstopiti drugemu kinematografu in ga ponavljamo, ker smo prejeli lz krogov kinooblskovalcev več proSenj, da ga za par dni damo ponovno na program! KINO UNION, tel. ZZ-tL — Predstave ob 16^ 19. in 21. url. Izkoristite priliko in oglejte si film! spremili pokojnega tovariša prav do groba. Dragi tovariš, počivaj v miru! —lj Spet več beračev, v zadnjem času so pričeli spet prihajati v mesto Številni berači z dežele, ki nadlegujejo ljudi po stanovanjih in po poslovnih lokalih. Tudi po ulicah ustavljajo mimoidoče razni bolj sumljivi, kakor pa podpore potrebni tipi, ki nikakor niso skromni. Včeraj je policija prijela več pijanih beračev, na sled pa je prišla tudi nekim mladim prosjačkom, ki radi nadlegujejo ljudi se ob poznih urah po gostilnah in ki priberačeni denar zapravljajo po bufetih in slaščičarnah. —lj Rezervne oficirje ponovno opozarjamo na jutrišnje predavanje slovečega vojaškega strokovnjaka generalstabnega brigadne ga general Cedomira Skeklča, ki prispe kot poseben odposlanec vojnega ministra v Ljubljano Jutri ob 20. bo govoril v dvorani Delavske zbornice našim rezervnim oficirjem o važnih vprašanjih. —lj Ravnateljstvo Opere nam sporoča v zvezi z tzpremembo repertoarja: abonenti reda A naj blagohotno upoštevajo, da je bila lzprememba repertoarja neogibno potrebna in da je moralo postaviti ravnateljstvo namesto Mozartove *F1 garove svatbe« Pucclnijevo »Madame Butterflv« na nocojšnji spored, ker je zaradi požara kulisarne pogorelo nekaj kulis, ki prihajajo pri drugih predstavah v poštev in še niso nado meščene, deloma pa zaradi lndispoziciie g. Julija Betetta. Vljudno prosimo p. n abonente, naj upoštevajo te trenutno nastale težkoče. —lj Zađniga Dom učitelju* v Ljubljani vabi k božičnemu sestanku, ki se bo vršil v četrtek 28 decembra ob 9. dop. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Na dnevnem redu bo tudi aktualno predavan-fe tovar. -šice Milene Petovar iz Kapce v Prekmur-ju: O delu učiteljice-začetnice. Dobro do 51e vse tovarišice! —lj Ni pravila bre* izjeme. O resničnosti tega pregovora priča v seda n lem času ko sneg zamete Ljubljano, tudi hlia na Celovšk cesti št. 98 Dočim je v navadi ki Jo oblasti celo sprem in 1a jo v dolžnost da mora namreč vsak hišni lastnik očistiti hodnik ali pot pred svojo hišo snega, se lastništvo in štev Ino prebivalstvo st. 98 na Celovški cesti sploh ne zmeni za te odredbe. In tako se dogaja da leži pred to hišo sneg še dolero potem, ko se spreminja v brozgo. Čudno da se za to reč nihče ne zmeni niti tedaj ne, ko jo gleda iz nrj.ečje bliž ne. u— »Zlomljen cvet« drugič v kinu Uni-onu! Ta prekrasni film z Dunajčanko Lui-zo Refnerievo je morala nnrava kina Uni-ona že drugi dan po ljubllanski premieri staviti s poreda, ker se 1e pri izposojevalnici filma zgodila pomota in Je film moral biti vrnjen Iz krogov občinstva oblikovalcev kina Unlona so prihalale nato upravi številne prošnje, naj ta lepi film ponovno predvaja vsai nekal dni. da ga bodo mogli videti zamudniki, ki niso prišli takoj prvi dan premiere. Tem prošnjam je uprava kina Uniona zdal ugodila in bo predvajali lepi vsebinsko globoki film od danes naprej tri dni. da ga bodo mogli videti najširši krogi ljubiteljev lepih filmov Zlomljen cvet je res prvovrs'en kra sen film. ki zasluži pozornost občinstva zasluži mnogoštevilen obisk in zato je tudi uprava kina Uniona ponovno stavila film na spored, čeprav se v unlonskem kinu reprize nikdar, ie celo v poletnem času ne predvajajo. 