64. številka. Ljubljana, petek 19. marca. VIII. leto, 1875.
SLOVEN SK1NAROD,
h..»ja vsak dan, rzvzemsi ponedeljke in uu«>t po praaniklh, 1*1 veija po posti prujeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 frold., za pol leta 8 goid. i* četrt leta 4 goid. — Za L|uuljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 go\d„ za četrt leta 3 goid. 30 kr., za en mesoc I Rold. 10 kr. Za pošiljanje na 4om bo računa 10 kraju, -.a meoeo, 30 kr. m betrt vn. — Za tuje dežele za eelo leto 20 goid., za pol leta 10 golđ. — Za gospode učitelje na ljudskih šoiah In \,a dijake vena znižana cena in %icer: 2a LJubljano za fietrt leta 2 gold. 50 kr., po post! prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četirl-Uopne pet it-vrste 6 kr., 6o se oznanilo enkrat tiska, 8 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dophe naj le izvole L lakirati. — Rokopisi M M viaćajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Op.avništvo.   ia kat - i    ftj       blagovolita poitijatl naročnine   rHkiaoiaoiie,       v«!a,   . ;.  idmininrrativne roči. ie v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiSi
■jB^BT"  Zaradi deiiušnjcga praznika izide prihodnji list nedeljo.
Iz SEfm"H'lMI  17. marca.
[Izv. dop.J
Imenovanje naših velikih žnpanov zadaje ogerskemu nimisterstvu veliko glavobolja. Kakor ho čuje, predložila je nada hrvatska vlada sledeče može na imenovanje : za zagrebško župauijo Poglediča, za varaždinsko Utješenoviča, za belovarsko Raji« nerja, za križevsko Davidoviča, za reško Fudroczvja, za virovitičku (oseško) Kršnja vija, za sreuisko Bubauoviča, iu za požeško Vardj sna. „ObzoiM, priobčivši ta imena, rekel je, da ho naredila „razan utisak". Na-dim narodnjakom ho ti možje premalo na rodni, ogerskemu mmiHterstvu pa premalo niagjarski. Osobno vprašanje igra pri nas Še zmirom veliko rolo, iu še dolgo ne bodt premagano. To je povsod pri malo razviiih narodih, zlasti pa pri nas, kjer ho dve dijametralno nasproti stoječi strauki za vladno krmilo boriti. Delokrog naših nnvih velikih županov je po zakonu o preustrojstvu deželne nprave v precej ozke ograje stisueu. Naši stari veliki župani so bili dostojanstveniki, novi bodo pa samo uradniki. Stari veliki župani so imeli naslov „lllustn*-simeu (presijajui), novim pa pripada sumo naslov „niagu lice" (velemožui). Opaziti moram, da ima pri nas, kakor pri mandariuih na KineŠkem, vsak uradniški razred svoj poseben „titulus", kar se ve, da nij pečtt velike kulture. Naši stari veliki župaui so bili magnati (velmože), ter kot taki imeli virilui glas v našem Haboru, in v hiši oger-
Gospića — kmetica.
(Novela A. Puškinova, — poslovenil F, M. štiftar.) (Dalje.)
Kako to V pove;, povej vho po visti.
„Izvolite: sli urno, jaz, Anisja Jegorovna, Nenila, Dunjka . . .
Dobro, vem.   Nn, potem.
„Dovolite, povem vam vse po vrati. Glej! Začel se je obed. Soba je bila pre,-poluena ljudstvom. Mile so Kolbiuske Z.-harjevske, žena pr< d*jalčeva s hčeram, Iliupinske . . ."
Nu, a Berestov?
„ Počakajte. Glej, sedli smo zu milo, prodajalčeva žena na prvo mestu, jaz zraven nje .... a hčerke su se uitpasle, da sem se jaz sramovala . . .
Ah, Na sija, kako si ti dolgočasna, z večnimi svojimi podrobuostimi 1
„Aj kak btc \i nepotrpljivi!   No, glej I
skih velikešev. Tudi novi župani ga bodo imeli, in baš zavoljo tega so se morali v novi naš politični ustroj m, ,-cjeli, ker bi se sicer v sestavljenje ogerHke hiše velikašov dregnilo bilo. Ker pa naši veliki župaui uijHo več velikaši, da! ker su cnustalni urad uiki, ne bi jim po zakonu u inkumptabiliteti pripadal vinlni glas in sedež v ogerskej ve-likaškej hiši. Tu abnormitetu Magjari valjda Hedaj uvidevajo, iu za to bi radi spet VHe na kup vrgli. „Pest. Lojd" He nam grdo grozi, ter na ravnost pravi, da bo Tisza uzdo nam okulo vrata vrgel, ter na* zelo na kratkih vojkah držal. Iz vsega tega se vidi, da nas čaka zopet rogoborenje z Magjari in z njihovimi sinovci magjarimi. H rbe mej nami in njimi tudi poprej ne bo konca in kraja, predno ali oni nas celo ob tla ne vi žejo in našu domovino v ogerske „varmedje" ne iazkrkljaju, ali pa, da se mi od njih celo ne razdružimo, kakor sta se razdružila Lot in Abraham. Tihi čas korizme je pri nas teda) dosta buren, in bog ve, h kakšno pisamcu nas bo Tisza ob veliki noči razveselil. Tudi zakonsko oBnovo o nekih premembah uašega volilnega reda preobrača ogersko ministerstvo uže dalje rasa sem ter tje, ne vede ali bi jo Nj. veličaustvu na potrjrnje predložilo, ali ne. V velikfj milosti je Živkovič pri ogerskeni miuiHterstvu. Ta sunini mož javno n na skrivaj ruje pod Mažurauičem, ter za gotovo m ah, da bo on njegov naslednik, če enkrat Mažurauič pade. Naslučiva se tudi, da (»n zavira uaimeuovanje velikih županov. Mogoče je vse pri njrgovej lisiČjej naravi, in bog ve, kaj je vse Tiszi na uho povedal.
vstali smo iz za mize .... sedeli smo tri ure, kosilu je bilo izvrstno ; sladkarije vsake suite, modre, rodeče, pisane .... Glej! vstali smo iz-za m ze, šli na vrt, tam lovili slepe miši, in tu se je pukazal tudi mladi gospodar."
