kulturno - politično glasilo
svetovnih in domačih dogodkov
10. leto/številka 39
V Celovcu, one 25. septembra 1958
Cena 1.50 šilinga
Naše stališče k razglasu o pouku
slovenščine
Prvi jesenski dan leta 1958 bo ostal zgodovinski dan za Koroško.
Deset let so nam pripovedovali in ustavno sodišče se je dvakrat izrecno pečalo z vsem manjšinskim problemom in potrdilo, da je vsa zadeva naloga zvezne vlade na Dunaju. Sam koroški deželni glavar je pri vsaki priložnosti odvračal od sebe odgovornost za manjšinsko šolstvo in izjavljal, da je zato pristojna zvezna vlada na Dunaju.
23. september 1958 pa je prinesel odlok deželnega glavarja, ki spreminja določbe ustavnega zakona. Mnenja smo, da je za take spremembe ustavnih zakonov pristojen edino dunajski parlament in še ta samo z dvetretjinsko večino. Prav zaradi tega ostanejo zakoni, ki se tičejo manjšine, še naprej v veljavi in sicer šolska odredba iz leta 1945 in člen 7 državne pogodbe.
Ugotavljamo zgodovinsko dejstvo, da sta dva poskusa šolske stavke in sicer ob koncu minulega šolskega leta in ob začetku novega zaradi razsodnosti domačega prebivalstva klaverno propadla in sta bila prav ta ponesrečena poskusa najbolj nesporen dokaz, da prebivalstvo južne Koroške odobrava slovenski učni jezik obenem z nemškim na področju, ki ga določa šolska odredba iz leta 1945. Vse je kazalo, da tudi s tretjim poskusom stavke ne bo nič bolje. Kot že večkrat v zgodovini je morala sedaj zopet priti na pomoč točasna oblast, da podpre zahteve narodnostnih prenapetežev.
Odločno protestiramo proti označitvi slovenščine kot tujega jezika, ker je ta jezik drugi deželni jezik in po državni pogodbi tudi uradni jezik na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju Koroške in Štajerske.
Po našem mnenju bi odlok prosvetnega ministra iz leta 1947, na katerega se sklicuje koroški deželni glavar, veljal zgolj za tuje jezike, kot so n. pr. angleščina, ruščina, francoščina, in še ta odlok je mišljen kot olajšava za manj nadarjene učence. (Klassenzug A in Klassenzug B na glavni šoli).
Slovenci smo vsekdar uravnavali svoje delo in tudi svoje narodnostne zahteve po veljavnih avstrijskih zakonih. Tudi danes, po novem odloku deželnega glavarja, ki je bil verjetno izdan v soglasju z drugimi strankami v deželi in je tudi v soglasju s stališčem »Heimatdiensta«, smo mnenja, da je vsaka odjava od pouka slovenščine v ljudski ali glavni šoli protipostaven akt.
ZATO SVETUJEMO STARŠEM, DA SVOJIH OTROK NE ODJAVLJAJO, MARVEČ JIM ŠE NAPREJ OMOGOČAJO UČENJE SLOVENSKEGA JEZIKA.
NE DAJAJTE NIKOMUR PODPISOV ZA KAKRŠNE KOLI VLOGE IN POKAŽITE VSAKEMU PODPIHOVALCU VRATA!
Slovenci na Koroškem smo se vedno morali za svoj narodni obstoj trdo boriti in samo zaradi naše stanovitnosti še danes obstojamo. Preživeli smo že hujše ukrepe in vzdržali, kajti vemo, da je pravica na naši strani.
Oprti na to prepričanje stopamo v to novo preizkušnjo.
NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
Slavje 50-letnice slovenske krščanske prosvete
Pri Sv. Katarini nad Šmihelom na idilični jasi, ki jo obkroža venec dreves, je minulo nedeljo bila proslava 50-letnice ustanovitve Krščanske socialne zveze za Koroško. Nad tisoč rojakov iz Podjune Roža in Zilje, povečini mladih ljudi, je prihitelo, da obnovi svojo zaobljubo zvestobe slovenski materni besedi ter krščanski veri naših prednikov na istem kraju, kjer so že dne 31. maja 1908 naši očetje na prvem mladeniškem shodu prisluhnili besedi pesnika: „Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan! — Pepelni dan ni več tvoj, tvoj je vstajenja dan!” —
Važna dejstva
Pri sedanji politični zmedi na Koroškem je treba ugotoviti, kako smo Slovenci izpolnili svojo dolžnost. Zato smatramo za potrebno, da ponovno naglasimo naslednja dejstva:
line 15. maja 1955 je bila na Dunaju podpisana državna pogodba. Ta državna pogodba v členu 7 vsebuje točna določila glede posebnih pravic slovenske in hrvalske manjšine v Avstriji. Prav zaradi teh določb smo Slovenci in Hrvati vložili podrobno izdelano stališče in ga predali zvezni vladi 11. oktobra 1955.
Dne 12. oktobra 1955 smo v posebni avdienci pri prosvetnem ministru dr. Drimmlu izpovedali ustno in pismeno svoje poglede glede posameznih šolskih točk člena 7 državne pogodbe.
Istega dne smo na tiskovni konferenci na Dunaju iznesli svoje poglede na manjšinske pravice, ki so zajamčene v členu 7.
line 26. oktobra 1955 so zadnje zasedbene čete zapustile Avstrijo in avstrijski parlament je soglasno sprejel sklep o nevtralnosti države.
Dne 24. julija 1956 je bila slovenska delegacija sprejeta od predstavnikov zvezne vlade kanclerja ■nž. Raaba, vicekanelerja dr. Schiirfa in zunanjega ministra dr. Figla. V tej avdienci je bilo od strani zunanjega ministra jasno izpovedano, da bo vlada vse določbe člena 7 uresničila tekom leta 1956.
Dne 17. oktobra 1956 je bila velika konferenca v uradu zveznega kanclerja, kjer so pred posebnim odborom ministrov, ki se imajo pečati z realizacijo člena 7, zastopniki strank in zastopniki prizadetih, to je Slovencev, mogli izraziti svoja stališča.
Zunanji minister g. dr. Figi je tej konferenci predsedoval in dal tam ponovno zagotovilo, da bodo pred obravnavanjem zakonskih osnutkov zaslišani še zastopniki manjšine.
Unč 15. januarja 1957 so predstavniki slovenske *n hrvatske manjšine naslovil na 4 velesile, ki so sklenile in podpisale državno pogodbo, posebno poslanico, v kateri zahtevajo izpolnitev člena 7.
V začetku septembra 1957 je ministrski svet odobril predlog prosvetnega ministra dr. Drimmla glede ureditve šolskega vprašanja na Koroškem. Ta predlog je bil izročen parlamentu v nadaljnji postopek.
