Poštnina plačana v gotovini Stav. 174. V Ljubljani, sreda 3. avgusta 1938. Leto III Že dober teden trajalo borbe za maihen hribček na rusko mandiurski meji: Rusi odklanjajo diplomatska pogajanja dokler Japonci ne priznajo spornega ozemlja Sovj. Rusiji Moskva, 3. avgusta, o. Sovjetski poslanik v Tokiu je dobil nalog, naj pri japonski vladi najodločneje© protestira proti novim izzivanjem. Sovjetsko službeno poročilo pa poroča, da so Sovjeti pregnali iz Cangkufenga japonsko čete in s tem preprečili Japoncem vpad v sovjetsko ozemlje. Poročilo pravi, da po zavzetju Cangkufenga sovjetski vojaki stoje na črti, katero smatrajo za edino pravo mejo med Mandžurijo in Rusijo. Zanimivo je tudi naročilo, ki ga je dobil sovjetski poslanik v Toki uod svojo vlade, naj japonski vladi pove, da sovjetska Rusija toliko časa ne bo hotela začeti nobenih diplomatskih pogajanj, dokler Japonska in Mandžurija ne priznata od Sovjetov predlagane meje kot dokončne. Sovjeti se pri tem opirajo na rusko-kitajsko pogobo iz srede preteklega stoletja, ki označuje danes sporno ozemlje za rusko last. Tokio, 3. avg. o. Spopadi okrog čangkufen-ga na mandžursko sovjetski meji vsiljujejo opazovalcem dvoje vprašanj: ali je to začetek rusko-japonske vojne, ali bo mogoče kljub vsemu temu nadaljevati vojno na Kitajskem. Ti vprašanji je neki časnikar zastavil zastopniku japonskega zunanjega ministrstva, ki je odgovoril: »Izgledi za mirno vojno so enaki. Petdeset odstotkov govori za mir, petdeset pa za vojno. Vse pa bo odvisno od stališča, kakršnega bo zavzela sovjetska Rusija. Te dni bo padla odločitev.« Japonska je, po izjavi tega diplomata, storila vse, da spopad omeji. Japonska vojska, da se izogiba spopadov in izzivanj. Japonska letala še niso preletela sovjetskega ozemlja. Glede drugega vprašanja pa je ta diplomat dejal, da morebitna rusko - japonska vojna nikakor ne bo vplivala na potek in razvoj japonskih operacij na Kitajskem. Japonska bo še naprej kljub morebitni novi vojni prodirala v osrčje Kitajske. Japonci imajo na sovjetski meji zadostno število svojih čet in tudi orožja. V Moskvi pn računajo z dejstvom, da so se japonski vojaški krogi ob dogodkih pri čang-kufengu odločili iti v novo vojno, da bi s tem — Japonci računajo na sigurno zmago — ojačili svoj prestiž in kronali svojo politiko z novim velikim uspehom. Toda v Moskvi pravijo, da so ge Japonci ušteli, ker preveč računajo na miroljubnost Moskve in na preveliko potrpežljivim sovjetske Rusije. Sovjeti »o pripravljeni na vse ter ne bodo trpeli izzivanj z japonske strani. Japonska pravi, da ie odtočna Tokio, 3. avg. o. Vojni minister Ttagaki se je včeraj ves flan posvetoval s člani japonskega generalnega štaba. Za tem se je zbrala vlada, ki je sklenila. c)'i bo Japonska zavzela odločno stališče do sovieUke Rusije in z vsemi svojimi silami zavrnila napadalce. Obenem je vlada sklenila, naj japonska letala za enkrat i!ii bombardirajo sovjetskega ozemlja, a čete luorajo držati zavzete oostojanke tako dolgo, ctokler se spor ne reši na diplomafsl>i način. Nov sovjetski napad Tokio, 3. avgusta. AA. (Reuter): Uradno poročilo glavnega stana korejske armade pravi, da je neki pehotni bataljon sovjetskih čet z devetimi tanki napadel japonsko vojaštvo na hribu Čang-kufengu. Napad se je izvršil danes dopoldne, pa ce je izjalovil. Tokio, 3. avgusta, AA. (DNB.): Vojno ministrstvo poroča, da so sovjetske čete nocoj ponovile napad na odseku Cangkufenga. Boji še trajajo. _____ Tokio, 3. avgusta, AA. (DNB.): Vrhovno poveljstvo korejske vojske poročajo, da jc danes ob 18. eskadrila sovjetskih bombnikov preletela korejsko mejo. Eskadrila je nekaj časa krožila nad mestom, ki leži kakih 5 km severno od Cangkufenga. Letala so vrgla na mesto tudi nekaj bomb. Moskva, 3. avg. AA. Havas: Računajo, da so pri včerajšnjih borbah na rusko-mandžureki meji Japonci imeli okoli 400 ranjenih in da so na sovjetskem ozemlju pustili 5 topov, 14 strojnic in 157 pušk in mnogo streliva. Na sovjetski strani jc padlo 13 vojakov, 55 pa jih je bilo ranjenih. En sovjetski tank in en top 6ta bila poškodovana. Sovjetski letalec je s padalom skočil s svojega letala in najbrž padel na mandžursko stran, kjer so ga Japonci ujeli. Sovjetski veleposlanik je prejel ukaz, da naj takoj protestira pri japonski vladi in da naj jo opozori na vse posledice, ki jih je že imela in ki bi jih lahko še imela japonska vojaška delavnost. Strah ima velike oči Tokio, 3 .avgusta, o. Ker se boje zračnih napadov sovjetskih letal na japonska mesta, je vlada izdala ukaz. da morajo od danes naprej vsa^ večja japonska mesta, zlasti pa industrijska središča ob osmih zvečer ugasniti vse luči v mestih. Strah ni neopravičen, če pomislimo, da znaša zračna razdalja iz Vladivostoka do sredine Japonske le ki-kih 800 km, kar pomeni dve in pol ure vožnje z letalom. Nevarnost je toliko večja, če pomislimo, da so japonska mesta večji del grajena iz lesa in da so zidana le središča mest. Tudi industrijska središča so večinoma strnjena ter bi posrečen letalski napad na tovarne povzročil Japoncem nedo-gledne posledice. Zaifimivo dejstvo je tudi to, da ni imelo nobeno sovjetsko letalo, kar so jih Japonci zbili na tla, nobenih številk ali znakov o svoji nacionalni pripadnosti. Tudi Mandžurija ponuja roko sprave Tokio, 3. avgusta, o: Mandžurska vlada je danes vložila oster protest pri sovjetskem generalnem konzulu v Harbinu zaradi neprestanih napadov sovjetskega vojaštva na Čangfeng in zaradi sovjetskih letalskih napadov na kore;sko-mandžursko mejo. Protestna nota zahteva, da izda Moskva brez odloga potrebne ukrepe proti krajevnim obmejnim oblastvom, ki povzročajo, ali pa ne preprečijo teh napadov. Mandžurska vlada je pripravljena z diplomatskimi pogajanji doseči prijateljsko ureditev obmejnih vprašanj, čc Moskva spremeni svoje stališče. Vse češke stranke za sporazum Odmev dogodka pri Hebu pred sodiščem Praga, 3. avg. AA. (CTK.): Včeraj se ie sestal odbor 20 članov strank vladne koalicije, ki ga je sklical na sejo predsednik odbora poslanec Beran, da sc zastopniki strank vladne večine podrobno seznanijo z notranjim in zunanjim političnim položajem. Na seji sta bila tudi predsednika parlamenta Malipetr in senata Soukup. Dr. Hodža je podal poročilo o notranjem položaju. Ekspoze o zunanjepolitičnih dogodkih je podal zunanji mini-stcT dr. Krofta. Predsednik vlade in zunanji minister sta odgovorila na celo vrsto vprašanj in~ 6ta se udeležila debate, v kateri so sodelovali med drugimi tudi predsednik čsl. socialno demokratske stranke poslanec Hampl, podpredsednik; narodnega edinslva Hodaš, predsednik katoliške stranke za Češko poslanec Stašck in poslanca Majsner in Domin ter senatorja Klouda in Modra-ček. Oba glavna ekspozeja, skupaj z izjavami, ki so se slišale v tej debati, poudarjata voljo vlade in strank večine, da 6e na bližajočem se zaseda-nju parlamenta in pri političnih pogajanjih, ki se pripravljajo, skušajo z vso vnemo in vestnostjo urediti vsi problemi, ki čakajo parlamentarne ureditve. Vlada si bo prizadevala, da doseže zbližanje med stališčem svoje skupine in stališčem opozicijskih strank ter sporazum v vseh vprašanjih, vpo-števajoč nedotakljivost, avtoriteto in mednarodni položaj čsl. republike. Konferenca zastopnikov koalicij« se je pomudila tudi pri poslanstvu lorda Runcimana, v katerem vidi dokaz dobre volje Velike Britanije, da pripomore k ureditvi narodnostnih razmer v češkoslovaški republiki in h konsolidaciji Srednje Evrope. Praga, 3. avg. o. V soboto se je pred vojaškim sodiščem v Plznu začela razprava proti orožniškemu naredniku Tomanu, ki je 1. junija letos v Hebu v neki gostilni s streli iz revolverja močno poškodoval dva sudetska Nemca. Toman 6e je v S Putnikom v Trstu Italijani so nam priredili sijajen užitek Ljubljana. 3. avgusta. Včeraj je >Putnik« kar na vsem lepem organiziral izlet v Trst, ki je bil združen z obiskom operne prireditve. Ce prav po pravici povemo, smo se tega izleta udeležili z neko skepso, ki se je pa pozneje izprevrgla v navdušenje in doživetje prve vrste. Izleta se jo udeležilo 26 ljudi. Vožnja je bila nad vse prijetna in zabavna, kajti med vsemi obiskovalci se je takoj v začetku razvilo prijetno razpoloženje, ki je trajalo ves čas. Čudni občutki so spreletavali človeka, ki je prvič stopil na italijanska tla. To je bilo povsem nekaj novega: novi kraji, napisi, utiski... Oblasti, bodisi jugoslovanske ali italijanske, so nam šle v vsakem pogledu na roko in potniki se zlasti niso mogli načuditi uslužnosti italijanskih obmejnh oblasti, kar naj bo na tem mestu posebno poudarjeno. Ko smo prišli v Trst, so se vsi izletniki razdelili v posamezne skupine, ki so si šle ogledovat mesto. Največ užitka so imeli prav gotovo tisti izletniki, ki so se pridružili g. profesorju dr. Ste-letu. Ta jih je naprej peljal v posamezne cerkve, zlasti v cerkev sv. Antona, ki je še edina slovenska cerkev v Trstu, in v srbsko pravoslavno cerkev, ki je menda najbogatejša srbska cerkev sploh in tudi najbogatejša v Trstu (ima preko 00 milijonov premoženja, čeprav ima samo 90 vernikov!). Prijazni pop, ki nas je pozdravil v lepi srbohrvaščini, nas je peljal v cerkev in nam pokazal vse Znamenitosti, zlasti vse velike darove, ki jih je ta cerkev prejela od posameznih dobrotnikov in ki zavzemajo take vrednosti, da smo vsi kar zijali ®d presenečenja. Po ogledu te cerkve pa nas je g. profesor Peljal k Sv. Justu, kjer nam je kot strokovnjak razložil vso arhitektoniko in postanek te prezani-^ive stavbe, ki je eden najznamenitejših sloven-®kih umetnostnih spomenikov. Če ne bi bili videli Prav uič drugega kot samo to, bi se bilo izplačalo napraviti ta izlet. Zanimivo je, kar je dejal g. konservator glede ostankov iz rimske dobe, ki so jih Italijani v Trstu tako sijajno uredili do zadnjega kamenčka. »Če bi mi restavrirali našo Emono na podoben način,« tako se je izrazil, »potem bi imeli v Ljubljani pravo rimsko velemesto.