Nu, kak? Jeli res tako lep sam po ■ebi ?
„Gadno lep, krasen faut, po vsej res-uici. Prelepo rasten, v s.-I- , in rudečica um je razlita pn vsem lici . . .
ltes ? A jaz sem mislila, da je njegovo lice tako bledo. Kak? Kacega se j-tebi pokazal?   Žalostnega, zamišljenega?
„Kaj govorile? Tako veselega Človeka jaz še v BVOJrm življenji n\jseui videl; . Prišlo mu je v glavo, z uami loviti slepe miši !u
Z vami je lovil slepe miši! Je-li mogoče !
„Prav lehko ningočc. I kaj mu je še prišlo v glavo! Lovil je, ujel i tak je moral tudi poljubovati!"
Politični razgled.
NotratiaJ** «iS#;-av.<»!6*
V Ljubljani 18 marca. V tiršttvnem .z-htn-ii 16. t. m. je bilo zopet enkrat eno cerkveno - politično vprašanje na vrsti, namreč osnova postave, ki takozvanim starokatolikom, v papeževo nezmotnoHt ne verujočim, pravico dajo, svoje lastne verske občine imeti in cerkve rabiti, ne da bi kot posebna sekta iz katolicizma izstopili. Ultramontanci \Vurm, Weber in Pflllgl so proti tej neškodljivej postavi veliko orožja v boj prinesli, nemški liberalci so svitle a znane fraze mlatili k oknu ven in konca še nij. Nam se zdi, da je imel \Veber (čegar klerikalnega stališča sicer ne usvajamo) prav, ko je dejal, da državni zbor nij imel časa ne volje odbora voliti za pritožbe celega naroda, a starokatoliki morajo zadovoljeni biti. Mi mislimo namreč, da so dandenes le „novo-katoliki", ki verujejo vse, ali pa inditeren-tisti, ki se tudi za starokatolike ne zmenijo nič.
Češki listi „stare" barve triumfirajo o svojej slavnej zmagi in o popolnem pora-ženji mladočehov, kateri poslednji pak v svojih „Narodnih listih" samo to konstatira jo, da so poleg ene zmage, po družin okrajih več, nego 400 glasov več imeli, nego pri zadnjih volitvah, kar kaže napredek njihove ideje v enem letu. Mirno misleč jim mora pritrditi, ker to je dogodek. — Denes je volitev v mestih. Mladnčeki so ta 15 kandidatov postavili, a le tam, kjer nij strahu, da bi vsled dveh Čeških kandidatov Nemrc ne zmagal.
##*•#•« i.t A i „Obzor" piše o cesarjevem potovanji v Dalmacijo: „Z naše strani mi le eno želimo, in pričakujemo, da se Dalmacija, pozdravljajoča cesarja, izkaže povsem, kakor dežela slovanska, zemlja hrvatska. Občine, mesta, korporacije, posamezniki  in z njimi v čeln   deželni odbor: vsi
Kaj še!   Nastja, ti Ne lažeš. Kaj še!   Ne lažem se.   Jaz sem se mu komaj ubranila. Celi dan je tak z nami prebil.a
Nu, kako, govorč, da je zaljubljen, na uikoga nij posebno gledal ?
„Nc vem; no na me je uže malo preveč gledal, da, tudi na Tanjo, hčerko prodajalčevo; da tudi na Kolbiusko Miciko, a bilo bi grešuo govoriti, da bi tako smešnež koga razžalil !u
To je čudno 1 kaj pri hiši o njem govore ?
„Gospodar, pravijo, preljubezujiv i tako dober, tako vesel. Samo to nij lepo : za dekleti se prerad plazi. No, po mojem, tu še nij nobena nesreča: s časom uže postane pameten."
Kako bi ga jaz rada videla! rekla je Liza z vzdihom.
„Kaj pa je v tem tacega? Tugilovo od nas nij daleč, vsega skup tri vrste: pojte se sprehajat  na  ono  stran,  ali jezdite na
naj se obilno udeleže in učinijo pred licem svojega kralja, kakor Cisti Hrvati. To je najboljša prilika, da se dostojno pokaže hrvatski značaj Dalmacije. Pokaže naj se dejansko, da Dalmacija nij samo v starih kronikah zibelj hrvatska, najsijajnejši biser v kroni hrvatskega kralja. S tem naj se najprej razorože protivniki hrvatske narodnosti v Dalmaciji, dokaže naj se najmočneje, da Dalmacija nij italijanska dežela po narodnosti, nego, da v njej gospodnje izključ-Ijivo živelj hrvatski."
Vitaa^J«? <3r
Ii Peterburga se brzojavlja, da o prihodu ruskega carja maja meseca v Ems, tam nihče nič ne ve.