Dne 29. septembra 1957 se je vršilo v Brucku ob Muri posvetovanje obeh po državni pogodbi pri-zadetih avstrijskih manjšin. Zastopniki Hrvatov na I-radiščanskem in zastopniki Slovencev so po tem Posvetovanju naslovili na zvezno vlado peti-c*j°, v kateri je naglašeno, da je člen 7 državne pogodbe celota in ni mogoče reševati le šolskega 'prašanja in še to brez sodelovanja manjšine.
Dne 18. novembra 1957 so se slovenski zastop-n,ki na posebni tiskovni konferenci za avstrijski in inozemski tisk na Dunaju obrnili na javnost in zahtevali ureditev vseh vprašanj člena 7 in sicer °'> sodelovanju prizadete manjšine, ker je člen 7 Postavljen v njeno zaščito.
Dne 10. decembra sc je vršila tiskovna konfe-fenca za koroški tisk v Celovcu, ki je v bistvu ob-r'tvnavala iste probleme kakor konferenca 18. no-'embra na Dunaju. Ta zadnja konferenca je ]>o stala potrebna, ker je koroški tisk trdil, da Slo-venci ne povemo v Celovcu tega, kar smo izjavili na tiskovni konferenci na Dunaju.
Dne 13. decembra 1957 se je vršilo posvetovanje Parlamentarnega pododbora za šolstvo in pravosod-le v dunajskem parlamentu. Slovenski zastopniki '>° P^d avstrijskimi poslanci zopet iznesli slovenske zahteve in predloge ter opozorili na hibe zakonskega osnutka, ki ga je ministrski svet izročil parlamentu.
Gonja proti polnoveljavni šolski odredbi iz leta 1945 se je stopnjevala in tako je prišlo do poskusa solske stavke ob koncu šolskega leta 1957/58. Dejansko se je ta v Pliberku započeta in rojena stav-ka izjalovila in tako smo na to dejstvo na posebni tiskovni konferenci v Celovcu dne 19. julija posebno opozorili. Domače prebivalstvo za ščuvanje Priseljencev ni pokazalo nobenega razumevanja in Je dejansko to stavko odklonilo.
Tega dejstva vlada na Koroškem in vlada na Dunaju ni vzela na znanje.
Te ljudske volje niso slišali. Domače ljudstvo l'°če mir, domače ljudstvo hoče možnosti, da se °troci učijo obeh jezikov. Med počitnicami so pa »domovini zveste organizacije” pripravljale nov •strajk ob pričetku šolskega leta. Odmev tega huj-
Bilo je srečanje generacij. „Na Mva-kah”, kot pravijo Šmihelčani temu kraju, je bil pripravljen velik oder in obširni prostor so napolnili rojaki iz vseh nebesnih strani. Bil je lep pogled na mlada lica zornih mladenk in krepkih mladeničev, ki so bili za vsakogar živ dokaz, da je delo ustanoviteljev Krščanske kulturne zveze pred 50 leti padlo na plodna tla ter kljub vsem osatu in trnju živo klije ter raste. Med njimi si pa videl naše gospodarje in matere, ki so s solzami v očeh obujali spomine na čas pred petdesetimi leti, ko so bili kot
skanja je bil zelo klavern. Tudi tega glasu ne osrednja in ne deželna vlada nista slišali”. Namesto da bi omenjene organizacije poklicali na odgovornost, kar je po § 5 člena 7 dolžnost obeh vlad, sta dopustili, da sc je hujskanje nadaljevalo. Ker pa so kljub vsemu šole v veliki večini odklonile štrajk, je bilo potrebno s pomočjo gotovega časopisja ustvariti videz „ljudskc nejevolje”. Kakor je 27. junija 1958 v Pliberku ducat staršev poti vodstvom priseljencev sklepal v imenu 300 otrok, tako sc je 18. septembra 1958 v Celovcu vršil ol>čni zbor društva staršev za južni del dežele, kjer je po poročilih koroških listov 70 ljudi odločevalo o šolskem vprašanju. Odbor sam tega novega društva, pa obstoji po večini iz Celovčanov in Vcli-kovčanov, kar je najvidnejši dokaz, da v resnici ne predstavlja ljudske volje podeželja.
mladi ljudje prihiteli k sv. Katarini, da slišijo besedo naših vodnikov: župnika Mateja Ražuna, mučenika prof. Lamberta Ehrlicha, kmečkega mladeniča samouka Krofa, odbornikov novoustanovljene osrednje prosvetne organizacije na Koroškem Valentina Juga, P. Vunčka, Antona Grila, Janka Arnuša, Leopolda Abrahama in še vrste drugih.
Državna pogodba
z dne 15. maja 1955 v členu 7 pravi: § 1. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem viživajo iste pravice pod enakimi pogoji, kakor vsi drugi avstrijski državljani vključno pravico tlo svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.”
§ 2. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo šolski lični načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvatske šole.”
S 3. „V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in štajerske s slovenskim, hrvatskim alt mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označile in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.”
§ 4. »Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah poti enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.”
fj 5. »Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, sc mora prepovedati.”
Prireditev je začel sedanji predsednik Krščanske kulturne zveze prof. dr. Pavle Zablatnik in pozdravil predvsem msgr. Tesunderna, ki pastiruje med Slovenskimi rojaki na Vestfalskem, predsednika Narodnega sveta dr. Tischlerja, tajnika dr. Vinka Zvvitterja, blagajnika dipl. trg. Janka Uranka, čč. duhovščino s proštom Trabe-singerjem in dekanom Koširjem na čelu.
Na odru je mogočen pevski zbor (120 pevcev in pevk) iz vseh treh naših dolin, pod vodstvom č. g. Miheliča zapel uvodno jiesem »Slovenec sem”.
Nato pa je stopil na oder tajnik Krščansko kulturne zveze prof. dr. Valentin Inz-ko. Dejal je med drugim: „Ko praznujemo zlati jubilej osrednje slovenske prosvetne organizacije na Koroškem se moramo vprašati, zakaj so se njeni ustanovitelji pred petimi desetletji odločili za to dejanje. Njihov namen je bil gotovo ta, da prek osrednje organizacije usmerjajo vse narodno delo, predvsem pa, da pospešujejo delovanje med vaškimi izobraževalnimi društvi. Ob ustanovitvi je 12 društev tvorilo jedro Zveze, kmalu je njih število narastlo na 40. Bilo je pripravljenih na stotine in stotine prireditev, seje in sestanki pa gredo v tisoče. Kulturnega zgodovinarja še čaka pomembna naloga, da to delo zbere, opiše in oceni.