2e iz tega dejstva se da sklepati, da mora film imeti res odlično umetniško vrednost. Sedaj je na vrsti občinstvo, da si lepi film ogleda v čim večjem številu. (—) n— Koncert bolgarskih narodnih pesmi Danes ob 5. popoldne bo v Hubadovi dvorani (Glasbena Matica) izvajala za kon-zervatoriste gdč. Stamatka Kaludova, pevka sofijskega radia, bolgarske narodna pesmi Akademsko društvo »Hristo Bo tevc katerega gost je gdč. Kaludova, vljudno vabi k tej Interni prireditvi ljubljanskega konservatorija vse. ki se zanimajo za bolgarsko narodno pesem. Vstop prost! —lj Tatvine. V Ljudski kuhinji t Str »liski ulici je nekdo ukradel Mihaelu fltau-daherju črno zimsko suknjo, v kateri je imel sive rokavice, usnja to denarnico b 100 din ln legitimacijo. Staudaher je oškodovan za okrog 700 din. — Oni dan je pri- DANES PREMIERA in dopolnilo: Misterijozni Mr. Croy Ladja smrti Fihn razburljivih prizorov Senzacijski film. KCVO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri a šel na starino mlajši neznanec, ki je stopil v lokal starinarice Uršule Jamnlkove. Medtem ko sta izbirala obleko, pa je mladenič hitro pobasal pod plašč 110 din vredne modre hlače ter izginil. — Iz veže neke gostilne na Vodnikovi cesti je bil ukraden 250 din vreden otroški tricikelj. — Na Krekovem trgu pa Je nekdo odpeljal 400 din vreden ročni voziček, last Avgusta Volka NIKAR SI NE UBIJAJTE MOŽGANOV ZA DARILA SVOJIM DP.AGIM! Pogodili boste pravo v Drogerija Gregorič dr. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA H. 5. ob 20. univ. Umetnost pri Vstop prost. —lj Ljudska univerza v Ljubljani, Kongresni trg. Danes 20. t. m. bo prodava] v mali dvorani P.lharmonije prof. dr. Fran Sttle o temi zapadnih Slovanih, II. del. 636—n —lj O akustiki prostora bo predaval dr. tng. Vence Koželj v Četrtek 21. decembra ob 20. uri v predavalnici Udruženja inženjer jev na Kongresnem trgu l-II. (poslopje Kazine) K predavanju vab-; khf arhitektov Udruženja jugoslovenskih inž. njerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Iz Metlike — Sokolska akademija. Sokolsko društvo v Metliki je priredilo v nedeljo 10. t. m. lepo akademijo v proslavo praznika Zedl-njenja. Vse točke, ki jih je sestavil domači prednjaški zbor, so bile dobro naštudirane in so žele zasluženo pohvalo. — Društvo je na Miklavževo obdarovalo deco obojega spola, zvečer pa je bila čajanka za naraščaj. — Podružnica Ciril ln Metodove dražbe v Metliki je priredila pretekli teden lepo predavanje. Predsednik podružnice šolski upravitelj Zalar je pred številnim poslušalci v kratkih besedah pojasnil pomen Ciril -Metodove družbe, zdaj edine naše narodno-obrambne Organizacije, ter nje pomen sa nas mali narod in predstavil zbranim poslušalcem predavatelja g. Figarja iz Ko- čevja, ki je v izčrpnem referatu pojasnil stanje Slovencev v zamejstvu. — Darovi. V spomin pokojnega br. Ran-ta, notarja v Metliki in požrtvovalnega *o-kolskega delavca, je darovala družina sir-kova 500 din za sokolski dom v Metliki. — V spomin blagopokojne gospe Ivane Koaič. matere tukajšnje učiteljice Zalarjev. je zbralo učiteljstvo na soli 130 din za revne metliAko otroke. — Nova učna moč. Te dni je naMopil službo v Metliki novi učitelj Drago Bitenc. ki je bil premeščen na lastno prošnjo od Sv. Tomaža