V frc*nco*kej narodnej skupščini je zahteval škof Dupanlnnp, naj se postava o višjem nauku na dnevni red dene. Minister VVallon je nasvetoval, naj se odloži za po praznicih, kar se je zgodilo. V naučnih in verskih rečeh je sedanje — Če prav republikansko — francosko ministerstvo močno konservativno. — Francozje kupujejo po Angležkem konje za svojo vojsko. — Japonski cesar bode baje koncem avgusta prišel na Francosko. — V narodnej Bknpščini 17. marca pak se je Audiffret-Pasquier zahvalil za volitev predsedniško in naglašal, da se Francoska ima parlamentarizmu zahvaliti, da je prestala trde nezgode. Za podpredsednika je bil voljen Duclerc od levice.
Na M*<i~?im n j s k i'nt preiskave trajajo dalje. V Gnjezdn je bila 8. t. m. velikanska preiskava policijska po poljskih hišah zaradi tajnih papežkih poslanic. Preiskali so pruski organi vse prostore duhovniškega semenišča, sirotnišnice, stanovanje Škofa Cibihovskega in vseh profesorjev ondotnega semenišča, celo malo semenišno kapelico in zakristijo. Našli so tri pisma, ki se tikajo baje tajnega opravništva obeh škofij na Poznanjskem. — Urednik klerikalnega časopisa „Ofedovnik" g. Andfejevsby je bil pak 12. t. m. obsojen zaradi „razžaljenja" nemškega cesarja na 4 mesece v zapor.
V berlinskem nentikom državnem zbora je bila 16. marca sprejeta postava o odtegovanji pl»če katoliškim škofom. Bis-maik je govoril pri tej priliki: ,.Ne sme se papežn, katerega jezuitje zapeljujejo, bolj pokoravati, nego kralju. Vlada varuje kakor je njena dolžnost, nemško svobodo duba pr ti Rimu, to dela z bogom za domoviuo in cesarja." Kakor je videti, Bi je Bismark še zadnjo frazo od svojih sovragov ultra-montanov na posodbo vzel.
Bprehod ; gotovo ga bodete srečali; on vsako jutro za rano hodi s puško na lov."
Ne, tako nij lepo. On more misliti, da za njim hodim. In k temu sta še starca v Bovraštvu, in  tudi meni ne bode mogoče, ž
njim poprijazuiti se----Ah, Nastja ! veš kaj ?
Opravim se za kmetico!
„In, res, res ! Oblecite tolsto srajčko, Barafan, in stopajte smelo v Tugilovo ; za gotovim vas, da Berestov vas ne zamudi."
In po tukajšnje izvrstno znam govoriti. Ah, Nastja, mila moja Nastja, kaka prekrasna misel!
In L'za je legla spat, za tvrdno skle-nivši, uresničiti svoje namerenje. Hitro drugi dan je začela izpolnovati svoj načrt, poslala je kupiti na trgn tolstega platna, modre pavole in medanih gunibic; s pomočjo Nastje naredila si je srajčico in sarafan, vso svojo Bobico je napolnila s šivanjem, in k večeru je bilo uže vse gotovo. Liza je pomerila novo opravo, in pred ogledalom si je morala priznati, da si sama po sebi še nikdar nij zdela tako lepa.   Svojo nalogo je pono-
Dopisi.
iS CelOVCA 18. marca. [Izv. dop.] Ko od drngih slovenskih krajev vesele novice o bližajoči se spomladi dohajajo, imamo mi še precejšnje kope snega in tndi toplote nij baš mnogo. Navadno je kazal vse te dneve do 11. ure dopoludoe toplomer 9—10 stopinj mraza in tudi popoludne nij kaj posebno bolje; proti večeru pa vse zopet z mržnje. Navadni vetrovi dohajajo od vzhoda ali pa celo od severa; za sneg kaj pogub-Ijivi jug se pri nas le redkokrat prikaže. Glavni nzrok temu je lega naših južni h gora. Pač bolje bi bilo v marsikaterem ozira, ko bi se dale naše prekrasne gore za nekaj milj proti severu odnesti, vsaj bi potem v ožji zvezi bili z milimi nam brati v Kranjskoj.
Oddelek sedanje koroške vojvodine se hoče tako odločiti in no javnem plebiscitu zahtevati vtelesenje k Štajerjn. Prebivalci labudske doline, iz skoraj povsem Rtrogo klerikalnih dekanij št. Lenart, Wolfsberg in Št. Andrej, kjer nahajamo razen posvetnih duhovnikov, še velikannk samostan jezuvitov z 71 udi, potem oo. kapucine in benediktince, nečojo več ostati Korošci, temne" preustrojiti se v Štajerce. To bi za Slovence v ostalem Koroškem ne bilo preslabo, ker bi potem razmera mej nemškimi in slovenskimi prebivalci naše pokrajine za slednje še bolj ugodna postala. Številke bi bile potem blizu 190 000 in 11O0O0. V svrho ločitve se je nekda mej Labudčani nže posebni odbor najznamenitejših mož se zbral, da ponzroči potrebne korake. Vest o tej stvari je najprej došla v graško „Tages Pošto" in nemško-koroški listi bo precej ne-delikatno napadli svoje sobrate, ter jim kretenizem, brahore itd. očitali. Vidi se iz tega, da Nemec tudi sobrata in najožjega s« rojaka obreknje, če mn ovi povsem ne ugoja. Labudčani pa se za ovo natolcevanje ne menijo, ter iz novega trdijo, da jim je resna volja za ločitev po vseh postavnih sredstvih prositi in to zaradi tega, ker se od strani svojih sopokrajincev zanemarjene Čutijo. Videti hočemo, kaj da postane iz ove moke!