Ko praznujemo petdesetletnico ustanovitve osrednje prosvetne organizacije, pa že lahko ugotovimo, da je bilo njeno delo (Nadaljevanje na 8. strani)
v......,
Pri Sv. Katarini nad Šmihelom smo proslavili 50-letnico slovenske krščanske prosvete. Na odru je mogočni pevski zbor. V ospredju so dečve v »slovenclah,” slovenskih ziljskih nošah; zbral in privedel jih je 6 g. Kuchling, župnik na Ziljski Bistrici.	(Foto Zaletel)
Politični teden
Po svetu ...
Napetost zaradi Formoze narašča
Medtem ko s kitajske obale še dalje grmijo topovi in obstreljujejo skalnati oto-' ček Quemoy, kjer Čangkajškova posadka še nadalje vztraja, pa se Moskva in VVashing-ton »obstreljujeta” z diplomatskimi notami.
Upanje na mirno ureditev spora zaradi otočkov med Formozo in kitajsko celino je v zadnjih dneh zelo splahnelo, kajti minulo soboto je ameriški poslanik v Moskvi po naročilu svoje vlade zavrnil zadnjo noto Hruščeva, ker je »nesramna, žaljiva in lažniva”, kot je nekaj ur na to izjavil ameriški predsednik Eisenhower na tiskovni konferenci v Washingtohu.
V	resnici je bila nota sovjetskega oblastnika Hruščeva zelo ostra in žaljiva. V njej je poudaril Hruščev, da bo sovjetska vlada v vsem podprla komunistično Kitajsko ter da bo vojno s slednjo smatrala za napad na Sovjetsko zvezo. Malo prej pa je v Pekingu Mao Tse Tung izjavil, da njegovi vojaki slej ko prej nameravajo zasesti Formozo ter pozval ameriške vojne ladje, ki so ondi zbrane v velikem številu, da odplo-vejo, kajti »sicer jih bodo kitajske oborožene sile prepodile”.
Angleški zun. minister v Washingtonu
V	evropskih prestolnicah je ta bojevita govorica zbudila precejšnjo zaskrbljenost in posebno Angleži so se obotavljali, da bi se takoj, postavili na stran Eisenhowerja. Angleški zunanji minister Selwyn Llovd je nemudoma poletel v Ameriko. Izgleda, da se je njegovemu ameriškemu kolegu Dul-lesu posrečilo, ga prepričati, da je politika odločnosti najboljša. Tako je bila anglo-ameriška sloga, ki je temelj atlantskega zavezništva, bila znova obnovljena.
Kljub ostrim besedam na eni in drugi strani pa zaenkrat ne izgleda, da se bo Kvemojski konflikt razširil na splošno svetovno atomsko vojno. Nekoliko vstran od grmenja topov in propagandnega hrupa sta se namreč v Varšavi vsedla za mizo dva malo znana a zelo pomembna diplomata, namreč ondotni ameriški poslanik in poslanik komunistične Kitajske. O njunih razgovorih vlada najstrožja tajnost.
Razpoke v kitajsko-sovjetski slogi
Izgleda pač, da kljub gromovitim besedam iz Moskve in Pekinga komunistično zavezništvo ni tako trdno in prisrčno, kot kaže zunanji videz. Komunistična Kitajska ima sicer na razpolago milijone vojakov, toda je glede orožja odvisna od Sovjetske zveze. Ta ji pa ga dobavlja z velikim premislekom. Pred več meseci je že Moskva obljubila Kitajcem tudi raketna orožja in atomske bombe, vendar jim jih doslej še niso dobavili. Izgleda, da tudi v Moskvi s skrbjo gledajo porast politične moči in napadalnosti Kitajske, a šteje 600 milijonov duš, dočim ima Sovjetska zveza samo 200 milijonov prebivalcev. V industrijskem in vojaškem pogledu je danes še tako zaostala, da ne predstavlja pomembnega sve-tovnopolitičnega faktorja, toda v Moskvi mislijo tudi vnaprej. Kljub komunističnemu bratstvu jih prav gotovo nič ne veseli misel na zaveznika, ki ima več Rojakov, če bi bili ti enako dobro oboroženi kot sovjetska vojska, se bodo pač vloge spremenile. In moskovski oblastniki prav gotovo ne bodo sami z lastnimi močmi pomagali k temu, da postanejo sateliti — Pekinga.
V tej perspektivi dobiva konflikt zaradi Formose povsem drugačno lice. Brez dvoma bi Peking rad likvidiral Čankajškovo vladavino na Formozi, ki je zanj stalna nevarnost. Upa, da se Amerikanci ne bodo šli v vojno zaradi Kvemoja in drugih skalnatih otočkov ob kitajski obali. Toda za-
enkrat nič ne kaže, da bo Amerika popustila in izgleda, da tudi v Moskvi niso posebno navdušeni za to, da bi šli osvajat otoke — za Kitajce.
Napetost pri Formozi je le del velike svetovnopolitične igre, ki prenaša svoje težišče zdaj na to zdaj na ono izpostavljeno točko naše zemlje. Pred nekaj meseci je bil to Srednji vzhod, sedaj je Kitajsko morje; kaj bo čez nekaj tednov pa je težko reči.
... in pri nas v Avstriji
Politični mir je minil
Ministri, poslanci, ministerialni funkcionarji ter politični »delavci” so se te dni že vrnili na Dunaj s počitnic, ki so jih prebili ta ob kakem jezeru, oni v planini, tretji pa ob obali takega južnega morja.
Začelo se je redno politično življenje in razume se, da bi sedaj vodstvi obeh koalicijskih strank, ki nosita odgovornost za državne posle, radi s po počitniškem oddihu obnovljenimi silami svojim volilcem dokazali, d'a se ena bolj kot druga trudita za javni blagor. Največjo vnemo razvijajo socialisti. Spričo dejstev, da so po glasovih nekoliko šibkejši od OeVP, je njihova vnema razumljiva. Topot so privlekli na dan že dve leti staro zahtevo po znižanju delovnega časa in sicer od sedanjih 48 ur na 45 ur tedensko.
Ta zahteva je v industrijskih krogih sprva rodila močan odpor. Industrije! so na sestankih svojega strokovnega združenja zahtevo temeljito prerešetali. Socialistični predlog so zavrnili z razlogi, ki jim ni moč odrekati stvarne utemljenosti. Dejali so, da bo vsako zmanjšanje delovnega časa imelo za posledico zvišanje cen in to predvsem izdelkov široke potrošnje, po katerih še vlada živahno .povpraševanje in zategadelj ni umestno znižanje obsega proizvodnje. V praksi bo delovni čas moral ostati isti, razlika bo le v tem, da bodo delavci prejeli 50% povišanje za nadure, ki ga bodo seveda morali vračunati v cene izdelkov. Tako se bo breme prevalilo na koncu na potrošnike, ki so pa v veliki večini delavci sami.