« Vendar to ni bilo glavno, kar smo včeraj videli v Trstu. Višek doživetja jc bila za nas vse uprizoritev Boitovega >Mefistofela«, ki ga je uprizorila umetniška družina »Teatro Verdi« iz Trsta. Prireditev je bila na prostem in sicer na prostoru pri Sv. Justu. Ta starodavni in arhitektonsko kar najzanimivejši prostor je silno akustičen in kot nalašč za gledališče na prostem. Na ta kraj, ki ima prostora za 15.000 gledalcev in ki ima samo 5000 sedežev, se je sinoči nabralo neštevilno občinstvo najrazličnejših narodnosti, celo Angležev. Pri tej prireditvi, kjer je sodelovalo 400 ljudi (zlasti pri kresni noči je prišla vsa ta ogromna masa do neverjetnega^ efekta), so sodelovali najboljše umetniki te družine, tako Tancredi Passero v vlogi Mefista in Giovanni Malipiero v Favstu. Holeno pa ‘je sijajno interpretirala Hrvatica Marijana Radev, ki bo nocoj pela v Rimu. Kako velikanski orkester premore to gledališče, priča zlasti dejstvo, da sodeluje pri njem osem kontrabasov in dve harfi. Dirigent lega orkestra je Alberto Montagna, režiser pa Domenico Messina. Nekaj posebnega je bil tudi balet, kjer je glavna plesalka Tržačanka, ki je obenem tudi olimpijska tekmovalka. Vsa prireditev je bila v vsakem oziru na višku in posamezni prizori so gledalce naravnost očarali in jim privabili solze v oči. Želimo, da bi »Putnik« organiziral k lem prireditvam, ki bodo do 15. avgusta, še več takih izletov, vendar morda nekoliko bolj skrbno organiziranih. S takimi prireditvami se kar najbolj pospešujejo prijateljski stiki z obema narodoma in tudi szoznavauje kulture, kar je za nas in za Italijane nad vse hvaležno. gostilni sprl z gostilničarjem, nakar so se v prepir vtaknili še navzoči sudetski Nemci. Iz prerekanja se je rodil pretep, med katerim je Toman oddal tudi 2 revolverska 6trcla in ranil 2 Nemca, Tožilec vojaškega sodišča je obtožil Tomana zaradi discipline in zaradi težje telesne poškodbe. V svoji obtožbi popisuje tožilec dogodek tako, da je Toman prišel v gostilno in zahteval od godbe, naj igra poleg nemških tudi češke glasbene točke. Ker so navzoči Nemci proti temu protestirali ter *eu jc p« tam najbolj razburjal gostilničar sam, jc prišlo do usodnega dogodka. Vojaško sodišče je spoznalo Tomana za krivega zaradi prestopka proti disciplini in zaradi ogrožanja varnosti ter ga obsodilo na tri mesečno težko ječo, pogojno na dve leti. Ni pa sodišče smatralo za potrebno, da obsodi Tomana tudi degradacije. S to obsodbo seveda sudetski Nemci niso nič kaj zadovoljni, 6aj se v tem smislu izraža tudi raj-hovsko časopisje. Po teh poročilih sc zdi, kakor da bi bili vsi v pretepu udeleženi sudetski Nemci popinoma nedolžni in bi bili samo žrtve prenapetega češkega orožnika. Po izpovedi prič pa se da sklepati, da temu ni tako, zato je sodišče tudi izreklo temu primerno kazen nad orožnikom Tomanom. Rundman računa na 3 mesece London, 3 .avgusta. A A. Havas: Pred odhodom vlaka je lord Runciman rekel zastopniku lista Evening News: »Nevem, kako dolgo bom v ČSR. Mogoče celo tri mesece. Storil bom vse, kar je mogoče v tem težavnem položaju, vendar trie ne navdaja nikak pesimizem. Ni mogoče urediti teh vprašanj, če ni povsod enake dobre volje. Moj štab bo tam, kamor so že prišli moji sodelavci. Če mi bo mogoče, bom najbrž obiskal tudi nekaj krajev, kjer žive sudetski Nemci, da bi spoznal, kakšno je tam stanje in da hi lahko spoznal njihovo razpoloženje. Šele tako si bom lahko ustvaril sliko o tem, kaj deli obe stranki. Za vse to je potrebno mnogo časa in jaz mislim ves svoj čas posvetiti temu delu. Ne vem še, kako so se moji sotrudniki dogovorili za sestanke z raznimi voditelji strank. To bom zvedel, ko pridem v Prago. Japonci 200 km pred Hankeuom Šanghaj, 3. avg. o. Japonsko vrhovno poveljstvo poroča, da so včeraj njihove čete zavzele mesto Sušang. Po težkem artilerijskem bombardiranju so prešle japonske čete v napad in po več ur trajajočem težkem boju na nož zavzele mesto. Kljub trdovratnemu upiranju kitajskih čet je Ja pončem vendar uspelo zavzeti vse mesto Šanghaj, 3. avg. o. Maršal Čankajšek je izdal nalog, da morajo vsi moški mesta Hankov pomagati pri utrdbah, ki se grade okoli Hankova z naj večjo naglico. Z vseh strani pa prevažajo muni-cijo in obrambne topove, s katerimi hočejo zavrniti japonske čete. Vesti 3. avgusta Nadvse slovesno so Švicarji v ponedeljek slavili svoj narodni praznik. Pri slovesnostih so povsod naglašali, da je treba dvigniti duhovno in vojaško obrambo države. Pri vojaški paradi v Ziirichu je govoril tudi vojni minister Minger. V Pariz je včeraj prispel francoski odpravnik poslov v Rimu Blondel. Pravijo, da je njegova pot popolnoma zasebnega značaja. Že stotič je preletel Atlantski ocean kapitan von Blakenbuig s svojim letalom »Nordmeer«. Lord llunciman in njegova žena sta se včeraj odpeljala iz Londona. Danes bosta prispela že v Prago. V juliju je pri spopadih v Palestini izgubilo življenje 148 Arabcev in 60 Judov. Ranjenih pa je bilo 256 Arabcev in 201 Jud. Teroristični napadi in bombni atentati pa so še Vedno na dnevnem redu. Velike manevre turške armade bodo priredili letos v pokrajini Dersein v Vzhodni Anatoliji. Zaključni paradi bo prisostvoval tudi predsednik republike Ataturk. Svečan sprejem so v Atenah priredili predsedniku vlade Metaxasu na povratku iz Soluna, kjer je podpisal v imenu držav Balkanskega sporazuma znano pogodbo z Bolgarijo, v kateri se je lej državi priznala pravica nemotenega oboroževanja. Veselje zaradi doseženega sporazuma še vedno vlada v Bolgariji. Vse radijske postaje oddajajo vesti izključno v zvezi s podpisom nove pogodbe in proslavljajo dogodek kot mejnik v zgodovini Bolgarije. Novo povodenj so spet doživeli prebivalci japonske pokrajine Kobe. Reka šumijuši je prodrla velik jez in preplavila 200 hiš, a podrla več kot 200 mostov. Železniški promet je prekinjen, vode pa še naraščajo. Predsednika poljske republike Moscickega je v Lovrani obiskal italijanski prestolonaslednik princ Umberto. Moscicki je kmalu potem vrnil obisk prestolonasledniku v Opatiji. Sedem ljudi je ubila strela včeraj v villen-skem okraju na Poljskem. Med nevihto je treščilo tudi v 17 hiš, ki so vse zgorele. O izredno prisrčnem razmerju med Poljsko in Norveško pišejo poljski listi v zvezi z obiskom zunanjega ministra Becka v Oslu. Kakor znano, snuje poljski minister zvezo nevtralnih držav ob Baltskem morju ter je ta zveza zelo slična zvezi skandinavskih držav, ki so se združile v posebeu nevtralni blok. Izredna vročina je pritisnilp na Poljskem. Varšava je skoraj izumrla, kajti vse prebivalstvo se je preselilo v kopališča. Na soncu je kazal toplomer 45 stopinj. Z letalom sta iz Londona odletela v Prago sodelavca lorda Runcimana šef gospodarskega odseka v zunanjem ministrstvu Aston Guadkin in Runci-manov osebni tajnik Fort. Zaradi hude vročine, ki vlada te dni v Italiji, so zabeležili že tri smrtne primere. Vstop Bolgarije v sestav Balkanskega sporazuma pozdravljajo tudi češki listi. Pristavljajo pa željo, da se bo podobna pogodba kmalu sklenila z Madžarsko. Kitajski pomorski roparji so 100 milj sevento od Šanghaja napadli angleški potniški parnik »Vincent de Pauk, zvezali vso posadko s kapitanom vred ter potnike, pokradli vse vredne predmete in denar, nato pa s svojimi čolniči pobegnili. Šele čez dve uri se je nekemu mornarju posrečilo vreči raz sebe vezi in nato osvoboditi še ostale. Ko so po radiu alarmirali bližnja pristanišča, roparjev že ni bilo nikjer več. Bivši bolgarski zunanji minister in sedanji poslanik v Parizu Konstantin Batolo je v Parizu umrl. Angleški zunanji minister lord Haliju.v se je danes s svojega dopusta vrnil v London. Njegov povratek spravljajo v zvezo z jigvimi spopadi na, sovjetsko-mandžurski meji. Uradno poročili) o italijanskih izgubah na španskih bojiščih pri Teruelu in -Barakosi našteva naslednje žrtve: ubitih je bilo 27 častnikov in 1846 legionarjev, a ranjenih je bilo 1473 legionarjev. 