Naj mi bode dovoljeno tukaj tudi nekatere druge novosti naznaniti:
vila. Hodila je sem ter tja, globoko se priklanjala in nekoliko krat nagnila glavo, kakor porcelanasti mački na njenjej omari, govorila je v kmetskem narečji, se smijala, zakrivala z rokavom, in zaslužila polno odobravanje Nastje. Samo jedno je bilo trudno : skušala je na dvoru hoditi bosa, a na po-košenej trati jo je pikalo, in pasek, ter kamenčki bili go njenim nježnim nožicam neizno8ni. Nastja jej je tudi v tem pomagala. Vzela je mero Lizine noge, zbežala na polje k Trofinu pastirju in najela po tej meri par cokel. Drngi dan še nij bilo ni svita ni zarje, a Liza se je nže vzbudila. Cela hiša je Se spala. Nastja je za vrati pričakovala pastirja. Rožek je zapel, selska čreda se je potegnila mimo gospodskoga dvora. Pastir je oddal mimo grede Nastji cokle in prejel od nje za plačilo nekaj ko-pejk. Liza se je opravila kmetico, šepetajo poročila Nastji vse oziroma mis Jacksohn, skočila čiez zadnje dnrice in črez ograd zbežala v polje.
Zarja je sijala na vzhodn in zlate me-
Po dolgem molčanji, pa za drafftveno živenje najugodnejšem časa dolgotrajne zime in pripravnega pasta, ter oziroma posta, kateri čas se je do pičice prezrl, se je vendar le odboru (?!) celovške slovenske čitalnico poljubilo tako dolgo nže zahtevani občni zbor sklicati, ali sedaj je bilo to klicanje le „glas upijočega v puščavi". Ako se narodna stvar, naj bode te ali one vrste, predolgo zanemarja, zaspi b časom vsako veselje, vsako sodelovanje in sočutenje. Zborovati se nij moglo, ker se nij sešlo dovoljno število udov, ker nij prišel ne g. predsednik ne podpredsednik, če ravno je prvi sklical zbor. Take razmere najžalostnejšega obličja se najdejo pri nas, a v bližnjih mestih, na pr. v Mariboru čitalnično živenje iz novega vesele kali poganja. Upanja je le malo, da hoče v kratkem na tem polji bolje postati, ker se merodajue osobe celo malo, ali pa nič ne brigajo za probuditev narodnega ognjišča.
Pretečeni teden so se pričele obravnave porotnega sodišča. Mej drugimi je bilo obsojeno mlado kranjsko dekle zaradi po-skušanega detomora. Zatoženica je ta imela hudo stanje. VeČina porotnikov je nij razumela, rabiti je bilo treba tolmača in tudi zagovornik je bil nezmožen slovenščine. Dobro bi pač bilo, ko bi si bila mej preiskovalnim zaporom nmislila nemško slovnico; znabiti bi se bila potem nemškega, edino rešilnega jezika navadila in obravnavo razumela. Pač čudna prikazen, katerej nij treba natančne-jega komentara.
Do sedaj je bil pri tukajšnjem državnem pravdništvu gosp. Steiner, ki je bil zmožen slovenščine in je torej tudi si (»venska ta izhajajoča tiskovna dela pregledoval. Od sedaj zanaprej bode to drugače. G. Steiner je premeščea v Gradec in namestu njega doide trd Nemec, kateremu bode to delo gotovo nepremagljivo. V mestu, v katerem izhajajo trije slovenski časopisi in mnogo slovenskih knjig in tiskovin — posebno po družbi sv. Mohora — bilo bi vendar treba slovenščine po vsem zmožnega pravdniškega namestnika, ne glede na skoraj v celi celovskej okolici po vsem slovenskega prebivalstva. Tukaj nij govoriti o praznih nevtemeljenih zahtevah, prošnjah in mnenji,
glene ride, zdelo se je, pričakovale so solnca, kakor pridvorni očakujejo carja. Jasno nebo, jutrni hlad, rosa, vetrček in ptičje petje polnili so Lizi srce z radostjo mladostno. Boječa se, srečati kako znano osobo, zdelo se ji je, pa ona nij šla, nego tekla. Približevaje se logu na meji očetovega imema, začela je Liza iti nekoliko počasneje. Tukaj je morala pričakovati Alekseja. Srce jej je silno bilo, sama nij vedela zakaj, no bojazen katera spremlja naše mladostne burke, dela jih ravno najzanimivejše. Liza je stopila ▼ mračni gaj. Njegov gluhi, zaganjajoči se šum, vabil je deklico. Njena veseloBt se je polegla. Malo po malo podajala se je sladki fantaziji. Ona je mislila .... a more se li na tanko opredeliti, kaj misli sedemnajstletna gospica sama v gaju, ob petih spomladanskega jutra. In tako je šla zamislivši se po stezi, katero so obdajala na obeh straneh visoka drevesa s hladno senčico. Naenkrat jo nalaja prekrasen pes. Liza se ustraši in zakriči. V tisti hip razdal se je glas: ntout bean, Sbogar iei" .. i mlad lovec se prikaže
temnč o strogo pokazujoči se nnjni in nepremagljivi potrebi. Okoliščine same do vel j kažejo, kako živo jo potrebno, da vsaj v tem stroga pravica bode.