Kljub temu pa so socialisti vztrajali pri svoji zahtevi in z raznimi številkami dokazovali, da znižanje delovnega časa ne bo povzročilo zvišanja cen. Socialistični razlogi so bili le deloma upravičeni in sicer pri industrijah, ki so zaradi zastoja na svetovnem trgu itak morale skrčiti proizvod-njo. Te bi namesto odpustitve dela delavcev itak same omejile proizvodnjo tako, da bi skrajšale delovni čas. Tako bi bile neugodne posledice porazdeljene na vse delavce dotične stroke in n,e samo na nekatere.
4 oda parola o krajšem delovnem času ima svojo magično moč. Rudarji v Kof-lachu (premogovni revir na Štajerskem) so se zato prav radi odzvali pozivu vodstva socialistične stranke in stopili najprej v enourno »opominjevalno stavko ter napovedali še večjo in daljšo stavko ako vlada ne skrajša delovnega časa do 1. oktobra.
V OeVP so morali upoštevati razpoloženje delavstva in zato je ta stranka, v kateri imajo industrijske organizacije precejšen vpliv, začela popuščati. Podobno so storili socialisti in tako se tudi na tem področju bližamo k že običajnemu koalicijskemu kompromisu.
Tako je slišati iz merodajnih krogov govorice, da bodo delovni čas uredili po potrebah posameznih proizvajalnih strok. Tudi nadurna plačila bi naj od sedanjega 50-odstotnega dodatka bila znižana na 30, ponekod pa samo na 15 % pribitka k normalni urni mezdi. OeVP je v zadnjem tednu celo poskusila vzeti socialistom veter iz jader na ta način, da se je sam kancler Raab postavil za največjega zagovornika
Ksaver Meško - biseromašnik
Cisto neopažen je šel ta redki jubilej mimo nas. Kar se gospodu za zlato mašo ni posrečilo, da bi jo opravil tiho in zase, se mu je posrečilo pri biserni maši. Obhajal je ta jubilej čisto zase, v tihoti samostana lazaristov v Celju. Pri Sv. Jožefu nad Celjem se je ob 5 zjutraj v tihi biserni maši Bogu zahvaljeval za neštete dobrote, s katerimi ga je Bog obdaril. Posebno tudi še za milost zdravja in čvrstosti 84 let. Saj je več dni pred bisernim jubilejem potoval po Hrvaškem. Ako ga ravno nihče ne pozna, so ga v Zagrebu gospe in gospodične pozdravljale: Hvaljen Isus i Marija, in ta splošni
pozdrav kot duhovniku ga je zelo razveselil. Kako čvrst je še biseromašnik, kaže tudi to, da je na Rokovo, ki je patron njegove cerkve na Selih, imel trikrat božjo službo, v soboto navrh dvakrat in naslednjo nedeljo zopet trikrat. Je cerkev sv. Roka romarska cerkev in so prihajali vse tri dni romarji, posebno še delavci iz Guštanja, ki na god sam radi dela niso mogli priti. Pomoči drugega duhovnika pa ni bilo mogoče dobiti.
Jubilantu čestitamo iz srca in mu želimo še mnogo lepili in zdravih let, posebno še tudi, da bi čez 5 let mogel obhajati še svojo železno sveto mašo!
45-urnega delovnega tedna. Na ta način si poskuša OeVP pridobiti simpatije tudi med delavci ter odvzeti socialistom vlogo edinega zagovornika delavskih interesov. Izgleda, da smo že zopet v predvolilni dobi, kajti glasovi o predčasnih državnozborskih volitvah že v letu 1959 postpjajo pogostejši.
Priprave za novi državni proračun so že v teku
Vlada je sklenila predložiti državnemu predsedniku sklicanje državnega zbora za začetek oktobra. Glavna naloga tega zasedanja bo sprejetje novega državnega proračuna, ki ga pristojna ministrstva že pripravljajo. Bije se trd boj za milijarde in milijone med posameznimi ministrstvi in neki časopis je to borbo precej upravičeno primerjal mešetarjenje na živinskem sejmu.
Vsako ministrstvo je namreč v začetku stavilo pretirano visoke zahteve, računajoč, da mu bo finančni minister itak priznal samo del zahtevanih vsot.
Posebno trda prede zaostalim predelom države (Notstandsgebiete) za katere je bilo zahtevanih okrog 300 milijonov. Med te predele spadata .poleg Nižje Avstrije, Gradiščanske tudi južni obmejni pas Štajerske in Južna Koroška. Finančni minister je namesto zahtevanih 300 milijonov voljan dati samo 50, kar bi bilo samo kapljica dežka na od suše razpokana tla. Predstavniki omenjenih zaostalih predelov so se združili v posebno interesno skupnost. Izgleda, da jim je'uspelo pridobiti zase tudi nekaj ministrov OeVP (kateri pripada tudi finančni minister Kamitz) in upajo, da bodo z vladnim sklepom pripravili stisnjenega finančnega ministra k temu, da svojo mošnjo bolj na široko odpre. Koliko neki bo od tega odpadlo na Koroško, bomo pa ob času poročali.
Skrbi zaradi brezposelnosti na Koroškem
Zadnje številke o zaposlenosti v naši deželi kažejo porast brezposelnosti. Položaj zaenkrat še ni vznemirljiv, vendar se je delavstva že lotila zaskrbljenost za bodočnost. Predvsem zaradi tega, ker gredo h koncu nekateri veliki gradbeni projekti (n. pr. električni centrali v Reiseck-Kreuzecku ter na Borovnici pri Apačah), dočim za nove načrte (med temi že tako pogosto od obeh strank obljubljena podjunska železnica, pa tudi elektrocentrala na Dravi pri Kazazah) pa bolj slabo kaže. Pravijo da ni denarja. Zato je tem bolj presenetljiva vest vladnega časopisja v minulih dneh, ki je z velikimi črkami naznanjalo, da je bilo 100 milijonov novega zveznega posojila v treh dneh podpisano in da namerava vlada razpisati nova posojila. Ta denar je, kot smo brali, namenjen predvsem za gradnjo avtoceste Dunaj—Salzburg, za vojaščino in druge zvezne potrebe. Koroška pa lahko čaka, saj je tega že navajena ...
Rozalslco žegnanje
Rozalsko žegnanje se vrši letos 28. septembra. Red božjih služb je sledeči:
Od 8.—9. ure 'sv. maše. Po prihodu procesij so litanije in ofer okoli oltarja, nato ob lepem vremenu na prostem sv. masa s pridigo in ljudskim petjem in zopet sv. maše v cerkvi. Vmes spovedna priložnost.
Starodavna lepa romarska božja pot nas vabi v jeseni zopet na hrib sv. Heme in Rozalije, kamor so tako radi pohiteli naši blagi predniki, ateji irt mamice od daleč in blizu in izročevali svoje vroče prošnje za vse svoje skrbi.