204 legionarje pa pogrešajo. Vsearabski kongres bo v kratkem v egiplski prestolnici Kairo. Arabci iz vsega sveta bodo zahtevali od Anglije, da spremeni svoje dosedanje stališča do Arabcev v Palestini in da Arabcem priznanje vseh njihovih pravic. V Rokovskem zalivu je sinoči padlo v morje, se zažgalo in nato izginilo v valovih neko angleško turistično letalo. Nesrečo je videl čuvaj na bližnjem svetilniku na francoski Stranj, ki je povedal, da se je nesreča zgodila nekako 9 km od obale. S prekooceanskega parnika »Normandie« je brez sledu izginil ameriški vseučiliški profesor Robert Moor Duncan. Zvečer se je še prepiral s svojo ženo in jo temeljilo preklestil, pa je lakoj brez sledu izginil, čim se je pokazal v kabini poklicani zdravnik. Okrog štiri milijone žena in deklet je včlanjenih v italijanske fašistične organizacije. Od teh je 390.000 starejših žena, 272.000 delavk, 1,100.000 , poslov in 2,200.000 deklet. Le kako bo v nedeljo na občnem zboru Kmetijske družbe Svoj čas je vzbudila po vsej Sloveniji mnogo zanimanja in nestrpnega pričakovanja znana afera pri Kmetijski družbi v Ljubljani in aretacija ravnatelja »Ekonoma*. Stvar je počasi skoro čisto potihnila in zanimanje za to afero j^e je kar nekako poleglo. Prav v zadnjih dneh pa je spet oživelo, in sicer predvsem zaradi bližajočega se občnega zbora Kmetijske družbe, najstarejše slovenske zadruge — ustanovljena je bila že pred 171 leti. Ta občni zbor, ki obeta biti od sile zanimiv, bo v nedeljo 7. avgusta. Kdo vodi in kako se vodi poslovanje Kmetijske družbe, o tem je dal lepo spričevalo poslevo-deči podpredsednik Soršak A., /d je bil pred časom zaradi raznih sumljivih stvari v preiskovalnem za- poru tukajšnjega okrožnega sodišča, pa je Zveza slovenskih zadrug obenem z obojnim celotnim odborom zarodi interesov bivše SKS in morda nekaterih posameznikov šla preko tega in je ravnatelja »Ekonoma«, t. j. poslevodečega podpredsednika Kmetijske družbe ohranila na svojem prejšnjem mestu, kljub temu, da preiskava proti njemu ni bila ustavljena, ampak se obetajo nasprotno še prav zanimive stvari. No, in v nedeljo bo občni zbor Kmetijske družbe, kakor smo rekli. Zanimiv bo na vsak način, če bo potekel tako ali drugače. Radovedni smo, če se bodo odbor in člani kaj bližje pozanimali za poslovanje in ravnanje svojega podpredsednika. Kar tako brez vprašanja gotovo ne bo šlo. Stran 2. »SLOVENSKI DOM«, dne 3. avgusta 1931 štev. 174. V nedeljo bo na Brezjah prvi kmečki tabor Ljubljana, S. avgusta. Doc 7. avgusta bo pri Mariji Pomagaj na Brezjah prvi slovenski kmečki tabor. Nikdar doslej pri nas skupnostno življenje še ni dobivalo tolikega duška v velikih narodnih zborih, kakor ga dobiva letošnje leto. Vso Slovenijo preveva duh mogočnega, samozavestnega prebujenja in poživljen ja; zlata zarja je vstala nad gorami po dolgih letih, ko eo dobrega, zavednega slovenskega iloveka poniževali, ga zaničevali in preganjali kot državi nevarnega. Minili so tisti težki časi, naše ljudstvo je dobilo zaupanje na najvišjih mestih. Pokazalo se je, da je kljub vsem obrekovanjem tudi tokrat z vso zvestobo služilo naši veliki in ponosni državi Jugoslaviji, le da ni hotelo pred brati zaradi tega, ker je bilo številčno manjše, klečeplaziti, ampak je hotelo biti enakopraven brat v velikem narodnem sklopu. Drugi, potuhnjeni in zlobni, eo to našo upravičeno zahtevo črnili bratom kot protidržavno miselnost, blatili so nas in črnili, kolikor so le mogli. Ti časi so zdaj za nami in slovenski narod postaja iz dneva v dan enako-vrednejši in enako spoštovan, kakor druga dva njegova brata, Srb in Hrvat. Prelepa sloga, ki temelji na enakem upoštevanju in uglednosti vseh treh, se iz dneva v dan bolj utrjuje in čvrsti in po tej slogi postaja tudi naša Jugoslavija vse krepkejša, vse lepša in vse povezanejša ter tako očvrščena in močna koraka pogumno v sijajno bodočnost. < Postanek in razvoj Kmečke zveze Letos obhaja ta najmogočnejša slovenska organizacija tridesetletnico svojega obstoja. Ustanovil jo je pred tridesetimi leti sedanji voditelj slovenskega naroda, notranji minister g. dr. Anton Korošec, *n sicer is odliino narodnoobrambnih razlogov v težkih (asih, ko je lam predvojno nemštvo postajalo vse objestne j še in nasilnejše. Množice pravih zavednih slovenskih kmetov so se začele zgrinjati v njeno okrilje. Iz leta v leto je mogočnejše naraščalo število njenega članstva. Tudi po svetovni vojni je organizacija silno napredovala vse do leta 1930, ko je bila razpuščena. In šele leta 1935 j« bila spet priklicana v življenje. V decembru mesecu tega leta je bil ustanovni občni zbor, na katerem so bila sprejeta nova pravila, po katerih se je Kmečka zveza postavila na zgolj stanovsko strokovno podlago. Dandanašnji je 7,veza postala daleč najmogočnejša slovenska organizacija, saj je v njenih vrstah že mnogo preko 70.000 članov. Organiziranih je že 285 krajevnih edinic Kmečke zveze, novopripravljenih in prijavljenih pa jih je preko 50, tako da je pričakovati, da bo število članstva v prihodnji zgodnji pomladi doseglo že številko 100.000. Ponosni smo lahko na to silno organizacijo Prvi kmečki tabor Iz razgovora z agilnim tajnikom Kmečke zveze g. Milanom Fincem in z vodjo mladinske Kmečke zveze g. Ludvikom P u š e m smo izvedeli, da je bil predlog za kmečki tabor postavljen na letošnjem občnem zboru Kmečke zveze dne 20. februarja v Celju. Predlog g. Puša je bil sprejet z obilnim odobravanjem. Takrat so tudi že sklenili, da bo ta tabor na praznik Marije Snežne dne 5.1 avgusta, in 6icer na Brezjak, pozneje pa so sklenili, da bo tabor v nedeljo, dne 7. avgusta. Naknadno so na plenarni seji sklenili še, da bo ta dan — to je prihodnjo nedeljo — na taboru blagoslovljena tudi skupna zastava celotne Kmečke zveze. Tak je bil pričetek in organizatorji so se nemudoma lotili pripravljalnega dela. Priprave Sklep občnega zbora in plenarne seje je bil objavljen v strokovnem glasilu Kmečke zveze »Oračuc. Povsod po širni slovenski zemlji je bila zamisel sprejeta z največjim navdušenjem. Intenzivna priprava za tabor se je pričela prav ta prav šele v mesecu juliju; že prej pa jo bil določen spored in izbrani govorniki. Organizacijo prvega kmečkega tabora so opravljale — poleg osrednjega vodstva — osnovne krajevne edinice Kmečke zveze. Opozorila so izhajala deloma v strokovnem glasilu »Oraču«, deloma pa v drugem katoliškem dnevnem časopisju. Zastava — simbol Prekrasna je zastava Kmečke zveze, ki jo bo v nedeljo na Brezjah blagoslovil prevzvišeni škol g. dr. Rožman. Načrt zanjo je napravil g. inž. arh. Ivan Pengov. Na prednji strani zavzema gros prostora silhueta orača; v ozadju gori jutranja zarja, nianse rumene barve prehajajo v sinjo proti visokemu nebu. Ta prizor obdaja venec s poljskimi sadeži (v naravnih barvah). V dnu je zemlja, ki jo orje orač, pod njo pa slovenski grb (zlate zvezde na sinjem polju). V kvadratu napi« 1938 (ločeno). Čudovita ornamentika izpolnjuje svobodno prostore. Vse skupaj pa uokvirja napis, prečudovita, globoko pomembna ter kmečko dejanje in nehanje ter skrbi izčrpujoča simbolična prošnja: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh, reši nas vsega hudega!« Na drugi strani zaslave so simbolično prikazani vsi štirje različni odseki: možje, fantje, žene, dekleta. Napis »Fantje« je v rdeči barvi, »dekleta« svetlorožnato, »možje* temnosinje, »žene« svetlosinje. Zanimiva je simbolična ornamentika v teh krogih: moško plemenitost in moč ponazarjata slovanska lipa in hrast, fantovsko neugnanost in živost nagelj in trta, dekliško žlahtnost, čistočo, skromnost in veselost šmarnica, lilija, ptičica, ki poje iz veselega srca, žensko marljivost in požrtvovalnost čebelica in luč, ki izgoreva. Napisi so na rumenih poljih. Na ploskvi te druge strani prevladuje velik križ v beli in einji barvi. V sredi je napis »Kmečka zveza v Ljubljani«. V križu sta še napisa »Z Bogom za narod« ter »Za dom in za zemljo našo« (rdeče z zlatom obrobljene črte na belem polju), »Kmečka zveza v Ljubljani® pa zlate črke na sinjem polju. V svobodnih poljih so zlati križci in zvezdice. V glavnem na prvi strani prevladuje rumena barva (zarja), na drugi strani pa zelena (zelena barva itak velja za kmečko barvo, saj ponazarja rodovitno poljsko zemljo). Kovinasti nastavek ima glavič, na katerem so upodobljeni simbolično v štirih klasih vsi štirje naši odseki: možje, fantje, žene in dekleta. Ti štirje klasi so med seboj povezani s srci in s križem. Križ je hkratu tudi glavno in najvidnejše ogrodje kovinastega glaviča. Pod tem, najvišjim glavičem je še manjša, prav Jako ko-vinasta obla, ki ponazarja zemljo! Načrte za zastavo in za kovinasti nastavek je napravil — kot smo že omenili — g. inž. arh. Ivan Pengov, dobavila pa jo je tvrdka »Naša sloga«, ki je napravila tudi prekrasni kovinasti naslavek v svoji lastni delavnici. — Boter tej skupni zastavi celotno Kmefke zveze bo g. dr. Anton Korošec, bolrica pa ga. banova dr. Natlaianova. Blagoslovil jo bo prevzvišeni škof g. dr. Gregorij Rožman. V nedeljo se bodo pri Mariji Pomagaj spet zbrale množice našega slovenskega ljudstva. Veliki praznik bo zbral cvet, ponos in stržen našega naroda. Spored tabora 7. avgusta 1938. Ob 10.30 govor prevzvišenega gospoda škof«. OH 10.45 sv. maša z ljudskim petjem. (V navodilih so označene pe>mi, ki se bodo pele.) Daruje beogr. nadškof dr. Ujčič. Ob 11.15 posvetitev organizacije Mariji Pomagaj, nato blagoslovitev zastave celotne Kmečke zveze in poklonitev praporov MKZ. Ob 11.30 otvoritev''zborovanja po načelniku g. Brodarju s petjem himne »Kmečke zveze«. Na zborovanju govorijo-, g, Š p i n d 1 e r, podna-čelnik Kmečke zveze in župan iz Sv. Ane v Slovenskih goricah, ga, Brodarjeva iz Hrastja, g. P e -trič iz Velikih Lašč in gdč. Maguševa iz Križevcev, g. P u S a , vodje mladinske kmečke zveze. — Končno sledijo pozdravi zastopnikov oblasti in prijateljskih organizacij in čitanje resolucij. Zniiana voznina dne 7- avgusta. G. minister za promet je z odlokom 16.095-38 z dne 22. julija 1938 odobril V6em članom Kmečke zveze, ki sc udeležijo tabora na Brezjah, dne 7. avgusta polovično vožnjo iz vseh postaj v Sloveniji. Ta ugodnost velja od 3. do 11. avgusta t. 1. Člani, ki se hočejo okoristili s lo ugodnostjo, morajo kupiti na odhodni postaji obrazec K 13 in celo karto do Otoč, za nazaj pa imajo prost prevoz. Polovična vožnja se dobi samo na podlagi članske legitimacije (izkaznice), katero je treba pokazati pri blagajni. Kdor se hoče torej poslužiti te ugodnosti in ne nedeljske povratne karte, si mora pri svoji edi-nici takoi nabaviti legitimacijo. Pripominjamo, da