V Pliherk-u bode velikonočne dni večji zbor učiteljev, pri katerem se bode baje marsikaka zanimiva stvar pretresavala, mej drugem se bode tudi govorilo, kako je v okom priti novodobnemu celibatu ženskih učiteljic. Pač prav je, da se v tej stvari kaj stori, da se posvetuje in konečno prispe do svrhe, kako se imade to nenaravno stanje odstraniti ali vsaj obraejiti. Starošegni celibat duhovnikov in nun je marsikomu trn v peti in uže mnogo sa je govorilo in pisarilo o tej stvari, a na drugi Btrani se ravno no-vošegni celibat utemeljuje in zagovarja. To je narobe svet.
Poslanstvu sta sa odpovedala preteČeni teden g. Millonig in Mlihlbacher, zaradi česar bodo v kratkem nove volitve v zgornjej Koroškej.
Iz Hotllkc 16. marca [Izv. dopis.] Zabava v čitalnici metliški 14 t. m. je mnogo bolj zadovoljila, nego se je v tem resnem neplesnem času pričakovalo. Pripomogla je k temu brez dvoma igra „Na kosilu bom pri svojej materi", v katerej sta se v prvi vrsti odlikovala uže mnogokrat in vselej pohvaljena gospodična Fani Snretičeva in g. Franjo Kuralt. Gospodično Gabrijelo Zalokarjevo pozdravljamo z veseljem kakor lepo nado našega igralnega društva, gg. K a menšek in SoretiČ napredujeta krepko, kar jima radi priznavamo. Gostov smo imeli iz Karlovca, Jaške in Črnomlja, gostov veseljakov, narodnjakov, katerim je narodnost element, v katerem najslajše živijo. Razhajali smo se z obljubami, da se vezamski (velikonočni) ponedeljek v metliški Čitalnici na plesu zopet snidemo. Dobro došli na pisanice (pirbe)!
Otl Vilm«* 14. marca [Izv. dopis.] Št. Rupert, št. Rupert, ti gnezdo nemčursko, vse v tebi uže gode po nemško, po turško! tako mi je dejal pred meseci kmečk humorist, ko je izvedel, da so Dolar in njegovi privrženci v št. Ruperškej enorazrednoj šoli u pel j ali — nemščino. »Kaj doživel sem na sveti," mi je vskliknil! Res, Človek bi mislil, da je v št. Rupertn celo leto pust,
izza grma. ,.Ne boj se, mila" reče Lizi „moj pes ne grize". — Mej tem se je Liza ohrabrila in nmno porab;la okoliščine. „Da ne gospodar", odgovorila je nekoliko prestrašena in v velikej zadregi. „Jaz se bojim, viš, kako je hud videti; zopet se meče sem ter tja". Aleksej (čitatelj ga je nže spoznal) mej tem neprestano gleda mlado kmetico. — „Jaz te spremim, ako se bojiš" reče jej „ako mi dovoliŠ, da pojdem poleg tebe." •—»Kdo ti brani? odgovori Liza; „voljnemu je celi svet odprt". — „Od kod si ti ? — „Iz Prilučina, hčer kovača Vasilja, grem po gobe." (L'za je nesla korbico na vrvici). „A ti gospodar, si li Tngolovski, ili kaj V„ — „Da, gola resnica," odgovori jej Aleksej, „jaz se m strežaj mladega gospodarja". Aleksej je hotet s tem razmere mej soboj in kmetskim dekletom poravnati. A Liza ga je pogledala, in se nasmijala. „Ti se lažeš" rekla je, „nijsi šcme staknol. Jaz vidim, da si ti sam gospodar". — „Po čem ti tak sodiš?" „Po vsem." — „Res?" — „Da, kako bi gospodarja ne mogla od strežaja razpoznati.
da tamošoii možie no pridejo nikdar k razumu. Saj je celo Dežman, naših nemšku-tarjev pnl-bog izustil se, da je nemščina v ljndski šoli na Kranjskem neumnost „unsinn", kar vem iz gotovega vira. A naših nemšku-tarjev nemškutarski duh hoče presegati Še cel6 DeŽmanovega? Kam Rte vendar zabredli v svojej zaslepljenosti ? Faktum ie, da se v št. Ruperti uči medvedova tevtonščina. Kako, o tem vam bodem prihodnjič enkrat poročal. Dolar ne zadovoljen, da je storil glasoviti „Dentsch bis zur Adria" silen korak naprej — risom teneatis Slovenci — tuhta in tuhta, kako bi oaza pruRke kulture v št. Rupertn še bolj zelenela in cvela in tudi enkrat sad rodila. In glej ! mož ta je s:-lno brihtne glave.