Tudi letos ste verniki še prav posebno lepo vabljeni iz daljnega Roža in širom Podjune k tej dragi romarski cerkvi; z veseljem boste namreč zapazili, da je dobila nov čeden klobuk — novo streho, ki bo morda eno stoletje stražila in varovala lepo svetišče. Zahvala gre tu prav posebno tvrdkama Francu Puschnigu, tesarskemu mojstru, in Mayerbruggerju iz Celovca, ki sta z ljubeznijo in skrbjo izvršila to delo. Ker je streha zelo raz-sezna in je cerkev sv. Heme suha kot cerkvena miš, ko nima nobenega premoženja, je čisto navezana na plemenita dobra srca vernikov-dobrotnikov. Stroški so zelo veliki in deloma še niso kriti, zato prosimo letos vse rozalske romarje, da iz svoje denarnice malo več ven potegnejo, da ne bo tako napeta. Sveti varuhinji svetišča naj bosta vam vsem bogati priprošnjici za vsa vaša priporočila. V naprej že iskren: Bog plačaj in lepo srčno vabljeni.
Župnijski urad Globasnica
SLOVENCI
doma in pa metu.
Tržaški Slovenci na Marijinem prazniku
Že tradicionalni jesenski Marijin praznik na Občinah pri Trstu je tudi letos privabil veliko število slovenskih vernikov v to lepo našo naselje, ki na robu kraške planite nudi tako lep pogled na tržaški zaliv ter veliko pristaniško mesto. V procesiji so bile zastopane z banderi skoro vse tržaške vasi. številni gostje so pa tudi prišli iz Gorice in okolice. Zelo razveseljiva je bila udeležba mladine, predvsem pa dolga vrsta strežnikov in članov Slovenske Dijaške zveze, skavtov in pevskih zborov. Duhovnikov je bilo nad 40. Vse hiše, mimo katerih se je pomikala procesija, so bile lepo okrašene. Godba iz Proseka pa je izvajala Marijine pesmi. Po slovesni službi božji je podelil evharistični blagoslov sam tržaški nadškof msgr. Santin, ki je kljub vidno šibkemu zdravju prišel med svoje slovenske vernike. Slovesnost so posneli tudi na film, ki ga bodo v kratkem pokazali javnosti.
Praznik grozdja na Goriškem
Dne 14. septembra so v Štcverjanu, slovenski občini v okolici Gorice, kjer pridelujejo ruj no briško vino, praznovali že starodavni »praznik grozdja.” Za to priložnost je Slovensko katoliško prosvetno društvo iz Gorice pripravilo pestro akademijo s gledališkimi, pevskimi, plesnimi in godbenimi točkami.
Kot gostje so nastopili člani »Slovenskega odra” iz Trata, ki so pod vodstvom režiserja proj. J. Peterlina zaigrali »Veseli dan ali Matiček se ženi”. Med odmori je igral »Veseli trio” iz Gorice Avsenikove poskočnice, kot pevka pa je nastopila mala Milojka. Občinstvo je vse izvajalce nagradilo z zasluženim odobravanjem in tudi tamošnji tisk je prireditev pohvalno omenil. Le eden ostrovidni poročevalec je opazil, da so bila krila deklet — prekratka.
Slovensko-španska poroka
V Madridu je stopil v zakonski stan dr. Stanko Mikolič, ki si je za življenjsko družico izbral gdč. Marijo Torreira Tenorio, rojeno Špansko. Spoznal jo je za časa svojega študija na madridski univerzi. Nevesta že zna slovensko in je sodelovala pri prevodu dr. Ahčinove knjige »Sociologija” v španščino. Ženin sam pa je po rodu iz Rogatca na Štajerskem. Po poroki sta novoporočenca odšla v Ameriko, kajti dr. Mikolič je sedaj profesor na univerzi v Hartfordu (UŠAJ.
Kulturni veier v Argentini
Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je priredila svoj 9. kulturni večer v okviru programa za leto 1958. Predaval je dr. Branko Rozman o judovski državi. Predavatelj je orisal zgodovino judovskega ljudstva v zadnjih tisočletjih ter nastanek sedanje države Izrael v Sveti deželi. Podrobneje sc je ustavil pri prerokovanjih svetega pisma o obnovi judovske države in zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da obnovitev judovske države ni zgolj na-cionalno-politični dogodek, ampak da je treba v njej gledali uresničitev višjih, religiozmF ciljev.
Začetek pouka na ljubljanski univerzi
Te dni se je začelo vpisovanje na univerzi v Ljubljani, ki zaradi svojega resnega znanstvenega dela dobiva vedno večji ugled v mednarodnem svetu. Kot smo že pred časom poročali, je njen sedanji rektor prof. Dolfe Vogelnik, dekani posameznih fakultet pa so: naravoslovna, dr. Miroslav Zei; filozofska, dr. Metod Mikuž; pravna, dr. Stojan Pretnar; ekonomska, prof. Stane Krašovec; gozdarsko-veterinarska, ing. Jože Levstik; arhitektura, gradbeništvo in geodezija, dr. ing. Branko Žnideršič; elektrotehnika in strojništvo, ing. Feliks Lobe; rudarstvo, metalurgija in kemijska tehnologija, dr. ing. Roman Modic; medicina, dr. Milko Bedjanič.
Slovenske pustne šege v pariškem muzeju
Nek slovenski obiskovalec je v »Muzeju človeštva”, ki je nastanjen v palači Chaillot v Parizu, pred nedavnim s prijetnim začudenjem odkril posebno vitrino o »Korantu”, kot pravijo pustni šemi na Dravskem ]!oIju. V Parizu je razstavljen pristni Korant v svoji kompletni noši s kapo-masko, kožuhom, zvonci, ježevko in z oralom. Nadalje krase vitrino fotografije o pustnih običajih na Dravskem polju ter podoba slikarja Franceta Miheliča. Tam dela »Korant” družbo drugim pustnim pojavam iz vsega sveta. In od vseh vetrov prihajajo turisti in radovedneži ter občudujejo tudi slovenskega šaljivca-
Formoza - „lepotica“
Ob kitajski obali, ki se razteza 6000 km v dolžino, je posejana vrsta manjših in večjih otokov. Največji med njimi je Formoza, ki leži kakih 160 km vstran od celine. Zaradi zaokroženih oblik otoka so mu portugalski mornarji že v 16. stoletju nadeli ime „Formoza”, po naše „Lepotica”.
Njegova površina meri 34.000 kvadratnih kilometrov (dobro tretjino Avstrije), na njem pa živi danes okrog 10 milijonov ljudi. Velika večina prebivalcev je kitajske rasne pripadnosti, saj so prvi kitajski naseljenci že v 16. stoletju prišli na otok.