pri Ormožu. Z njegovim prihodom so vendar po več letih izpolnjena VSa mesta na šoli. G. Bitencu, prizninemu narodnemu delavcu, želimo lz srca. da bt kaj kmalu vživel v nase razmere in se dobro počutil med nami. — »a vas je spremila premeAčenega d'tl-.' -a upravitelja. Potniki obeh vlakov, ki se križata na mali j-ostaji Gradac v Bell Krajini, so v četrtek 14. t. m. začudeno gledali velikansko množico ljudi na postaji. Vse vprek so ktela vprašanja, dokler ni bilo vsem jasno: Premeščenega šolskega upravitelja iz Podzemlja, g. Ljubica Matka. je priSla spremit na postajo vsa vas, da vsa fara. Solznih oči so se poplavi jall moSki. ženske In otroci ter stiskali roko priljubljenemu učitelju. Dolgih 13 let je bival med njimi, nI jim bil samo učitelj. KRASNA BOŽIČNA DARILA velika izbira v drogeriji K A N C Ljubljana — 2idovska ul. 1. marveč tudi svetovalec in vedno na razpolago v vseh brigah ln tegobah. Ustanovil Jim je diletantski oder, sokolsko četo, ki se je krasno razvijala in postala žarišče kulturnega delovanja za vso okolico. Harmonika je skušala olajšati slovo, toda zaman, glasno ihtenje je spremljalo odhajajočega MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Prekltcl, izjave beseda Din L—, davek posebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 90 par, lave* posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. 0405 lepo darilo PFAFF Šivalni stroj! Na ugodna mesečna odplačila. I*n. Vok, f JnMJssm^ Tavčarjeva mL V Male oglase »Slov« Narod« as a. ure * medico dobite najceneje 1 kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke in perilo. Klavžer, Vošnjakova ul. 4. 3472 KUPIM Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši meeek •» — Dtn ŠPORTNI OTROAHI VOZIČEK dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod >Voaiček«. 34S5 SOPE Beseda 00 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. LJubljana, židovska ui. 6. 48.1 MALO SOBICO čisto, b souporabo kopalnica — oddam boljšemu gospodu sil gospodični s hrano takoj aH s 1. januarjem. Medvedova cesta 5/in nadstropje levo. BBHiflHHBBHMHBHflS^BHHBBHBi^^HB^H Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«,»reda, 30. decembra l«t Pravo lice Ljubljane v številkah Prvi statistični letopis našega mesta Ljubljana. 20. decembra Mestno poglavarstvo ima že nekaj let tudi svoj statistični odsek, ki ga vodi dr. A. Vogelnik Statistična služba je bila pri nas doslej le precej nepopolna (kar so občutili tudi publicisti in novinarji) in sama državna statistika ni dovolj, zlasti se, ker ima posebne naloge ter ne more zbirati vseh potrebnih podatkov tudi za posamezne kraje. Brez dobre statistike ne moremo stvarno presojati splošnih socialnih m gospodarskih razmer: brez njih ne moremo zasledovati splošnih "socialnih, življenjskih pojavov v posameznih krajih in zato tudi ne iskati rešitev pomembnih vprašanj. Dandanes ic statistika nujno potrebna gospodarskemu in socialnemu delavcu brez nje nc morejo z uspehom usmerjari svojega delovanja uradi, gospodarske in socialne ustanove. Dobra statistična služba jc seveda zelo potrebna samemu mestnemu poglavarstvu, saj sicer ni mogoč dober pregled nad gospodarskim življenjem mesta in socialnimi razmerami prebivalstva Zato nas mora veseliti, da je mestni statistični odsek začel izdajati »Statistični letopis mesta Ljubljane«. Razumljivo je, da ta publikacija, ki