v kratkem jo je iztuhtal. Ker je v št. Ruperškej občini več, nego preveliko otrok za enega učitelja, moral bi Re po postavi napraviti nov razred. S tem se gotovo tudi Slovenci skladajo. Dolar zbere št. Ruperške može in čnjte, kaj jim predlaga! „Mi moramo dobiti nov klas, ki pa mora biti ..nemšk" ; „nemškega" učitelja moramo dobiti itd. ;" ali je pristavil, da St. Ruperškib kmetov sinovi bodo morali vsi pod „pikel-havbo", kjer se ne govori več „bindifleh", bčerice vse morale iti v nemški rajh, da si kot „frajlice" služijo tam potrebni kruh, o tem zapisnik one seie na tanko ne poroča. Nemškntarska navdušenost za ta D. predlog je bila velika. „Tako nai hode, tako mnra hiti; svet se bode čudil, kak „f.»rtšrit" mi št. Rnperčani v „tajč" delamo!" Sedai jim vendar pride še na um, da bode nemškega učitelja tudi dobro plačati treba. A odkod denarjev? Ker so se občinske priklade, odkar št. RuperČauom župannje Dolar, skoro podvojile, jim nikakor nij mogoče, da bi iz lastnega žepa toliko novih stroškov prevzeli. Ta razmiŠIjavanja so nemškutarsko navdušenost ohladila in malo, da ne bi bila splavala popolnoma po Bistrici. A srečni št Rnperčani, da imate tacega moža mei soboj! V strašnej tej zadregi in soparici pride Dolarju kar precej na nm: rJo uŽe imam. hob's schon," cesar nam bodo za šolo pomagali, „ landesschnlfond" mora rher-schveitzati", „bezirkshanptman" so mi sami obljubili, da se bode za nas vse storilo, za to ker Čemo biti „tajč". Nepopisljiva radost
Nijsi tako napravljen, ne govoriš tako in p»a ne kličeš po našem". Liza re vedno boli dopadala Alekseju. Po svojej navadi ne veliko ceremoniti s poskočnimi kmeticami, hotel jo ie objeti, a Liza je odskočila od njega, in se naenkrat prikazala tako resno in hladno, da se Aleksej nij več upal kaj tacega pos knsiti, da si ga je ta resnost osmešila. „Ce
vi hočete, da bodeva v prihodnjič prijatelja " rekla je z važnostjo, „neizvolitj se tako nedostojno obnašati". — „Kdo je tebe naučil take modrosti?" vpraša Aleksej razhohotav se. „Menda pač ne Nastenika moja prijateljica služka vaše gospice ? Glej na kake način* se širi prosvečeoje!" — Liza je občutila, da bi bila skoro svojo nalogo zgrešila, zato se zopet hitro popravi. „A kaj govoriš?" reče resno, „misliš li, da jaz nikdar ne zajdem na gospodski dvor? Ne boj se, vsega sem se naul i Sala, vsega nagledala". Crez nekaj časa nadaljnje : „Govoreča s teboj gob ne naberem. „Idi ti v stran, v katero koli hočeš, a jaz pojdem v drugo. Samo, srečko mi dajte,  prosim ponižno . . ."  Liza se je ho-
v možganih neruškutarskih! Dolar takoj naznani v Krško, da se je v št. Rupertn z vsemi glasovi proti — sklenilo, da se mora v št. Rupertu napraviti drugi nemški razred, da pak prosijo podpore, ker sami toliko stroškov ne zmorejo itd. Dolar je sicer računi!, da, če tudi od nikod podpore ne do-bodo, bode vendar sklep za njegov nemškutarski predlog ostal veljaven, in št. Rnperčani bodo morali za nemško šolo plačevati. A tu se je vendar zaračunil! Mej tem, ko je vse v zlatej nadi odgovora od okrajnega glavarstva pričakovalo, češ, kaj bodo drugi rekli, da tako izvrstno napredujemo na drngih stroške, jim naenkrat kot strela z jasnega razrnši vse nemškntar-ske nade okrajni glavar g. Scbonvvetter, da namreč da ukaz, da si mora št. Ruperška občina preskrbeti prostora za 2., oziroma 3. razred; da mora občina preskrbeti plače za 2, oziroma 3 učitelje; da mora občina stanovanje prirediti za 2 oziroma 3 učitelje itd. — in to vse na lastne občinske stroške! Dolar je vsled tega ukaza popolno potrt, da, v brezupu. Kmetje se o tej reči hladnokrvno pogovarjajo, Češ, sedai pa bode „uiks taiČ". A Dolar ne ve tolažiti sebe, ne druge. Zopet se zbero možje ter sklenejo, da ofltane vse pri starem, namreč, da se nemščina poda Cilje le v 1, razredu, ker jih več — nemajo. Prašali boste, kdo ie pa predsednik št. Rnperškega kraj-nega Šolskega sveta? Ne vprašujte me! — Bože daj, da bi bilo v kratkem boljše!
Tinmačp stvari.
— (Tiskovna pravda,) „Slovenski Učitelj" ima tiskovno pravdo. Toži ga c. kr. ljutomerski okrajni glavar zarad razža-ljenja časti, a valjda ne bode nič opravil.
— (Ljubljanski ^Skof" .lame j Vidmar) si nij mogel kaj, da ne bi bil pred svojim obče želenim odhodom Slovencem še eno britko zasolil ■ v deželni šolski svet je volil edinega nemškntarja ali vladnega moža, ki ga ima mei dnhovenRtvom na razpolaganje, g. Prem*rsteina, namesto isto tako vrednega Zavašnika. Dobro, da bode tega urfikovanja kmalu konec!
tela oddaljiti. Aleksej jo je pridrŽal za roko, „Kako tebe imenujejo, srčice moje?" — „Akulino," odgovorila je Liza in poskušala osvoboditi Bvoje prste iz roke Aleksejcve. — Pusti me, gospodar, jaz moram domov." — „No prijateljica mota, Akuliua, jaz gotovo pridem v goste k tvojemu očetu Vasilju-ko-vaču". — „Kaj praviš?" odgovori z živostjo L'za: „Za KriSČevo voljo ne hodi, ko bi doma zvedeli, da sem jaz v gaju z gospodarjem na samem kramljala, ne bilo bi za me dobro. Oča moj, Vasilj-kovač bi me do smrti premlatil". — „A jaz se gotovo Se hočem s toboj videti". — „Pridem zopet sem, morebiti, da ne bode ravno dolgo, za gobami to se ve." — „Akedaj?" — nNo, morebiti uže jutri". — ,,Mila Akulina, poljubiti te pa ne smem?" „Tako jutri v ta čas, nij res?" „Da, da." — t,No ti mene varaš?" — ,,Ne varam". — „Prisezi mi." — „Grlej, kakor je bog v svetih nebesih, pridem."