glavni odbor teh ne izdaja. Vsak udeleženec mora dati na Brezjah potrditi, da se je tabora res udeležil. Za lo bo pripravljen poseben prostor na Brezjah, na vidnem mestu. Vozni red je bil objavljen točno v zadnji številka »Orača«. jega imena prav gotovo ne bo obesil na vidno mesto, ker noče izzivati javnosti proti sebi. O škodljivosti in nevarnosti, ki nam jo pri- Pravljajo Judje, ni vredno izgubljati besedi, ovedati pa moramo odločno, da med nami ni prostora in mesta za tujce z judovsko krvjo, pa naj prihajajo pod katerokoli še tako dobrohotno krinko. Do zdaj smo se Slovenci Judov vedno znali otresti in jih narediti neškodljive, pa mislimo, da se bo javnost uprla tudi novim njihovim naskokom. Ne bi bilo neumestno, če bi tudi oblasti že ob začetku mislile na domačega obrtnika in desetkrat premislile, preden bi dopustile vsiljivemu tujcu, da se vtihotapi v Ljubljano in se zaje za dolge čase kot parazit v naše telo. Med nami ni prostora za Jude Nevarnost, ki se Je po kratkem presledku spet pojavila v L ubljani Ljubljana, 3. avgusta. Še vsem je ostala v spominu huda borba, ki so jo trgovci in obrtniki pri nas v Sloveniji in drugod po državi uprizorili proti navalu tako imenovanih veleblagovnic in podobnih obratov, ki s cenenim, pa velikokrat manjvrednim blagom privabljajo številne kupce in ustvarjajo na trgu silno nezdravo razmere. Takrat sc je trgovstvo in obrtništvo enodušno postavilo proti veleblagovnicam tipa »Ta-Ta«, ki so se najprej zasidrale v vzhodnejših delih naše države, a v Sloveniji še niso našle rodovitnih tal. Govorilo se je pred leti, da so si državljani judovske krvi, ki so imeli svoie stalno bivališče bolj na jugu, že ogledali slovenski teren in se poskušali utaboriti tudi v Ljubljani. Pa takrat so se o pravem času našli pametni ljudje, ki so ta nevaren naskok z nekaj osebnimi žrtvami zajezili in za nekaj let preprečili, da bi se ne. potrebni in vsiljivi tujci naselili med nas in začeli izinozgavati naše ljudi. Uredba o veleblagovnicah ni spravila z dnevnega reda tega vprašanja, ker pušča kljub začasnim omejitvam še yCdno možnost razmaha take vrste podjetij. Judje, ki so lastniki velikih knpitalov, pa so našli drugo pot, po kateri so mimo raznih uredb ugodno in plodonosna naložili svoj denar. V 7,agrebu se je pred letom odprla velika restavracija, v osnovnih obrisih podobna avtomatskim buffefom. ter je lastnik naredil in še dela krasne dobičke prav zaradi svojih nizkih cen. S svojo konkurenco je daleč naokoli onemogočil vsa druga gostinska podjetja. Koliko trpe zaradi tega drugi obrtniki, ni treba poudarjati. še vse hujše pa je, če človek ve, da tiči za lepim domačim imenom, ki se blesti na napisni tabli, stoodstotno judovski kapital, ki je tuj vsemu, kar je našega in odteguje svoj denar tistemu narodu, iz katerega je ogromni dobiček iztisnil. Judovsko poslovanje je za naše pojime v poslovni morali odvratno in nesprejemljivo. In taka nevarnost se obeta nam. Po mestu se širijo govorice, da se bo tudi v Ljubljani po zagrebškem vzoru v neki veliki palači sredi mesta odprla moderna restavracija 7. nizkimi prodajnimi cenami, katere lastnik bo dejansko judovski koncern, močno soroden tistemu, ki je lastnik vseh jugoslovanskih veleblagovnic, le slovenski podjetnik bo dal svoje ime in svojo obrtnico na razpolago. Jud svo- Silen naliv nad Lfublfano , Ljubljana, 3. avgusta. Nocoj je v Ljubljani že vso noč po malem deževalo. 2e v zgodnjih jutranjih urah pa so se oblaki še bolj zgostili in okrog oiniih sc je vlila nad Ljubljano silna ploha, ki ob času tega poročila še vedno traja z nezmanjšano silo. Nevihto spremlja silno grmenje in strele udarjajo v posamezne strelovode. Vendar pa doslej ni bila reševalna postaja obveščena še o nobenem požaru, ki bi nastal radi strele. Ti silni nalivi pa so nemara že znamenje, da so pasji dnevi in z njimi doba kislih kumare že pri kraju, kajti podoba je, da bo po tem deževju nastopilo hladnejše vreme, ki se bo začelo nagibati že proti jeseni. Vsa društva, ki so prejela od Unije za zaščito otrok spored II. balkanskega kongresa in vprašalne polo za razstavo ob priliki tega kongresa, vljudno prosimo, da upoštevajo navedeni rok (10. avgust) in da do tega časa gotovo vrnejo vprašalne pole izpolnjene. Za vsa eventualna pojasnila se je obrniti na Jugoslovensko unijo za zaščito dece v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2-II, telefou 40-31. Uradne ure od 8—12. Poravnajte naročnino! 55 V trenutku, ko smo privozili v Jirittanišče, sem videl, kako je naša adja rinila cele goste roje rib proti ribiškim barkam in proti obali. Mornarji na bližnjih ribiških ladjah so ribe nabadali z noži, jih pobijali s sekirami in jih cvrli na petrolejskih pečicah. Do tedaj nisem še nikdar videl tako obilnega ribjega lova. V tovarni, katero naj bi obiskali, nas je sprejelo zastopstvo uradnih osebnosti, propagandistov in članov strankinega odbora. Vodili so nas po raznih oddelkih, kjer so čistili ribe, rezali, kuhali in jih s pomočjo modernih strojev, katere so dobili iz Italije, spravljali v škatle. Delavci so bili po večini ženske, oblečene samo v srajco, kratko krilo in bile so bosih nog. Zdele so se nam precej rejene in dobro hranjene, toda neznansko umazane in odvratne. PovpraSal sem eno izmed njih, če jim ne dajo nič mila. »Vem, zakaj me to sprašuješ, gra-ždanin«, je odgovorila. »Ce bi nam ga dali, si lahko prepričan, da bi bile malce bolj krščanske na pogled, kakor pa smo.« Izpraševal sem jo dalje: »Kaj pa hrana? Zdi se mi, da se Tam vsem skupaj dobro godi.« »Dajejo nam rib, toda to je vedno sam zvržek. Niso sveže. Kar dobiva- mo v restavraciji, ni z leda in pokrito z muhami in z mrčesom. Razen tega nimamo dovolj kruha. Riba ne more biti namesto kruha. Ne moreš živeti samo od rib.« Te delavke so dobivale 40 do 120 rubljev na mesec. Brigadke in nadzornice so bile plačane po 200 do 400 rubljev mesečno. V mestu je tudi veliko Tatarov in Perzijcev, ki so tako temne kože kakor cigani, le da to še bolj razcapani in umazani. Te so imeli zaznamovane kot »černo rabočiji«, tisti, ki delajo kakor črna živina, in so jih uporabljali za najtežja dela. Dobivali so po 45 rubljev na mesec. Ko smo odhajali, so na tovarniškem _ dvorišču v naglici priredili delavski zbor z običajnimi govori. Nekdo izmed nas je predsednika zborovanja vprašal, kakšna je povprečna plača delavcev in delavk v tej tovarni. Predsednik je odgovoril, da nihče ne zasluži manj kakor 150 rubljev. Po razgovorih, ki sem jih imel s prizadetimi delavci, sem se z gotovostjo prepričal, da je ta človek lagal. Popadla me je taka jeza, da sem takoj zapustil zborovanje, ne da bi bil čakat konca. Ko se je zbor končal, sem srečal Tzelmana na cesti. Vprašal me je, zakaj sem tako nenadno odšel. Odgovoril sem mu jezno: »Nisem mogel hladnokrvno poslu-iati laži, s katerimi je opletal govornik. Zakaj pravi, da so plače po 150 rubljev, ko pa vem, da to ni res? Vprašaj kateregakoli delavca tu, pa te bo poučil.« Pogledal me je z belino oči in mi rekel: »Zakaj se vedeš kakor vohun?« Po kosilu smo odšli z ladje spet v mesto. Potikal sem se po lepih nasadih, vzdolž ulic in gledal'okoli sebe z veliko radovednostjo. Oči so se mi ustavile na moškem v cunjah, ki me je gledal že nekaj trenutkov. Boječe se mi je približal. Bil je slabo oblečen, drznega pogleda, na nogah j« imel raztrgane čevlje, iz katerih so mu gledali prsti. Bil je brez nogavic. Hlače so mu bile raztrgane in prekratke, tako da so se mu videla kolena izpod njih. Vprašal me je: »Kaj iščeš?« Povedal sem, kdo sem, in sem prav kmalu odkril, da je moj sogovornik madžarski komunist, ki je po polomu madžarske revolucije pobegnil v Sovjetsko Rusijo. Poročil se je z neko Rusinjo, ki mu je umrla leta 1931 od lakote. Otroka je poslal svakinji, ki je živela na kmetiji blizu Stalingrada. Lani so vsi pomrli od pomanjkanja. »In zdaj je vrsta na meni«, je povedal z mrkim izrazom. Ko sem ga izpraševal, kako da nima posla, kakor ga imajo drugi, mi je povedal: »Delovni pogoji, kakršne so mi dajali, mi niso zadostovali. Odločno sem ugovarjal proti slabemu ravna- nju in zahteval, naj me pošljejo nazaj na Madžarsko. Vrgli so me na cesto, rekoč, da jim takih protirevolucionar-jev, kakršen sem jaz, ni treba v tovarni. Zdaj nimam drugega kakor beračenje, če hočem živeti, da ukradem tu pa tam malo ribe in jo nesem na trg.« »Toda zdi se mi, da je v Astra-hanu rib v izobilju,« sem silil vanj, »saj bi se lahko preživljal z njimi.« »Vidim, tovarišč, da ne veš, kako delajo pri nas. Riba je last države. Kbgar dobe, da lovi ribe, ali pa če celo pobira tiste, ki jih je vrgla voda na suho, prelomi zakon. Za to te obsodijo na smrt ali na najmanj deset let hude ječe. Veš, da človek pri tem veliko tvega. Na skrivaj kradem, kadar morem, potem pa nesem plen na trg. Kaj naj storim siccr?« »Kaj pa drugi Madžari?« »Večina jih dela tako kakor jaz. Ni še dolgo tega, kar je bil tu rojak, eden najbolj vnetih propagandistov in najzvestejših privržencev uprave. Nekega dne so ga prijeli na ladji, ki je odhajala proti Perziji. Pri njem so do bili nekaj fotografij, ki so kazale pri zore iz kolhozov in sovhozov, kjer delajo ujetniki GPU. Privedli so ga sem in ga ustrelili.