je namenjena predvsem uradom, takoj prvič ne raore biti popolna, vendar je zbranega na °o straneh mnogo gradiva; zdaj besedilo še ni tiskano temveč razmnoženo na stroju za razmnoževanje tipkanega rokopisa Vse tabele so pregledne. Gradivo jc razde ljeno na 14 poglavij: meteorološke razmere: mestna površina: pTebivaTstvo (stanje); pre bivalstvo (gibanje); zgradbe in stanovanja; aprovizacija mesta; življenjski strošTci; so cialno zdravstvo: socia'no skrbstvo; voda plin in elektrika: mostne finance; organizacija mestne uprave. Navajamo nekaj splošno zanimivih podatkov iz »Letopfoa«. ki nam ka/i-i:; nepo-narejeno lice Ljubljane. VREMENSKE RAZMERE Če pregledamo tabele o ljubljanskih vremenskih razmerah, ugotovimo da jc bilo v zadnjih 20 letih (od L 1918 do 1938) naj več padavin predlanskim in sicer 2376 mm Najbolj suho je bilo 1920. leto. ko je bilo samo 850 mm padaviD. Lani je bilo 1174 mm padavin Najbolj vroče je bilo leto 1920. ko je znašala povprečna letna temperatura 10.8°. najbolj hladno pa 1933. ko je bila povprečna letna temperatura 8.6*. Nekateri mislijo, da zadnja leta ljubljanska megla ni več tako pogosta, statistika nam pa pravi, da jc bilo najmanj meglenih dni v letih 1918 in 1919, in sicer 82 ter 96. Najbolj megelno je bilo 1926. leto, ko je bilo 178 meglenih dni. Lani jih je bilo 122. predlanskim 156. POVRŠINA LJUBLJANE 6538 HA Površina mestne občine ali Velike Ljubljane zna&a 6538 hektarjev, 19 arov in 5m*. Deli se na 17 katastrskih občin. Največja katastrska občina jc trnovske predmestje, ki meri 1697 ha. najmanj** pa krakovsko predmestje. 22 ha. Največ površine zavzemajo travniki, 2263.83 ha in njive. 49932 ha. V7rtovi zavzemajo 314.85 ha. stavbi.šča 159.17 ha. javni nasadi 3.65 ha, ceste in trgi 184.23 ha, gozdovi 212.71 ha, pašniki 29.44, vode 85.48. dvorišča 53.09, pokopališča 24.08 ha. Ti podatki so pa zbrani po stanju L 1933, zato v nekaterih podrobnostih zdaj niso več točni, n. pr. površina stavbisč in cest, vendar velikih razlik ni. SLUZI 35.301 PREBIVALEC Statistika o poklicni sestavi prebivalstva Ljubljane nam kaze, da je zaposleno v raznih poklicih 35.301 prebivalec Uradnikov je 8 917. delavcev 7.970, dninarjev in slug 2740, vajencev 1145, pomožnih družinskih članov 210. hišnih poslov 2726. samostojnih zakupnikov pa 11.593 Prištetih je tudi 8815 prebivalcev brez poklica. Te Številke so posebno zanimive, ker nam kažejo, da je Ljubljana v resnici uradniško mesto. Naj navedemo Se, da Je v Ljubi lani 3998 rent-nikov in vpokojoncev in 2957 v zavodih vzdrževanih prebivalcev. ^ AMO 34.53% PREBIVALCEV PRISTNIH LJUBLJANČANOV Niti polovica v Ljubljani živečega prebivalstva se ne more prištevati med rojene Ljubljančane. V LJubljani se jih je rodilo le 34.53% (19.919)) tn 9 259r v ljubljanski okolici. V dravski banovini se jih je rodilo &0 01% (46.161), v drugih banovinah 3.25 procent, v inozemstvu pa 16.74% (9.660). STOLETN1KOV NIMAMO Prebivalstvo (moški) se deli po starosti tako: največ jih je v starosti od 20 do 24 let. 3148, in od 25 dc 29 let, 2896. V starosti do 4 let jih Je 1393, od 5—9 let 2007, od 10—14 let 1880, od 15—19 let 2766, od 30 do 34 let 2381, od 35—39 let 1890, od 40—44 let 1772 itd. Število starejših prebivalcev postopno upada od 25 let starosti, tako, da jih je v starosti 60—64 let že samo 774, od 80—84 let 106, od 85 do 89 let 33, nad 90 let