Na otoku vlada tropsko podnebje in je bujno poraščen z raznim rastlinjem. Od severa proti jugu gre gorska veriga, ki tvori nekako naravno hrbtenico dežele in jo loči v dva dela. Vzhodna polovica je zelo strma in pusta. Zapadni predeli pa so položni, rodovitni in lepo obdelani. Riž ondi rodi dvakrat na leto in tvori glavno hrano prebivalstva. Velika je tudi proizvodnja sladkorja, ki je glavno izvozno blago dežele. Nadglje prideljujejo čaj, juto, sladki krompir, pa celo kafro in nekatere vzhodne dišave. Podzemlje skriva v sebi rudne zaklade* 1 kot zlato, srebro, baker in premog. Naleteli so tudi na, ležišča petroleja.
V	svoji zgodovini je pogosto menjal gospodarje. Ta otok je namreč obdarjen z obilico dobrih pristanišč, ki so vabile tuje ladje k pristanku. Kmalu za Kitajci so se na otoku naselili Holandci, ki so pa jih čez nekaj desetletij pregnali Španci. Te so zopet prepodili kitajski morski razbojniki. 06 leta 1683 pa do leta 1868 je bil'otok (lel Kitajske. Kljub temu pa kitajske oblasti niso mogle nikdar otoka popolnoma osvojiti, kajti v notranjosti so se domači prebivalci upirali prišlecem s kopnega, ki 501 jih kljub pripadnosti k isti rasi smatrali za tujce. Leta 1895 je morala poražena Kitajska odstopiti otok Japonski, od katere je oddaljen le kakih 700 km zračne črte.
V	drugi svetovni vojni so zapadni zavez-»iki obljubili Formozo tedanji kitajski vla-^1'i generalisima Čankajška in to obljubo so Kta 1915 po kapitulaciji Japonske tudi izpolnili. čankajškove čete so zasedle otok. Toda Čankajškova vlada se ni dolgo veselila zmage. Komunistične sile, ki so se bile zbrale v severnih predelili obsežne, 600 bilijonov duš broječe države, so zaradi gnilobe čankajškovega režima, pa tudi za-radi kratkovidnosti zapadne politike, ved-no bolj pridobivale na moči. Kmalu so se 5 sovjetsko pomočjo tako okrepile, da so premagale čankajškove čete in danes 70-tetni maršal, ki je skoraj vse svoje življenje prebil v boju s komunisti, je z zadnjimi °stanki svojih čet (600.000 mož) in okrog poldrugim milijonom beguncev našel zatočišče na Formozi. Kitajski komunisti so za-
s pestro pretekljostjo
sedli vso kopno deželo, a ker takrat niso imeli svoje mornarice, oslabljenega čankajška niso mogli zasledovati po morju.
Z širokopotezno ameriško pomočjo (o-krog 1 milijarde dolarjev) je Čankajšku uspelo, da je svojo oblast na Formozi utrdil te si izvežbal moderno vojsko. Medtem pa so komunisti uvedli brezobzirno strahovlado po vsej širni Kitajski na kontinentalnih tleh.
V zadnjih tednih je tudi mnogo slišati o otokih Quemoy in Matsu. Sta to dva izmed številnih majhnih otočkov, ki leže le nekaj kilometrov vstran od kitajske obale. Komunisti na celini so te otoke vedno smatrali kot mostišče za bodoči pohod Čankajška nazaj na celino in že predvneka j leti so zbrali velike sile na celini z namenom, da jih osvoje. Takrat je odločna ameriška izjava, podprta z skupino vojnih ladij, re-
šila ta otok pred osvojitvijo po komunistih. Toda oblastniki v Pekingu so samo začasno popustili. Sedaj so ponovno začeli z vso silo obstreljevati oba otoka, da prisilijo tamošnje Čankajškove posadke k predaji. Ta podvig je povzročil svetovno krizo.
Oba otočka sta sama po sebi brez posebne vrednosti, vendar bi njih predaja kitajskim komunistom še bolj omajala že ne baš trdni Čankajškov položaj, obenem bi pa prizadela težak udarec ameriškemu, ugledu na Daljnem vzhodu. In na daljši rok bi taka predaja bila zgolj uvod v predajo Formoze same. Posest Formoze pa bi nudila komunistični Kitajski zelo velike strateške ugodnosti za nadaljnje podvige proti Japonski in Filipinom, ki so pa z Ameriko združene v vojaško zavezništvo.
Otok Formoza, ..Lepotica”, ki je v preteklosti s svojimi čari privabila k sebi pustolovce in mornarje, je danes postala jabolko prepira med mogočniki sveta.
Kongres evropskega kmetijstva
Na Dunaju je bilo 10. plenarno zasedanje Zveze evropskega kmetijstva. Zvezni kancler ing. Raab je v kratkem nagovoru ocenil pomen tega kongresa posebno spričo evropske integracije. Zvezni kancler je rekel, da je tudi kmetijstvo prepričano o potrebi evropskega sodelovanja, treba je pri tem le upoštevati položaj posameznih kmetijstev.
Predsednik Zveze evropskega kmetijstva, bivši nemški minister dr. Hermes, je v svojem uvodnem govoru obžaloval najprej dejstvo, da se upanje na povečanje kroga držav-čianic ni izpolnilo. Ravno zadnji razvoj pa podčrtava potrebo velike centralne kmečke organizacije. Po besedah dr. Hermesa je bilo kmetijstvo presenečeno ob so-razmeroma hitrem sporazumu glede pogodbe o evropski gospodarski skupnosti. Kmetijstvo žal ni imčlo možnosti sodelovati pri izdelavi pogodbe. Bodočnost Zveze evropskega kmetijstva bo v veliki meri odvisna od sodelovanja posameznih držav.
Avstrijski minister za kmetijstvo in gozdarstvo, g. Thoma, je opozoril, da se je v raznih evropskih državah proizvodnja kmetijskih proizvodov zelo razvila.
Pod predsedstvom državnega svetnika Sturgkha je zborovala na Dunaju v okviru plen ar nb skupščine Zveze evropskega kmetijstva peta komisija, ki se bavi z vprašanji zasebnega in občinskega gozda. Gozdarski direktor dipl. ing. Eckmiiller je poročal o organizaciji kmečkega gozdarstva v Avstriji. Uvodoma je opozoril, da je Avstrija še zelo bogata z gozdovi, saj ima okoli 3 milijone 300.000 kvadratnih hektarjev gozdne površine. Od tega je 81.8 odstotka gospodarskega gozda. Ostalo pa je delno gospodarski gozd, deloma pa zaščitni gozd. Gozd zavzema v Avstriji 39, 5 odstotka celotne površine ali 45 odstotkov kultivirane zemlje.