(Dalje prih.)
— (Iz M o z i r j a) se nam 14. t. m. piše: Nabiranje novincev (vojaška stava) za gornjogradski okraj bode v Mozirji dne 12. in 13. aprda. Za Vranski okraj pak 14. aprila na Vranskem. — Due 21. t. ni. bodeta gg. dr. Klingan in Banmgartner tudi v Žavcu pre davala o kmetijstvu in konjereji. Prijatelji konjereje ne zamudite lepe prilike! — Vreme imamo uže tri dni zopet jako krasno; ako pram je zjutraj in zvečer še precej mrzlo, ipak je črez dan gorko. Ptiči veselo prepevajo, in vse se pripravlja sprejeti veselo prijetno, zeleno pomlad.
— (Nevaren požigalec.) Pred celj sko porotno sodnijo je stal minole dni jako premožen kmet in posestnik Jak. Avšner, obdolžen, da je zažgal osemkrat različna poslopja. Mož si je hotel ohladiti svojo jezo nad občino Ljubečno, kjer so ni u pri nekej priliki nakopali sramoto na glavo. V malo tednih pogorelo je 8 hiš in še enkrat toliko gospodarskih poslopij, katera je vse on zlo-miselno zažgal. Sodnija mu je samo štiri požare od njega založene mogla dokazati, vendar so porotniki enoglasno priznali zločincevo nevarnost in bil je vsled tega Jak. Avšner obsojen v zapor za celo življenje. Toženec je po svojem zagovorniku dr. Sajovicu vložil pritožbo  zoper obsodbo.
— (Iz Brežic) nam piše župan gosp. Snideršič in želi, da se popravi, ka planinski orel, o katerem je 2. marca v našem listu poročano bilo, nij bil divji, ampak t d njega uže 8 mesecev krotćn in je oni dan bil le ušel.
— (Popraviti) imamo včerajšnjo vest, da prideta dva ljubljanska Časnika uže v sesiji aprila meseca porotniskih obravnav na vrsto. Dotične preiskave še nijso dovršene in valjda ne bodo do prihodnje sesije.
Razne vesti«
• (Kaj je moral v poprejšnem stoletji učitelj vse znati?) Znat: je moral: Čitati, pisati, računiti, orglati, kerŠčanski nauk učiti, peti, peresa rezati, godbo, pisma za godovno in novo leto kovati, sv. pismo stare in nove zaveze, cerkev in oltarje snažiti, duhovnike oblačiti, krščanski nauk, pot v nebesa, izreke vsega krščanstva, črtati, note pisati, latinski (?) kolekte spevati, frakturo ali gotiško, kan-celijsko in kurent ali tekoče pismo pisati, uro navijati in staviti, spokorue psalme, briti, zvoniti, s skrabetljieo pobirati, šolski zapisek napraviti, pa tudi nekaj Šivariti in črevljariti. Ako je pa imel njivo ali travnike, moral je tudi znati: kositi, mlatiti, drvariti, kopati, sekati, živo ograjo klestiti, Cepiti, bruBiti in vrve plesti. Ali nij bil univerzalen ? UĆ.
*(Roparsk umor.) V malem trgu Gratvvein, ki je druga železniška postaja cd Gradca proti Dunaju, se ie pripetil 15. t. m. po noči krvavi zločin. Nekov bogat posestnik, po imenu Pfenniher, vulgo lirandsiiiiter, bil jo od neznanih lopov po uoči prepaden in umorjen v svojej postelji. Morilci so mu V pravem pomenu besede z težko železno lopato prekljah glavo. Nij dvombe, da je bil tu učinjen ropatski umor. Da so morali ti zločinci biti uavihani, je dokaz to, da so pustih na mestu nekoliko hranilničnih knjižic, ki obsegajo velike zneske.
* (Slepar.) Na Dnuaji je nekov Kohn, ki je pod firmo J. Epatein imel banko, ogoljufal ljudi za 100.000 gold. in — pobegnil v Ameriko. Ah zasačili so ga v Sontbam-ptonu, ter ga ondotua policija izročila dauaj-8kej deželnej sodniji.
Izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
Vsem bolnim moč in zdravj'e brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere k Barry
28 let nže je nij liolezn., ki bi jo ne bila ozdra-
rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i rtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpanje, slabosti, zlato Silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje: posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri ćovala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofiuje Castle-ntuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 apričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonu, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in -rri/.i, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t, d. pri kamnjn, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. iS.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in čleiJ mnogo učenih družtev.
vVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna RevalcBeičre je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se aam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange 1 stein, tajni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je VBled rabo Vaše Revalesciere du Barrv po-poluama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V, Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner KliniBche VVochenschrift" od 8. aprila 1872 to le: ., Nikdar ne zabim, da je ozdravila euega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (Revalesciere). Deto je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravilu oijso bila v stanu odpraviti: toda Revalesciere gaj* oadravila popolnoma v 6 tednih.