starih je pa samo 8. Stol etnika v Ljubljani nimamo. Podobno sliko nam pokaže pregled o starosti ženskih prebivalcev. Po posameznih letih pa, da je največ prebivalcev starih 23 let, in sicer 1424 (moških ln žensk). MAJHEN NARAVNI NARASTEK PREBIVALSTVA Naravni prirastek ljubljanskega prebivalstva je zelo mjahen, kar smo ugotovili že predlanskim o novem letu, ko smo poročali o življenjskih razmerah prebivalstva po župnijskih podatkih. Letopis nam kaže, da je naravni prirastek prebivalstva lani znašal samo 266 prebivalcev in da je v 6 letih izmed dvajsetih po svetovni vojni celo več prebivalcev umrlo kakor se jih je pa rodilo. Lansko leto je Ljubljana štela bi v al cev, a prejšnja leta je bil še znatno manjši, L1934 pa je umrljivost presegla rojstva asa 0.34 na 1000 prebivalcev. Ljubljana bi ne rasla, če bi ne imela dotoka prebivalstva z dežele. V desetih letih od 1021—1931 je znašal celotni prirastek prebivalstva 6.471, a od tega odpade samo 972 prebivalcev na naravni prirastek. 2151 BOLNIŠKIH POSTELJ V Ljubljani imamo 11 zdravstvenih ustanov, ki prevzamejo bolnike v zdravljenje Skupno je v Ljubljani 2151 bolniških postelj. To je zelo malo za skoraj 90.000 prebivalcev ln računati je treba, da se v splošni bolnici zdravijo številni deželanl. Splošna bolnica Ima 949 postelj, bolnica za ženske bolezni 201. bolnica za duševne bolezni 329. zavod za zdravstveno zaščito mater 50. banovinski zavod za zatiranje raka 28 mestno zavetišče 300. leonišče 36. felajmer-lev dom 32. sanatorij Emona 7. zavetišče sv Jožefa 200 in nezgodna postaja OUZD 19. Upoštevati je treba, da bi ne smeli niti šteti med prave bolniške postelje postelj v mestnem zavetišču. Kljub temu odpade 1 bolniška postelja komaj na 39 prebivalcev LjubHane, a v 6plošnl bolnici se zdravijo bolniki iz mnogih krajev banovine. Druge splošno zanimive podatke, zbran* v >Letopisus bomo navedli prihodnjič. šola mladih ameriških genij s v V nji se uče sam* učenci, k2 jih izbere poseben institut izmed odllčiijatfiov Pred dobiimi tremi leti je bila v Združenih severnoameriških državah ustanovljena posebna šola, v kateri se uče samo izredno nadarjeni in genialni otroci, da sc jim skrajša šolanje za dobro polovico. Komaj osem in devet let stari otroci debatirajo o finančnih vprašanjih in svetovni politi ter popravljajo znanstvene leksikone. Sklep o ustanovitvi take sole je padel leta 1985. na seji komisije prosvetnega ministrstva v New Yorku. V Institutu za posebno nadarjene otroke izbirajo strokovnjaki v psihologiji najboljše učence. Vzamejo jih takoj iz šol, da ne sede med manj nadarjenimi, in tako se lahko njihov talent nemoteno in hitreje razvija. Te otroke, ki jih imajo za abnormalne, so morali vzeti iz navadnih razredov normalnih šol, ker so bili po svojem razumu za več let pred drugimi. Prosvetni minister je izjavil, da so med temi otroci hodoči geniji ameriške vede ln javnega življenja, tako da pomeni ustanovitev posebne šole zanje veliko korist za ameriško državo. To, kar se Je doslej prakticiralo v fizični vzgoji in športu, je našlo tudi aplikacijo v kultiviranju duha in inteligence. Prva šola za izredno nadarjene otroke je bila otvorjena leta 1936. in za njeno ravnateljico je bila imenovana odlična ameriška pedagoginja, profesorica Speyerjevega instituta pri kolumbijski univerzi, Leta Holllng\vorthova. Njeni učenci so dečki in