« Povabil sem tega novega znanca, naj me obišče na krovu, da mu bom dal nekaj hrane, potem pa sem ga pu stil in nadaljeval svoj sprehod. Cesto dalje se me je prijel dobro oblečen, gladko obrit človek v sveži beli srajci in s kravato, v pumparicah temne barve, v suknjiču dobrega kroja, z novo čepico na glasi. Pozneje sem zapazil, da je nosil za pasom samokres, čigar kopito se je odražalo pod suknjo. -Obiščite 7. mariborski teden od 6. do 19. avgusta 1938 Polovična vožnja na ifldznieah od 4. - 17. avg. 19T Veliki narodni tabor On« H. avgusta 13M. Jubilejna kultur. raulov« ob priliti proslavo žO-lot lugotlivilo v Mariboru Velika gospodarska In kulturna r«vl|a Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava cest-Tujskoprometna razstava - Fotoamaterska razstava - Filatelistična razstava - Gostinstvo Vinska pokušnja............. Zenska ročna dela - Razstava naro-dnlh no* iz vseh krajev države - Razstava »Nanos« - Čebelarska razstava -Razstava malih živali - Koncertne \ in srledal. prireditve-Športne prireditve - Vesel. park na razstavišču itd. Mariborski elok. najlopie kopallšt« v lih goslavlll . . . /sleno. romantično Pohorja . . , Vinorodno Slov. gorico... Gostoljubni, lepi Maribor — Vos vabijo I Uslužnost našega avtomobilista Maribor, 2. avgusta. Nemški avtomobilski klub iz Kolna je naslovil na podružnico Jugoslovanskega turing kluba v Mariboru prošnjo, da izreče toplo zahvalo imejitelju jugoslovanskega avtomobila štev. »2-748«, ki je grupi nemških avtomobilistov pri potovanju skozi Judoslavijo ob priliki nekega usodnega defekta ljubeznivo priskočil na pomoč, s svojo strokovnostjo popravil napako na motorju ter s tem nemškim turigtom izkazal izredno uslugo in najlepšo pozornost, V svojem pismu nemški avtomobilisti ne morejo prehvaliti izredne ljubeznivosti in uslužnosti svojega jugoslovanskega avtomobilskega tovariša. Podružnica Jugoslovanskega turing kluba v Mariboru prosi imejitelja avtomobila štev. »2-748«, da javi svoje ime in svoj naslov na naslov Jugoslovanskega turing kluba, Maribor, Trg svobode — Putnik, kjer lahko dvigne tudi posebna zahvalna pisma, ki so jih nemški avtomobilisti poslali svojemu nepoznanemu dobrotniku in tovarišu. Pričujoči dogodek, o katerem se nemški avtomobilisti tako pohvalno in hvaležno izraažjo in ki predstavlja lep dokaz uslužnosti našega prebivalstva, naj bo vsem v zgled, ker predstavljao takšni primeri najlepšo propagando za naš tujski promet. Strela zažgala hlev, hlapca in konja pa omamila Maribor, 2. avgusta. Včeraj je divjala v nekaterih krajih v Dravski dolini strahovita nevihta. V Podgorju je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnice Elizabete Šinid. V trenutku udara strele je šel mimo občinski tajnik Areh Alojz, ki je videl, kako se je zabliskalo, takoj nato pa so švignili iz strehe plameni. Stekel je v hlev, pa je videl, da leži hlapec Mihael Kamnik nezavesten poleg konja, ki je bil omamljen. Oba je omamila strela. Areh jo potegnil hlapca izpod ležečega konja ter ga zanesel na prosto, nato pa je začel reševati ostalo živino. Takoj nato pa so prihiteli na pomoč tudi bližnji sosedje in gasilci, ki so požar lokalizirali, da se nj razširil na 3 m oddaljeno stanov-anji^O/ poslopje. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno iz lesa in krito z opeko, podstrešje pa je bilo natlačeno s senom, tako da je takoj zagorelo s silnimi plameni. Gasilci so delali z vso požrtvpjv^ nostjo ter ‘jim je uspelo rešiti vso živino in tudi konja, ki je bil od strele omamljen, so izvlekli iz hleva ter je potem na prostem zopet prižel na noge. Požar je povzročil, 60.000 din škode. Z jagodami je hotel zastrupiti mačeho Savinjska dolina, 2. avgusta. Pri današnji mladini ni ničesar več nemogočega. Kar slišijo ali čitajo, da počenjajo odrasli, 6e zdi tudi njim dovoljeno, šola in dom 6a danes vse premalo zavedata, da imajo predvsem otroci veliko nagnjenje k slabemu in si veliko bolj zapomnijo slab kakor dober zgled. Kdor zasleduje časopisna poročila, bo videl, da je žalibog precejšnji del naše mladine tak, da ne zmore nobenega gorja in nobene nesreče pretrpeti. Nekateri skušajo hudemu uiti s pobegom, drugi pa se ne ustrašijo še hujšega. V neki vasi, dobro uro oddaljeni od Braslovč, 6ta 6e pogovarjala pred dnevi 11 letni učiteljev sin Slavko S. in 10 letni kočarjev sin Mirko J. o razmerah, ki vladajo v Mirkovem domu. Mirko jo pripovedoval, da je doma zelo hudo, odkar so dobili mačeho, katera ga zelo pretepa, razen tega mu ne da dovolj hrane. Učiteljev sin Slavko S. je svetoval svojemu prijatelju, da mu bo svetoval pomoč, vendar more o tem molčati. Po obljubi Mirka, da bo molčal, je Slavko šepetaje predlagal, da bi šla iskat v gozd strupene jagode, jih pomešala med borovnice in jih izročila sitni mačehi. Predlog prijatelja se je zdel Mirku dober in sta se odločila za takojšen odhod. K sreči pa je ves pogovor ujela učiteljeva služkinja Marija K. in opozorila o tem starše. Drobne iz Kranja Pred dnevi je bil v Kranju komisijski ogled glede prezidave Ljudskega doma. Komisija je odobrila načrte, katere je predložil odbor za prezidavo Ljudskega donia. Kakor slišimo, bodo z gradnjo v kratkem začeli. »Tatiblih. fauhlih«! V našem mestu 60 ta teden nabori. Po ulicah, predvsem pa v predmestju, je silno živahno. Fantje, ki so potrjeni, 60 precej radodarni naSim gostilničarjem in se po stari navadi pozno vračajo domov. Dobrodušni Kranjčani jim tega ne zamerijo ter jih lepo puste, da korakajo v sprevodih z godbo in pesmijo po ulicah. V ponedeljek okrog poldneva pa se je marsikdo vseeno zgražal nad razuzdanim početjem nabornikov. Ko so se namreč jx> ulicah dovolj nakričali z neumestnim vzklikanjem >taublih, taublilK, so se napotili v Gorenjo Savo in gredoč vsiljivo ugovarjali pasaute. vmes pa razgrajaško kričali že omenjene nemške vzklike. Celo pred poln avtobus ljudi, ki so se peljali z opoldanskega vlaka v nie-sto, so se postavili in ga hoteli ustaviti. Tako poletje naredi na tujce, ki prihajajo v Kranj, zelo slab vtis, zato prosimo merodajne oblasti, da preprečijo vsaj neumestne vzklike. Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje je pogorelo. V četrtek 28. julija so se okrog poldneva vžgale saje v dimniku stanovanjske hiše posestnika Šilarja Franceta na Bregu pri Stražišču. Iz hiše ee je ]>ožar razširil tudi na gospodarsko poslopje in oboje upepelil. Na kraj požara je prišlo voč okoliških požarnih bramb. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša okiog 40.000 din in je delno krita z zavarovalnino. Štev. 174. »SLOVENSKI DQM hi ga je pisal državnemu pravdniku dr. Hojniku. Ker so ga začeli pod Pohorjem preveč preganjati, se ja umaknil višje v gozdove ter je začel vznemirjati prebivalstvo okrog Šmartna na lohorju in pa turiste ter stanovalce planinskih domov na vzhodnem delu Pohorja. Znani so njegovi vlomi v Mariborsko kočo in Pohorski dom. Da ga uzenejo in napravijo red na Pohorju, Je mariborska orožniška četa ustanovila dve novi orožniški postaji, eno pri Sv. Bolfehku, drugo pa v Šmartnem. Zaradi Črepinka je namreč občutno začel padati obisk Pohorja in tudi tuji letoviščarji, ki prihajajo na Pohorski dom in v Mariborsko kočo, so začeli postajati nemirni. Zaseda se le obnesla Orožniki pri Sv. Bolfenku so si nadeli nalogo, da napravijo razbojnika neškodljivega. Ker so vedeli, da bi bilo zasledovanje in iskanje po šir- Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer- sko stanje Tempe- ratura v C" Relativna 1 vlasrn v % \ f e a US 3 2 3~ Veter (smer, jakost) Pada- vine , rt •?’o ci m/in ra To u t» Ljubljana /631 22-0 180 90 10 Wa 11-3 dež Maribor 762'8 25*0 14-0 70 5 NW« — — Zagreb 764-0 280 19-0 70 8 ssvv, — — Belgrad 761-0 35-p 185. 50 8 SE» — — Sarajevo 766 1 30-0 15-0 90 4 0 — — Vis 762-3 29-0 22-0 70 0 0 — — Split 761-6 36-0 23-0 40 2 SE, — — Kumbor 760-5 32-0 25-0 50 0 S, 0-5 dež Rab 763-1 29-0 22-0 60 10 0 1-0 .dež flubrosnlk 762-l 31-0 23-0] 50 3 0 — — pozna, skoro zaman, so mu nastavili past, ker so bili prepričani, da se bo prej ali slej zopet pojavil v bližini turistovskih postojank. Imeli so zasede pri Pohorskem domu, Mariborski koči in Ruški koči. Noč za nočjo so potrpežljivo čakali v teh zasedah in njihovo potrpljenje se je res izplačajo. V zasedi pri Mariborski koči je bil kaplar Bečevič. Okrog poldruge ure po polnoči je zaslišal Bečevič od ledenice, ki je kakih 50 m vstran od Mariborske koče, čuden šum. Šel je pogledat, ko pa je prišel do ledenice, je stopil skozi odprta vrata ledenice moški, ki je orožniku naenkrat posvetil z električno žepno svetilko v obraz. Tudi orožnik je posvetil v neznanca, obenem pa je zaklical »stoji«. Takrat pa je tujec naenkrat potegnil samokres in oddal na orožnika dva strela Streljal bi bil še naprej, pa je pištola pri tretjem strelu odrekla, kakol' se je to pozneje videlo. Stre-li so k sreči zgrešili, ker je orožnikova svetilka napadalca očividno slepila. Tedaj pa je sprožil orožnik in e prvim strelom zadel. Krogla iž orožnikove puške je udarila nasprotnika v desno pazduho ter mu je pod levo izstopila iz telesa, v prsih pa mu je prebila srce. Ustreljeni je samo vzkliknil »joj« ter se je zgrudil mrtev. Dobro |e bil oborožen Orožniki na Pohorju in pa domačini so mislili najprej, da je padel pod orožniško kroglo sloviti razbojnik Koder. Totem pa so nekateri prepoznali v njem Črepinka. Tri proiskavi so našli pri njem listine, glaseče se na ime Pungartnik, ki jih je Črepinko ukradel. Imel jc na sebi novo obleko, ki izvira iz tatvine, pod njo pa še svojo staro obleko. Na nogah je imel čevlje, katere je ukradel ob priliki vloma v Pohorski dom. Dalje je imel v zepu avtomatično pištolo znamke Frommer ter 50 nabojev, dolg nož, šop vitrihov, dve dleti za odpiranje vrat. ter nahrbtnik, ki je bil