64.210. Markize de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na VBeh udih, shujsanji in hipohondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Rlemmovo, Dllsseldorf, na uolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
St 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišČanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na akoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
št. 65.715. Gospodični du Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramote na rokah in nogah i t d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter so pri odrasčenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehaatib pušioah po pol funta 1 gold. 50 kr. I mnt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50'kr., 5 fux vov 10 gold., 1? funtov 20 gold., 24 fantov 86 golo ,
- iievaloBcioro-BiBcuiten v pušieah a 2 golti. 5w ki .n 4 gold 50 kr. — Revalesciere-Chocolatee v pralu n v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 golu >0 xr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 12U ta 10 {t.old., cu. 288 u» 20 gold., — zi. 576 taa 36 gold
- Prodaje: Barrv du Barrv r* Coinp. na Do> .-vi, Wallflltiebfca«»e Št. 8, v LJublfaui Lc
w-.lir, v tiradel bratje Oberanziaovr, v Ina bsruKu Diechtl & Frank, v Celovei P. Birn Taohor, v Lonci Ludvig Miillor, v nnribum M.   M one,  v n«>rmiu  J.  B   S100 k h a u |   • v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-uoviuab pri N. Šnirhu, v Om-Lu pri Jul. Davidu,  lekarju, v Ciratlcu pri bratih Oberrunz-meyr, v TeincNvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju,  pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Varal tlinu pri lekarju dr. A. U al ter ju, aakor v vaei obutih pri  dobrih le-utrjih in  epooerijakih trgovcih tudi razpošilja duav.j«ka kija na vue krajo po poitnit nakaznioab ah povzetjih.
I i-iidno lliizimililo.
19. marca 1875. Za]»l*ana lir m«:   Andrej Hren, špecerijski
tr6ovec v Novem meBtu.
Itazplaanc »luibe i Pri c. kr. deželnem bla-gajništvu v Ljubljani služba asistenta v XI. razredu; prošnje v 4 tednih c. kr. finančnima ravnateljstvu.
— Pri c. kr. okraj, glavarstvu v Senožečah, ni* sto uradniškega sluge, do 18. aprila, c. kr. prodsedništvu deli sodnijo.
.im n«- družbe: Marijo Solanove na Viču, 9986 gid., 7. apma (111. Ljubljana). — M. Mlakarjevo iz Velike vasi, 20. marca (111. Krško). — M. Le-višarjevo iz Go.ega. 1967 gld., 20. marca (I. Krško.)
— Jov. Lcksetovu iz Ravnega, 9^0 gld., 20. marca (I. Krško). Jov. Jaucuvo iz Ve. Mražovoga, 265 gid. 30. marca (I. Krško). — Jarnej Turkovo, iz Loža, 7. aprila (1. Lož). — Josip Brataničevo iz Metlike, 1805 gld., 30. marca (L Metli-a). — Mat. Slekotovo iz Bukovja, 81. marca (II. Postojna). — Mih. Šuštoršičovo iz Lipaejn, 1070 g.d. 14. aprila il. Luž).
IriJic •«-■■«-
v Ljubljani 17. marca t. 1. Pšenica 5 gld. 10 kr.;  —  rož 3 gld. 60 kr.;
— ječmen 3 gld. — kr.; — ovos il gld. IO kr.; — ajda 2 gld. 90 kr,; — proso 3 gld. — kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 2 gld. 20 kr.; — fižol 5 gld. 30 kr.; masla funt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 80 kr.; — spoli iiisen — gld. 36 kr.; — speli povojen
— gold. 42 kr.; jajcu po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; guvednmo funt 27 kr.; — telotnino funt 24 kr.; svinjsko mesu, lunt 28 kr. — sena cent 1 gld 30 kr.; — slamo cent 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld.
- kr.; — mehka 5 gld. — kr._. _
.vuuojaaa crortta. 18 marca
.\krije narodne Danko	963	
Kreditne akciji? ,	^35	i     75 •
London ......	.11	n   35 m
0. k. cekini	.   . 8	
	.   . 5	.   »»/t m
	04	40
Razglas.
V gozdih, imenovanih Medvedčain HribeČ, na Kušiauovtm giadn (MooHtbal) hode v sredo .'II. mar« u 1975, ob 9. uri zjutraj
1750 stoječih smrek in hoj
od 8 do 21 palcev debelosti licitando prodanih.
Vbo, kar to prodajo zadeva, se izvć pri gospodu TOUIUŽ liofcir-ju, (pri Škun-drn na Brezovici)« ali pa pri posestniku v Ljubljani na kapucin.irskem predmestji, hiš. štev. 30, v drugem nadstropji. (88—1)
Ljubljana, 18. marca 1875.
Za zamašenje otlih zob
nij nobeno sredstvo prospešueje in boljše, nego zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. (L Poppa uaDunaji, v mestu, Bognerstrasso št. 2, katero si moro vsaka osoba sama prav lehko in brezbolcBtno deti v otli zob, ki se potem trdo Bprimo /. ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zub pred daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino.
Anatherin — voda za usta
od dr. J. d. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognurgassu št. 2, jo najizvrstnejso sredstvo pri revmatičnemu zoboboiu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen oluioi, tor zabrani nj«govo ra<širjenje, okrepi zobno meso pri zobčh, ki se inajč, očisti zobč in zobno meso vsili škodljivih tvarin, us aui pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkoj rabi.
Anatherin — zcfbna pasta
od dr. J. 11. Ponpa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji.
Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobom belo-leakeco barvo, ohrani, da se ne pohabijo in okrepi zobno mcBO.
Ur. «7. G. l*oppov
rastlinski zobni prah.
Zube očisti tako, ako se rabi vsaki don, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nogo tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (3M—10)
V zalogi jo v I.jubljauit pri Petri-čiČu in Pirkerju, Jos. Karingerju, Ant. K ris perju, Eduard Mahru, F. M. Schniittu, E. Biršicu, v lokami; daljo v VBeh lekarnah, paiduinerijskih in galanterijskih zalogah n:i Kranjskem.
Lautmua in tisk „Naiodne tinkarne4*.