LETNO POROČILO ZDRUŽENIH NARODOV
Na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku so objavili pretekli teden redno letno poročilo generalnega tajnika Organizacije združenih narodov, Da-ga Hammarskjoelda.
V uvodu pravi ta, da je Organizacija združenih narodov dokazala svojo sposobnost glede popuščanja napetosti in po-mirjenja na Srednjem vzhodu.
O misiji, ki mu je bila poverjena z odločitvijo izrednega zasedanja Generalne skupščine, je Hammarskjoeld dejal, da bo o tem poročal kasneje.
Ko poroča o razorožitvi, generalni tajnik omenja prve ohrabrujoče rezultate, dosežene na ženevski konferenci znanstvenikov o nadzorstvu nad poizkusi. Ko govori o ameriški, angleški in sovjetski pobudi za prenehanje atomskih poizkusov, Hammar-skjoekl poudarja, da je treba to pobudo pozdraviti.
žif/i mck/zci na Haitiju
Ko je dne 6. decembra 1492 Krištof Kolumb na svojem zgodovinskem potovanju, na katerem je odkril Novi svet ali Ameriko, v Karibijskem morju odkril otok Haiti (danes samostojna država), je navdušeno pisal svoji vladarici, španski kraljici Izabeli: „Odkril sem nekaj čudovitega”. Otok je res nekaj čudovitega, ima pa še danes tudi svoje »strašne skrivnosti.
Znan je po svojih obširnih plantažnih nasadih, ki so jih uredili francoski naseljenci. Toda Francozi v vročem podnebju niso sami delali, ampak so si navozili na rodovitni otok sužnjev iz Afrike, največ iz znamenite ..Slonokoščene obale” ob Južnem Atlantiku. Zato je danes večina prebivalstva zamorskega rodu. V teku stoletij pa so se jako namnožili tudi mešanci iz zamorcev in Francozov, ki jih imenujejo Kreole. Posebno ženske slovijo po svoji lepoti. Moderna doba je tudi haitskim sužnjem prinesla svobodo, vendar so iz davnine ohranili mnogo poganskih običajev. Kljub temu, da se je krščanstvo med njimi kmalu uveljavilo in je danes večina prebivalstva katoliške vere, pa so ohranili prebivalci po vaseh tudi mnogo vraž in skrivnostnih obredov, ki človeka navdajajo z grozo. Ti ostanki iz poganskih časov so se mogli ohraniti predvsem zaradi nizkega stanja izobrazbe, kajti večina prebivalstva na podeželju še danes ne zna brati in pisati.
Eno izmed teh praznoverstev je zombi-zem. V njem nevednost ljudstva s satansko prevejanostjo izkoriščajo čarovniki, ki poznajo nekatere naravne sile in jih zlorabljajo za svoje temne namene. V notranjosti dežele še sredi gozdov stoje poganski templji, kjer čarovniki vršijo svojo »duhovniško” službo. Oblasti te obrede sicer pre-
ganjajo, a brez pravega uspeha. Celo kazenski zakonik jih strogo prepoveduje. Med drugim vsebuje tudi naslednjo določbo:
»Kdor daje drugim osebam snovi, ki sicer ne povzročijo smrt, ampak samo navidezno omrtvičenje, zagreši s tem umor. Zapade kazni tudi tisti, ki osebe v takem omrtvičenemu spancu začasno pokoplje, brez ozira, kakšen je končni izid njegovega dejanja.”
Zombizem je pokopavanje živih ljudi, katere so najprej z določenimi strupi uspavali, da so zapadli v spanec, ki je podoben smrti. Čarovniki pridobivajo ta strup iz neke posebne vrste bodečih katej (Kaktus), ki ondi rastejo. Način pridobivanja te snovi je samo njim znan in ga ne izdajo za nobeno ceno. Tudi vsi napori znanstvenikov, da bi ta skrivnostni napoj . odkrili, so bili doslej brezuspešni.
■ Tako omrtvičene ljudi pokopljejo,po nekaj dneh pa grob znova odprejo in z neko drugo snovjo navidezno mrtvega obude k življenju. Toda ta človek ni več isti kot je bil. Izgubil je spomin, razum in voljo, kajti strupi so poškodovali njegov živčni sistem. On sicer živi, toda je popolnoma podložen volji čarovnika, mehanično izvršuje njegova povelja in ne more presoditi njih pomen. Tak človek je zombi in se svojemu gospodarju v vsem pokorava. Zanj izvrši tudi vsak zločin ako mu to zapove.
Zaradi tega naravnost peklenskega običaja živi neuko prebivalstvo v velikem strahu pred čarovniki. Na Haitiju je tudi razširjen običaj, da mrtvim svojcem pred pogrebom z nožem prebodejo srce. Na ta način hočejo preprečiti, da jih čarovniki ne bi znova obudili in spremenili v zom-bije. Pokopališča so tudi noč in dan. zastražena.
PRAN ERJAVEC, Pariz:	207
koroški Slovenci
III. del.
Naslednje popoldne, dne 30. III., je pa prispel v Ce-lovec sam francoski vrhovni poveljnik Napoleon Bona-Parte. Nastanil se je v dvorcu barona Egger j a! v Gosposki ulici. V nasprotju z rezkim Masseno je Bonaparte 1 vsem razumevanjem sprejel pritožbe meščanskega zastopstva, ga pomiril, preklical Massenov ukaz glede de-r|arne dajatve (to je naredilo na vse posebno ugoden vtis) in kaznoval razne samovolje, ki so jih bili zagrešili francoski vojaki proti prebivalstvu. Tedanji celovški stanovski generalni davkar Lindenbichl je v svoji kroniki opisal Bonapafteja takole: Bil je mož majhne postave, star kakih 29 let, polt njegovega obraza je bila rjav-kasto-rumena, lica upadla, nos vzvišen, njegpve temne, globoko ležeče oči so se pomembno ozirale, njegova go-v°rica je bila odsekana, a jasna, njegovo čelo je označe-valo misleca. Na zunanji sijaj svoje osebe ni polagal nobene pažnje, bolj je bilo pa opaziti to pri njegovi gardi..ki je pa štela le 30 mož.”