ukraden na avgusta: Najdenje Štefana; nib pohorskih gozdovih, ki jih Črepinko predobro Počitniškem domu v Šmartnu. UaJKUVttJUU t • 1 i • v v. , raste.. Kraji, ki so bili pred nekaj leti ,se cisto zunaj mesta, spadajo danes že skoraj v samo središče. V Belgradu niso pridni samo z /.Klanjem novih velikih palač, ki zahtevajo težke : 1::ann 'lnlilrn fnrli vifilS na Uj Cill uvrnu *n*ani -, . ** • l • v milijone denarja, pač pa lahko tudi vinis vseh koncih naše prestolnice, kako tlakujejo stare zanemarjene ceste iu polagajo temelje za nove. Lotos je belgrajska občina namenila samo za tlakovanje belgrajskih ulic in cest 20 milijonov dinarjev, kljub temu pa bo okoli 200 prestolniških ulic ostalo- še vedno netlakovanih. Nemški prometni urad v Belgradu je pred nekaj dnevi slavil štiriletnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil julija meseca leta 1934 in je pod upravo nemškega genralnega konzula g. Deuhausena dosegel lepe uspehe Srbski časopisi pišejo, da je ta urad mnogo pripomogel k temu, da smejo Jugoslovani v tolikšnem številu hoditi v Nemčijo, Nemci pa v še večjem številu v Jugoslavijo. Da bi se delavnost prometnega urada še povečala, jc bila pred kratkim ustanovljena v Zagrebu podružnica tega urada. V Zagrebu jc ta ustanova naletela na Se toplejši sprejem že zuto. ker ie Zagreb mnogo bližji nemški meji Balkanske igre v Atenah Balkanske igre eo ustanovili leta 1929. na pobudo Grčije po vzoru olimpijskih iger in z željo, da bi služile ne samo napredku lahke atletike na Balkanu, temveč tudi, da bodo močna vez za vsestransko zbližanje med balkanskimi narodi. Jugoslavija, Bolgarija in Romunija so to misel iskreno sprejel. Sporazum je bil hitro dosežen in že v začetku jeseni 1929, to je od 22. do 29. septembra so bile v Atenah poskusne balkanske igre ob udeležbi Grčije, Jugoslavije, Romunije in Bolgarije. Uspeh je bil izreden. Klasični atenski stadion je bil nabito poln. Na sestanku zastopnikov lahkoatletskih zvez so sklenil povabiti tudi ostali dve balkanski državi, Turčijo in Albanijo, na to športno tekmovanje. Turki so se vabilu takoj odzvali, Albanci so pa sicer takisto pristali, toda zaradi svojih takratnih športnih razmer (šport je bil tedaj v Albaniji šele v povojih) se prva tri leta (od 1930 do 1932) niso aktivno udeleežili Balkaniade in so prišli šele na četrte balkanske igre leta 1933. v Atene. Ustanovitelji Balkanskih iger 60 nameravali prirejati te igre vsako leto v drugi balkanski državi. Toda njihov namen se v začetku ni mogel uresničiti, ker odziv občinstva v vččini držav ni bil tolikšen, kakor na Grškem. Zato so sklenili, da bodo balkanske igre vsako leto v Atenah, vse dotlej, dokler se tudi v drugih balkanskih državah ne razvije zanimanje za lahko atletiko. štiri leta po vrsti (1930 do 1933) so bile balkanske igre v Atenah. Naša država je bila med balkanskimi deželami prva, ki je za Grčijo zahtevala prireditev zase. Grčija temu ni nasprotovala in tako so bile leta 1934. prvič balkanske igre v Zagrebu. Te pete Balkanske igre so uspele v vseh pogledih in mnogo pripomogle, da je zraslo zanimanje za lahko atletiko med našimi športniki. Prihodnja Balkaniada jc bila leta 1935. v Carigradu, Leta 1936. je bila sedma Balkaniada spet v Atenah, ker Bolgarija ni mogla prevzeti organizacijo te prireditve, a lani je bila v Bukarešti. Letos bodo devete Balkanske igre drugič v Jugoslaviji in sicer 17. in 18. septembra v Belgradu na stadionu BSK. Jugoslovanska lahkoatletska zveza je poverila organizacijo devetih Balkanskih iger belgrajski lahkoatletski podzvezi in pri njej nalašč v ta namen ustanovljenemu prireditcljskemu odboru. Odbor se zelo trudi in si prizadeva, da bo ta prireditev kar najbolj veličastna in da bo jugoslovanska prestolnica spodobno sprejela drage športne goste iz prijateljskih balkanskih držav. Iz športne krošnje Odmev državnega plavalnega prvenstva. — V zvezi z zuanimimi dogodki ob državnem plavalnem prvenstvu v Ljubljani in v zvezi z odlokom Plavalne zveze, da je bil J ugašeni dovoljen nastop na mednarodnem plavalnem dvoboju, je ministrstvo za telesno vzgojo naslovilo na Jugoslovansko plavalno zvezo dopis, v katerem med drugim določa tudi sledeče: Ministrstvo za telesno vzgojo smatra, da mora Jugoslovanska plavalna zveza podvzeti vse mere, da se v bodoče taki primeri ne bodo ponavljali več. Ministrstvo priporoča Zvezi, mfj izvede strogo preiskavo in da vaterpolo igralce Juga primerno kaznuje. Temelj športu so viteštvo, disciplina in resnost, kar morajo poznati vse športno organizacije in vsi člani organizacij v Jugoslaviji. Ministrstvo za telesno vzgojo ne bo dopustilo, da se take stvari oproščajo in da bo nered v športnih društvih ostal nekaznovan. Z ozirom na evrojisko plavalno prvenstvo v Londonu in v zvezi z odločbo ministrstva o kon- troli dovoljevanja gostovanj naših tekmovalcev, ministrstvo odobrava, da se pošljejo v London samo Cerer, Ziherl in še oni plavači, ki bi se izkazali, da to zašle' ■'», Ministrstvo ne smatra za pametno, da Zveza e v London večje število lekmpval-cev, ker so nezreli in nedisciplinirani. Za evropsko plavalno prvenstvo v Londonu, ki bo od 0,—13. avgusta, je prijavljenih 10 narodnosti z 180 tekmovalci. Za posamezne točke je prijavljenih 101 tekmovalcev, za moštva (štafete In 'vaterpolo moštva) pa 19. Na posamezne države odpade 29 tekmovalcev na Anglijo, 21 na Holandsko, 20 na Nemčijo, 19 na Dansko, 18 na Madžarsko, 15 na Italijo, 13 na Švedsko, po 12 na Jugoslavijo in Češkoslovaško, po 5 na Poljsko in Francijo, 3 Belgijo, po 2 na Norveško in Luksemburg in 1 na Grčijo. Za 'vaterpolo tekme je prijavljenih devet narodov. Svetovni rekorder Salininen Ilmari je pri nedeljskem lahkoatletskem mitingu v. Miehikkaelu na Finskem brez resne konkurence pretekel 5000 metrov v odličnem času 14:18, kar je daleč naj-najboljši čas, dosežen v zadnjih letih. Svetovni rekord na tej progi ima še vedno Finec Lehtinen z 14:17. Vremenska napoved: Oblačno, nestanovitno vreme s padavinami. Splošne pripombe o, poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo ves dan oblačno vreme. Ob 6,20 je padlo nekaj kapljic dežja, ob 7.45 je na severu grmelo, ob 8.15—8.40 je rosil dež, od 9,55—11.10 pa je močneje deževalo, istočasno je par-krat zagrmelo. Ob 11.50 se je oblačnost nekoliko pre« paj 14. Celotna množina padavin je znašala 119.7 mm. vladovalo oblačno vreme; ob 14.10 je grmelo, večkrat je padlo po nekaj kapljic dežja. Ponoči je bilo oblačno, danes proti jutru je grmelo in deževalo. Koledar Danes, sreda, 3. Lidija. Obvestila Četrtek, 4. avgusta: Dominik. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr« seva cesta 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, iu mr. Ustar, šelenburova ulica 7. Umrla je včeraj v Kamniku od vseh globoko spo«. štovana in pri vseh zelo priljubljena restavraterka' ga, Fani Blagne. Dolgo je že bolehala, zdaj pa jo je dobri Bog rešil trpljenja in jo poklical k sebi po zasluženo plačilo. Vse, ki so jo poznali, je njena smrt globoko užalostila. Ob njeni krsti se zbirajo številni Kamničani in okoličani, da se zadnjikrat poslove od dobre gospe. Blagi ženi naj sveti večna luč. Vsem njenim domačim naše iskreno sožalje! Stanovalce mesta Ljubljane vljudno prosimo, da nam javijo, koliko sob dajo lahko na razpolago kongresnemu odboru za XX. jubilejni mednarodni katoliški esperantski kongres, ki se bo vršil od 6. do 11. avgusta v Ljubljani. Prednost imajo posebno sobe z eno ali več posteljami. Navedite najnižjo ceno. Ponudbe pošljite na: Kongresni odbor, hotel »Metro« pol«, Ljubljana. Popis društev in zavodov za varstvo otrok. Ljubljanska društva in zavode, ki se pečajo ali vsaj deloma z zaščito otrok, poziva mestno poglavarstvo, da predlože mestnemu socialnemu uradu mladinski oddelek, Krekov trg 10, pritličje, do vključno 6. avgusta 1938 podatke o razvoju in sedanjem stanju svojega udejstvovanja. Umetnostno zgodovinsko društvo bo priredilo v dneh od 27.—29. avgusta izlet v Benetke. Poto-čj vanje bo s kolektivnim potnim listom. Interesenti naj ee javijo do 15. t. m. v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu 2. Vsakdo mora prinesti s seboj!) 2 fotografiji, vse osebne podatke, udeleženci z dežele morajo imeti dovoljenje pristojnega okrajnega glavarstva. Za vožnjo je položiti znesek 210 din. Člani in prijatelji društva vabljeni. • Sprejme se še 15 gojenk v strokovno šolo za otroške negovalke pri zavodu za zaščito de- • ee. — Prošnje je vložiti sajno še do 10. avg. t. 1. Sprejemni pogoji so objavljeni v »Službenem listu« štev. 54 z dne 6. julija 1938. Pojasnilo Maribor, 2. avgusta, Z ozirom na naSo vest o »Skrivnostni pisarni«, ki smo jo objavili dne 28. julija t. 1. v »Slovenskem domu«, smo dob 1,1 i od prizadetega izjavo, da je bila predmetna prijava na policiji podana iz maščevanja. JL Zapustila nas je včeraj po dolgi in mučni bolezni za vedno naša predobra, nepozabna mama, stara mama, teta in tašča, gospa Fani Blagne restavraterka v Kamniku Pogreb blage pokojnice bo v četrtek, dne 4. avgusta ob 5 popoldne na pokopališče Žale. Kamnik, Domžale, Ljubljana, Kranj, 3. avgusta 1938. Žalujoče rodbine: Blagne - Kvartič - Rojina - dr. Vajs Stran l ^SLOVENSKI DOM«, 3ns 5. avgusta 1038. 5f#v. '174 Domači in evropski policisti v Palestini. Hervey Allen: Antonio Adverso, cesarjev pustolovec »Tam so klopi trde.< Mr. Bonnyfeather se je pri tej pripombi z vidnim naporom spet obvladal. , * . »Te klopi so namreč namenjene našim manjšim upnikom.