deklice, belo-kožci in zamorci, in vsako leto jih sprejmejo v šolo 50 v starosti od 7 do 10 let. Izbero jih izmed 600 odličnjakov na vseh ameriških šolah in preden so sprejeti v šolo, jih čaka strog izpit. Zdaj se šola v tej edinstveni šoli že 200 genialnih otrok. Ameriški novinarji bi bili zelo radi zvedeli kaj zaninuvega o Šoli, kjer se uče bodoči ameriški geniji. Toda v nji niso na- šli nič posebnega, šola se razlikuje od drugih samo po učnem redu in po mnogo večji samostojnosti. Učenci se vozijo v šolo z avtobusi in podzemno železnico sami. Od 9. do 12. predelajo z rekordno hitrostjo navadne predmete in ko se pouk konča, niso prav nič utrujeni. Diktatov in Čitank ne poznajo, kajti vsi obvladajo materinščino perfektno. Slovnice se nauče v praksa. Zato se takoj lotijo zemljepisa, algebre in zgodovine. Opoldne se prične čas počitka in obeda-Učenci ostanejo kar v šoli. Popoldne se pa lahko posvete svojim najljubšim predmetom in zabavi. Eni se uče tujih jezikov, poezije ali glasbe, drugi se ukvarjajo z rajnimi vedami itd. Pretežna večina dan za dnem pazljivo bere liste in poročila živahno komentira. Svetovni politični dogodki ah recimo domača davčna politika jim niso nobena tajna. V javnih knjižnicah, ki so v New Yorku zelo bogate in vzorno organizirane, imajo na razpolago vse knjige in te pravice se prav pridno poslužujejo. V treh letih so odkrili ti mali geniji že osem napak v sloveči. ^Encyclopedia Bri-tanica*, ki jih niso našli Čitatelji polnih 50 let. Ravnateljica Hollingworthova dokazuje neogibno potrebo, da bi se ustanovilo v Ameriki še več takih šol, tako da bi mogli v njih študirati vsi izredno nadarjeni otroci brez izjeme. Ta pedagoško-psihološki poskus je sam po sebi zelo zanimiv, samo vprašanje je, kako se bo obnesel. PRI VEDE2EVALKI Seznanili se boste z lepo Črnolasko. ki vas bo vroče ljubila, toda na poti vase ljubezni stoji neka ženska. Počakajte, takoj vam jo opišem. — To ni potrebno, oženjen sem že deset let in svojo ženo dobro poznam. AL/Iško pivo iz medu Zamorska plemena v Afriki zelo rada goje čebele. Ulji so sicer Last poedincev, nimajo jih pa doma, temveč jih obesijo dokaj visoko na drevesa v pragozdu blizu svojih koč Vsak zamorec svoje ulje do bro zavaruje. Ob določenem času pobirajo zamorci plemena Ovimbindu čebelam med tako, da zakurijo pod drevesom velik ogenj. Potem zleze en zamorec na drevo in priveze ulj ha vrv, da bi ga spustil na tla. Z dimom omamljene čebele hitro odlete, mnego se jih pa tudi zaduši Nekatera plemena poznajo sok sotovih rastlin kot sredstvo proti čebelam. Zamorci se na-mažejo s tem sokom, ko gredo čebelam pobirat med, da bi jih ne opikale. Med jedo zamorci bodisi sam aH pa z raznimi sadeži. V Afriki izdelujejo iz medu tudi pivo. V ta namen rabijo Še koruzno moko. Iz medu in koruzne moke narejene pivo je baje tako opojno, da spi človek po njem tudi vso "noč in ves dan, ne da bi se zdramil. V Angoli zbirajo zamorci rudi vosek in ca prinašajo v obliki krogel za izmenjavo blaga evropskim kupcem. Te voščene krogle so služile prej kot denar v menjalni trgovini s pomočjo karavan. Svetlikajoča se knjiga Zatemnitev je prinesla s seboj novo malo obrt. Na tisoče svetlikajočih se okraskov na suknjičih in suknjah prebivalcev velikih mest pospešuje promet na ulicah ponoči, postajališča tramvaiev in avtobusov označujejo številke ustavljajočih se voz