« Zasmejal se je, toda brez pravega poudarka. Potem je v nebrzdanem, cisto nenavadnem izbruhu zaupnosti nadaljeval: »Da govorim resnico: ko je stal takole tam in tako držal glavo, ine je čisto spominjal na — na mojo hčer.« Ta beseda mu je po desetih letih prvič spet zdrsnila čez ustnice. Pater je nekaj časa molčal. Nazadnje pa je dejal: »Morda bi radi z dečkom govorili?« Mr. Bonnyfeatber je prikimal: Pater Ksaver je,dejal precej strogo: »Pojdi sem Antonio!« Dečko je počasi prihajal bliže in pri tem stiskal plašč k sebi. Duh gospoda Bonnyfeathra je zaplaval nazaj na večer pred desetimi leti. Na stolu, kjer je zdaj bil pater, je tedaj sedela mogočna postava, plemič s čisto rdečim obrazom in s koničasto črno brado. Govoril je: »V gorah pokopana. Oba pokopana. Razumete?« Orna bfada je pri besedah izrazito, poudarjajoče zmigovala... Toda zdaj je na tem mestu že spel govoril pater: »Sezi svojemu dobrotniku v roko, sinko. Imaš srečo, da si ti ponuja (ako dobrotna roka.« V resnici pa je pater Ksaver blagroval samega sebe, da se mu je delo tako dobro posrečilo. Mister Bonnyfeather se je medtem zbral in prijel s prijaznim stiskom ročico, ki se je stezala proti njemu iz gub zbledelega plašča. Fantkov obraz mu je še vedno dajal opravka. Skušal je godrnjati: >Ali misliš, da ti bo tu ugajalo, fant?« Antonio je resno odvrnil: »Tega vam še ne morem reči, signore.« Trgovec je vidno zadovoljen dejal: »Tako je prav. Le bodi vedno pošten, pa bova dobro shajala. Takoj bom naročil drugo — mislim, naročil bom obleko za te.« Antonio je zardel in rekel: »Lepo zahvalim.« Ko so to reč s tem zadovoljivo rešili, je mister Bonnyfeather segel po pisanju, ga skrbno prebral in ga podpisal »Učno pogodbo bom spisal do jutri, pater. Potenj jo boste lahko vzeli s seboj, če ne jutri, pa kadar pridete spet v mesto. Najbolje bo, ce vzamemo našega zaselpiega notarja, potem bo nepoklican zvedel, da je pri stvari prizadet samostan. Podpis matere prednice pa lahko overovite.« Pater se je soglasno priklonil in rekel: »Ali smem še enkrat poskusiti, da bi se vam zahvalil? Izkazali ste mi tako veliko uslugo...« ^ Mi sl er Bonnyfeather mu je zabranil z roko nadaljnje govorjenje 10 vstal. Odšla sta skupaj skozi sobo. Antonio pa je capljaj za njima. Ko so prišli v vežo, je pater dejal: »Tu je torba.« Mister Bonnyfeather je odvrnil: »Prav strašno tenka ni videti, a vseeno je težko reči, kaj bi bilo notri.« Pomežiknil je. Droban plamen sivih las se je na eni strani pokazal izpod njegove lasulje in dal njegovemu sicer resnemu in enakomernemu obrazu nadih velike dobrote. »Ali ne bi ostali pri večerji?« Pater je zmajal z glavo: Ne, moram iti.« \ oči mu je prišel zamegljen izraz. Obrnil se je k Antoniu in skušal govoriti ravnodušno: »Torej veš, prišel bom spet in te še naprej učil.« Toda ni si mogel kaj, da ne bi na te besede takoj obesil prijaznega, sinko. Fantek je'stegnil rqke proti njemu. Pater Ksaver je za trenutek obstal kakor zakoreninjen, se obotavljal, potem pa pograbil klobuk in naravnost zbežal skozi vrata. Mister Bonnyteather, čigar srce je tako dolgo šlo v istem taktu kakor ura, ki jc uravnavala, tek njegovega obrata, je začutil, da se je čas v njem nekako ustavil, ko je pogledal na Antonia. »Pridi,« je dejal, »pogledala si bova novi dom.« Odšla sta skupaj skozi vrata in prišla na dvorišče. Tam pred vodometom je s hrbtoma proti njima sedela in molzla kozo najogrpmnejša babnica vse Italije. Imela je v resnici plameneče lase. Ce jo je človek gledal od daleč, ga je njena postava spominjala na orjaško hruško, na katere koncu je sedela zrela hruška. Spdček, na katerem je sedela, je učinkoval kot podpora te ogrom-nosti naravnost smešno. Sunkom njenega telesa pri molžnji je odgovarjalo enakomerno suvanje, v katerem je koza vihtela svoj kosmati rep navzgor. Antonio se je moral tako smejati, da je komaj še držal svoj plašček, da mu ni padel z ramen. Njegov smeh je povzročil, da se je hruška vzdignila od golide in se z enim samim gibom zavrtela okoli svoje osi, kakor da stoji njeno telo na dveh mogočnih okroglasto otekajočih stebrih. Naglo se je prijela za zeleno spodnjico in se mr. Bohnyfeatrhu brezlično poklonila. Mr, Bonnyfeather je dejal: »Angela, to je mladi gospod Antonio, naš novi učenec. Pobrigaj se do kosila malo zanj v kuhinji. Ne vem še natančno, ali bo spal pri pisarjih, morda bi mu do nadaljnega posodila obleko svojega sina. Imel je nezgodo.« Zenska je obrnila svoj olivni obraz s širokim in prijaznim izrazom na dečka. »Benvenuto signore,« je rekla. »Preskrbela vam bom obleko mladi gospod, brž ko bom končala molzti. Vsi svetniki! Koza ie ušla.« J Udarila jo je za živaljo, kar je bilo na pogled tako kakor da gora preganja bolho. Ves čas pa je še vedno krčevito privzdigovala krjlo. Kozg se Je zatekla na žalostne ostanke nekdanjih "red ki so bile sicer lično ograjene s kamenjem, v resnici pa na njih ni bilo ničesar drugega kakor nesnaga in plevel. Ko se je gora približala, je bolha skočila vstran in lov se je začel znova. ' Mister Bonn.vfealher je prikimal Antoniu, ki se je takoj pridružil preganjanju. Koza je pobesila roge in fant je zavihtel plašč Pri lem slabem znamenju je ženska naglo pobegnila po stopnicah ki so držale na plitvo streho. Koza je bila kmalu pred njo. Na najvišji stopnjči se je nenadno ustavila, potegnila noge k sebi kakor ptio v letu in udarila potem na žensko in na fanta kakor kozel Oba sta se opotekla in se zvalila po stopnicah navzdol. Na koncu stopnic ju je sprejel mister Bonnyfcather napol v smehu nanol v jokg. ‘ Antoniu se ni zgodilo nič resnega, ker ga je zagnalo na nežen obronek žive gore, ki je prišla na konec stopnic precej pr"d niini Vendar je bil v zelo klavrnem stanju. Mister Bonnyfeather ga je odnesel v hišo in sedel z njim za mizo pri vratih. Fantov obraz je bil bel kakor greda in veke so mu drhtele. Zdaj pa zdaj je zastokal, ustnice so mu krvavele. »Benvenuto,« si je mislil Bpnnyfeatlier, »res lepo so te srireieli ubogi fantek.« 1 Počakal je nekaj trenutkov in premišljeval, kaj bi se dalo storili. Nazadnje je na glas poklical: »Fides, Fides.« Odgovora ni bilo. »K zlodju vendar s to babnico, je že spet šla s papirji. Ti zlomkovo zenšce ti.« 'Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telelon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica R, 'a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Koširek. P mrjeva ulica d. Kako je bila zavzeta Dne 24. julija so ob 8 zvečer prišli na postajo Eigergletscher zmagovalci severne stene Eigerja, Ludwig Vorg, Fritz Kasparek, Heinrich Harrer in Andreas Heckmair. Po 86 urah najnapornejšega plezanja v navpičnih apnenih stenah, v snegu in ledu «o zmagali to steno, ki je bila proglašena za največji alpinistični problem Centralnih Alp. O tem vzponu nam eden najzaslužnejših udeležencev, Andreas Heckmair med drugim pripoveduje ele-deče nadvse zanimive podrobnosti. »2e v sredo sva vstopila z nahrbtniki, težkimi približno 25 kg, Z Vorgom sva že v prvem delu nalete.a na mnogo ostankov, ki so pričali o prejšnjih poskusih. Ko sva prišla na glavič velikega stebra, sva naletela na nahrbtnik, na katerem je bil pritrjen listič s tole vsebino: »Prosiva, nikari ne jemljite ničesar iz nahrbtnika, ki je Harrerjcv in Kasparekov!« Dunajčana sta pred končnim vzponom zvlekla nahrbtnik precej visoko v steno, sta spet sestopila, da bi drugi dan brez velikega zamujanja prišla čim više. Jasno nama je tedaj postalo, da sta Dunajčana dobro pripravljena. Noč v bivaku je bila prijetna. Spala sva dobro; ko sva se zjutraj zbudila, je bila na nebu rdeča zarja in barometer je nekoliko padel. Slabo se je obetalo za prihodnje dni. Ko sva še tako premišljevala in opazovala meglo, ki se je kadila v steni, in sc ozirala približno 600 metrov globoko na grušč pod steno, sc je nenadoma pokazal pod nama plavolasi čop, plezalec se je zavihtel preko raza in pred nama je stal Harrer. Raztežaj vrvi za njim Kasparek, nekoliko pozneje pa Brankowsky in Faissl. Vseh šest se nas je bedasto spogledovalo. Dejala sva s Vorgom Dunajčanom, da je barometer nekoliko padel, jih opozorila na zarjo in na cirrove ovčice ter omenila, da bova najbrž sestopila. Razen tega pa tudi ne bi bilo pametno, če bi tri partije hkratu plezale v tako težki steni. Dunajčani pa so nama odvrnili, da bodo šli naprej. 2elela sva jim srečo, jim obljubila, da jim bova prišla pomagat, če bi jih doletela nesreča — in že je prva partija Kasparek—Harrer odšla pTeko gladke ploš&e do visoke, precej težavne poči; druga dva sta šla za njo, midva pa sva obrnila in pričela sestopati. Ob 10 dopoldne 6va že spet bila ob vznožju stene. Vreme se mi je poslabšalo. Odšla sva v Alpiglen, odkoder sva z velikim daljnogledom zasledovala tovariše pri njihovem prodiranju v steni, Kasparejt je vodil; stopinjo za stopinjo je sekal v trdi led; počasi so prečili do prvega ledišča, Očitno je bilo napredovanje zelo težko. Le počasi in previdno so se pomikali višje. Druga vrvitev se vrne V ozki poči tičita Faissl in Brankowsky; četrt ure in — nenadoma se začenjata spuščati. Kakor sva pozneje ^vedela, je. Faissla zadel kamen na glavo in se ga je od časa do časa začela zato lotevati vrtoglavost. Kaj prav sta naredila, da sta 6e v teh razmerah vrnila iz stene. Z Vorgom pa pohitiva do svojega šatora pod steno in skleneva: Jutri se bova zadeve lotila; čas je. Le ena sama partija jc še v steni. Zapadno kamenje nama ne bo preveč nagajalo. Da bi le vreme ostalo vsaj tako, kakršno jel Ob 6 zacvrči kuhalnik in kmalu se zlekneva ter zaspiva. Spet v steni Ob dveh zjutraj je nebo jasno; zvezde žare. Čudovito dobro sva spala ih zdaj sva sveža. Brž še »krepak« zajtrk! Ko se pričenja daniti, vstopiva. Kmalu sva na glaviču velikega stebra kljub temu, da so snežnični žlanobori, po katerih podnevi šumi voda, zdaj zatairžli. Ob 7 zjutraj sezu-jeva dereze in obujeva plezalke ter se lotiva prve težavne »zadeve«, Hinterstoisserjeve preč-nice. Kar dobro nama gre štvar izpod rok in izpod nog, dasi je ta prečnica v popolnoma navpični, celo rahlo previšni steni. Zaledenelo mesto je kmalu za nama. Ob 10 dopoldne sva že pri prvem ledišču. Tod pa naju že blagoslavljajo znaki prve partije nad nama: ledeni drobci, ki jih klesti Kasparek v drugem ledišču. Stopinje obeh Dunajčanov so ponoči zamrznile. Ne moreva jih rabiti. Hitro jo pobirava po zelo strmi, zrcalasti ledeni ploskvi, da bi bila čimprej na varnem pred Kaspa-rekovimi ledenimi dobrotami. In že preži na naju nova težava: previs, ki te povede do drugega ledišča, je presenetljivo težaven. Najprej greva skozi strmo grapo po pomrzlem slapu. S kramžarji znamke Grovel dobro bodeva v trdi led. 2e sva pri drugem ledišču. Levo nad nama sta prenočevala Dunajčana. Ponoči sem zagledal ob 2 majhen ogenj na tem kraju. Najbrž sta si Kasparek in j Harrer kuhala kavo. Zdaj že zagledava sveže slo- | severna stena Eigerja Severna stena Eigerja. pinje od tega dne. Brž zavijeva levo in ob pol 12 se že sestanemo. Kasparek ima od sekanja stopinj obe roki ožuljeni, izmenjava ga, greva v vodstvo in kmalu smo pri tretjem ledišču. Skozi težavne kamine in poči lezemo, po ledenih žlebovih na-redujemo. Ob 3 popoldne si v tretjem ledišču iz-opljemo stojišče, skuhamo Ovomaltine in prigri-zujemo prepečenec. Zdaj naj bo, kar bo. Lotili smo se stene, vse štiri nas preveva misel na skupni uspeh, vsi štirje smo_ zdaj enota, ki je trdno namenjena, da bo zmagala. Klin zagledamo, ki ga je bil pred štirimi leti zabil nesrečni Mehringer — in zdaj je pred nami popolnoma nov svet. Stene se pno v nebo, noben človek še nikdar ni ždel ob njih. Strm žleb nas povede kvišku. 150 metrov smo kmalu više. Na eni 6trani je črn led, na drugi obupno krušljiva 6kala. Megla zavija molčeče stene. V globini slutimo dolino. Megle se plazijo okrog robov in stolpov. 2e moramo misliti na bivak. Pridemo do previsa pod 6trmim ledenim odpadom in sklenemo, da bomo tod prenočili. Ko tako, nezavarovani, stojimo, se nenadoma razgrne megla; zdrznemo se: 1500 metrov stene pada pod našimi nogami v globino. Brž zabijemo nekaj klinov, se zavarujemo, skuhamo večerjo in poskusimo zaspati. Silna je zadrega za prostor. Prva noč v steni. Ta dan 6va zdelala z Vorgom 1500 metrov te strahotne stene. Utrujeni smo, mrzlo postane, stisnemo se na ozki ledeni polici, se zavijemo v Zdarskega vrečo in poskusimo zaspati, Prva noč v steni Ure počasi teko. Vedno bolj je mrzlo. Pri »večerji« sem pojedel dozo sardin v olju, pa mi postane slabo. In opolnoči zgrabi tovariš Kasparek kuhalnik ter mi skuha vročega čaja. Kolikokrat smo že tako čepeli na ozki polici ali decimeter široki laštj, pod nogami pa se je izgubljala črna in grozotna globina! Premočeni smo in pire-mraženi, mraz vedno bolj pritiska. Le pomalem se svetli. Ob petih si že manemo premrzle roke, ob 7 pijemo kakao. Potem pa spet začnemo plezati. Najprej plezamo po visoki poči, ki postaja vedno težja. Deset metrov navpično: izredno težkih, vse moči porabimo. Oprimek se mi iztrga, toda Vorg me dobro varuje. Vrnem se, previs, ki sem se bil z njim poskusil, obplezamo. Vstopimo v kamin, ki 6e z rastočo višino oži. Na raz zavijemo, zbijamo ledene sveče in rinemo kvišku. Stene so iz črnega, gladkega ledu. Nemogoče, si pravimo. Toda kam? V hrbet me tišče ledeni ocurki; premaknem se, zabijem v neko ledeno poč klin, vtaknem vanj pomožno vrvico, se zagozdim v trdi kaminski led in zdaj — poskusiti moram — se upognem počasi nazaj, držim v eni roki pomožno vrv ter lezem vedno bolj ven, v »zrak«; — da bi le klin držal. Vsa moja teža visi na njem! S prostp roko zagrabim nadse nazaj za leden parobek. Le kako naj se tod »izmažem*? Nenadoma se parobek utrga, padem in udarim spodaj težko v kaminski 6teni. Kmalu sem spet na starem mestu. Nič ne pomaga, zakleti moram. Poskusim, spet zagrabim za leden parobek; ta pa drži! Z drugo roko spustim pomožno vrv, se stegnem nad previs. S cepinom dobim zgoraj oporo in že 6e skobacam na strmo zgornje ledišče. Brž še nekaj metrov. Previs je premagan. Počivamo. Po sinjem ledu zavijemo desno v skale. Kar zahrumi letalo, bliža se steni. Mahamo z rokami v pozdrav. Pod nami leži Grundelvvald v prijaznem soncu. Spet pridobivamo na višini, meter za metrom. Do »Pajka« moramo, do velikega snežišča. 2e smo na skalni polici, ki nas povede k »Pajku« v spodnji ledeni odstavek. Tretja popoldanska ura. Nevihta se obeta. Podvizamo se brez varovanja po ledišču navzgor. Ob tričetrt na 4 se stemni kakor ponoči. In že začne toča. Z Vorgom komaj za silo stojiva. Zdaj pa se spusti zviška mogočen plaz. Čudež je, da naju ne odnese. Vedno nove mase snega padajo na naju. Končno se plaz unese. Čudež je tudi, da ni odneslo Kaspareka in Harrcrja. Kasparek ima ranjeno roko. Zvijeva dve vrvi in mu pomagava. V lijaku smo, v zbirališču vseh plazov, ki divjajo preko te stene. Le brž kvišku, le brž stran! Vreme se jc obrnilo. Levo lezemo; čim više moramo priti, da bomo jutri zanesljivo kljub slabemu vremenu prišli na vrh! Naglo napredujemo; utrujeni smo, toda sila kola lomi! Oblaki zavijajo goro. Sneži pomalem in neprestano se rušijo plazovi v globino. Ob devetih zvečer še vedno plezamo. Potem pa iztaknemo majhno skalno polico pod previsom. Tod bomo bivakirali. V temi očedimo prostor, se zavarujemo, odenemo v Zdarskega vreče in se stisnemo pod previs. Noč Mali plazovi zdrkavajo preko previsa, ki varuje naše glave. Skuhamo čaja; silno malo prostora imamo. Brž zaspim. Vsi smo močno trudni. Ob 6 zjutraj spet kuhamo. Vorg ni spal niti minute; ni me hotel buditi, pa je ves čas sedel zelo nerodno. Spočit sem bil za zadnjih 300 metrov, ko sem 6pet moral prevzeti vodstvo. Od našega bivaka smo zavili levo v glavni žleb, ki naj bi nas povedel kvišku. Vreme je slabo. Neprestano buče plazovi. Kar zapovrstjo plezamo vselej po pol ure, nato pa poiščemo najboljšega zavetja, da pričakan]t> novega plazu. Vzpon po žlebu je zelo težaven. Proti vrhu se zoži v kamin, ki je skrajno težaven. Nov plaz nas preseneti; pa tudi to kočljivo zadevo srečno prestanemo. Treba je splezati preko velikega ledenega previsa. Osem metrov nad Vorgom stojim v ozki poči; ni prostora za obe nogi. Zdrsnem, padem, ledni klin 6e izruje in že letim —: Vorg me ujame, Sila mojega padca ga vrže iz ravnotežja — na ledeni steni se ujamem s kramžarji — zraven mene stoji Vorg. Toliko da je obstal! Vorgova roka krvavi. Ko me je lovil, sem ga bil zadel s konico kramžarja. Brž ga obvežemo. Na vrhu Nenadoma zaslišimo klice z vrha. Neki švicarski gorski vodnik je kljub obupno slabemu vremenu prišel po zahodnem grebenu na vrh, da: bi pogledal, kako je z nami. Dobro ga slišimo — toda ne odgovarjamo. Sneži namreč. Kako lahko bi sprožil tam zgoraj plaz, ko bi se na naš glas prestopil in šel z vrha niže v 6teno. Kakor v sanjah zmagujemo zadnje metre. In končno, po peturni plezariji smo zmagali 140 metrov. Še zadnji previs — in že smo na vzhodnem grebenu! Stena je za nami, stena je premagana! Še 150 metrov po vzhodnem grebenu proti vrhu! Snežni metež rohni! Na vrhu je pol metra novega snega. Na vrhu stojimo. Nepopisno je naše veselje. Smeje se spogledamo in stiskamo grdo razmesarjene roke. Četrt na štiri je, nedelja popoldne. Ko sestopamo po zahodnem grebenu, nas premaga utrujenost. 61 ur sva bila z Vorgom v 6teni, Kasparek in Harrer celo 86! In potem zagledamo, kako nam s postaje Eigerglctschcr prihajajo naproti gorniki. Bolj se že opotekamo, noge nas več ne nosijo dobro. Toda kaj to! Preplezali smo severno steno Eigerja! Nič več ne bo strašila z nepremagljivostjo!« Tako približno Heckmair. Sijajni plezalci so premagali steno, ki je zahtevala do njihove zmage devet smrtnih žrtev. Veljala je za nepremagljivo. Njihovo pogumno dejanje je dokazalo, da se človeška podjetnost ne ustraši nobenih težav. Njihovo tveganje in prostovoljno zatajevanje ter premagovanje težkoč in smrtne groze je svetla izjema v splošno pomehkuženem vzdušju našega časa. Radio Programi Radio Lfublfana avgusta: 12 Zvoki z vsega sveta (plošče) -12.1.5 Poročila - 13 Napovedi - 13.aj Opoldanski koncert Rad. orkestra — 18 Za razvedrilo (plošče) — 18 40 Avgust v naravi (g. Miroslav Zor) — 19 Napovedi rin-ročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Ka|man: Fortissirao’(nl ) — 20 Slovenski Vokalni kvintet: Zdravice in napitnice — 20.40 Koncert Rad. orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos lahko glasbe iz kavarne Nebotičnik Četrtek, i. avgusta: 12 Plošče: Čajkovski in Tleli, bes — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Salonski kvartet — 13 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Plošče. Lebar: Dežlea smehljaja, potp. — 20,10 Slovenščina (g. dr. R, Kolarič) — 20.30 Pevski koncert g. Marjana Kusa, člana zagr opere, pri klavirju g. prof. JI. Lipovšek, vmes Rad! orkester — 22 Napovedi poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratjo Malenšek). Mož je imel ženo, ki je sleherno styar sproti pozabljala, dokler ni prišel na misel, da je vsa naročila napisal na listek te