Naslednji dan, „11. germinala v V. letu republike” (t- j- 31. III.) je izdal Bonaparte poseben slovesen pro-gfrs na Korošce in skoro prav enakega (v francoščini, 'tetoščini in slovenščini) nato še na Kranjce. Ta znameniti dokument, prvi, ki ga je naslovil genialni Korzi-fan na Avstrijce in o katerem se je nova koroška vlada sama izrazila, da je »vreden velike Bonapartejeve duše, njegove slave in velikega naroda”, je objavil (27. IV.) todi Vodnik v svojih »Lublanskih Novicah”. V njem Je bilo rečeno:
..Francoska vojska nepvide v’ vašo deželo, se nje polastit; tudi ne vašo vero, zaderžanje, inu navade kej Ptevernit. Ona je perjatelca vsih narodov, zlasti moških tteŽelakov Nemške zemle. — Tih pet mož, kateri fran-
cosko sojbodstvo1 vižajo, so si vse mogoče perzadeli, de bi nadlogam konec sturili, katere razdelujejo dežele na suhim...” Zatem pripoveduje proglas, kako se je francoska vlada (direktorij) prizadevala doseči mir z avstrijskim cesarjem, toda ravno »skuz englendarsko zlato oslepleni ministri” (tu je mišljen Thugut) stoje popolnoma pod angleškim vplivom in so preprečili mir. Pravi, da gotovo »nam enako sovražite Englendarje, kateri le svoj lasten dobičik per ti vojski iščejo inu najdejo; vem, de sovražite vaše ministre, kir so se unim prodali... Zatorej sternimo se mi zuper England, inu dunejske ministre! Postanimo perjatlil Francosko sojbodstvo ima vso pravico, z’ vami kakor premagavec sturiti. Al nej zgine ta pravica pruti enimu glihajnu mej nami! Vi se nebote nič mešali v’ to vojsko, katera ni po vaši voli; vi nam bote dali živež, kar ga bo treba. Jes pak očem varuvat vašo vero, navade, inu last; ter vam vso vojskno naklado odpustiti. Al ni vojska sama na sebi grozna zadosti? al neterpite že- tak preveč, vi nedolžni offer ptujeh zmot-nav? — Davki, katere imate navado Cesarju dajat, vam bodo namest škode, kar jo vsaka skuz gredoča vojska sturi; inu za plačilo živeža, kar ga bote nam dajali. —Za tega volo poglavitni general zapove: L Duhovne opravila se bodo deržale, kakor do zdej. škofi, inu duhovni, kir so zavol nevumniga strahu zapustili svojo čedo, smejo nazaj priti; general jim bo popotne pisma poslati pustil. — 2. Kranjsko (v koroškem proglasu je stalo seveda »koroško”) deželo bode ladala'- ena Komeszija desetih mož, katera se bo imenuvala Central-GuberniunD, inu imela vso deželno, mestno, inu opravilno oblast. — 3. Deželske, inu sodne postave ostanejo per svoji moči. — 4) Vse deželne, inu cesarske davke, kateri su se zkuz pervo. ali skuz drugo roko1 dajali, bode ta Komeszia noter jemala; inu jeh obračala za deželne potrebe, za kupovanje živeža za armado, inu za odškoduvanje, kateri so kej terpeli, kader je vojska memo šla. — 5) Ta Komeszia bo vse narejala, inu zapoveduvala ,kar deželne, sodne, inu gmej perhodkov opravila zadene. — 6) Zbrani možje
bodo opravila med' saboj razdelili, iz med sebe eniga za predsednika zvolili, inu eniga za sekretarja, kir pak ne izmej tih desetih, temuč en drugi posebej biti ima. — 7) Za , Central-Gubernium so izvoleni gospodje ...” Koroški proglas je določal za koroško vlado naslednje osebnosti: gubernialnega svetnika barona A n k e r s h o f n a , J. pl. Kochlerja, barona B. Rechbacha, stolnega dekana pl. Turka, odvetnika dr. F o r t s c h n i g -g a , dr. W o d 1 e y a, odvetnika dr. W o 1 f a , trgovca V. Bergamina, gostilničarja J. Grossi a in bar-varja Jesseja. Zatem je proglas zaključil takole: »General Bernardotte (za Koroško gener. Berthier) jih ima poterdit, inu pustit perseči, de bodo povelam francoskiga sojbodstva pokorni; pričeoča postava pak nemško, inu kranjsko natisnena očitno ven obešena biti. Buonaparte."
1 i člani so se še istega dne (31. III.) popoldne zbrali v mestni hiši, kjer jih je ustoličil general Berthier in jim prebral zgoraj navedeni Bonapartejev proglas. Za predsednika so si izvolili grofa J. F. Enzenberga, za njenega tajnika barona J. F. S ee n u s a, poslovala je pa po izrečnem Bonapartejevdm dovoljenju po dotedanjih avstrijskih postavah, a pod nadzorstvom šefa francoskega štaba, gener. Berthiera.
Ta vlada se je že dne 2. IV. obrnila s posebnim, obširnim in v Napoleonovem imenu od gener. Berthierja odobrenim proglasom na vse prebivalstvo ter ga resno pozvala k požrtvovalnemu sodelovanju, da se s tem v splošno korist čim bolj olajšajo neizbežna bremena. Po francoskem naročilu je pozvala tudi vse begunce, da se v najkrajšem času vrnejo domov.
1) republiko. — 2) vladala.
3) V proglasu za Koroško je bila nazvana ..Centralregierung”. — 4) t. j. vsi direktni in indirektni davki.
(Dalje prihodnjič)
P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E
rfla souen in na niM'fa
(Tretje pismo z letovanja v Dalmaciji. Piše Alojzij Vaiiti, selski iupnik.)
Ali naj še kaj povem o Rabu?
Prijazni pater v samostanu sv. Bernardina nam je iz zgodovine Raba pripovedoval tudi to, da je od 1. 1449 dalje razsajala na otoku enajstkrat kuga in je razredčila prebivalstvo tako, da je od 10.000 ljudi ostalo še 2000. Nikoli več ni število prebivalcev doseglo prejšnjega stanja Tudi sedaj je na otoku le okoli 8000 ljudi. Na otoku se je večkrat pojavljala tudi malarija, zadnjikrat 1. 1934, od tega leta dalje pa nič več. Malarijo povzroča in prenaša pik muli in komarjev, ki se plodijo v močvirjih. Zato so osušili močvirja, v vode pa naselili majhne ribice gambuzije, ki posebno rade love in žrejo komarje in ličinke. Tako je la nadloga odpravljena.
Mesto šteje sedaj okoli 800 domačinov, v kopalni sezoni pa kar mrgoli letoviščarjev. še zdaj, ko je glavna sezona minila, jih je mnogo, največ Nemcev. Ti si s svojo dobro valuto . lahko kaj več privoščijo. Morda je obilen obisk tujcev vzrok draginji, ki tu vlada. Opazili smo pa, da tudi Nemci skušajo kar se da ceneje izhajati. V naši hiši je stanoval tudi neki inženir iz Nemčije. Samo zajtrkoval je in večerjal, čez dan je pa bil nekje v kopališču in je za kosilo pojedel nekaj grozdja in smokev. Tako so tudi mnogi drugi preživljali dan na kopališčih, kopališča pa so bila — če izvzamemo luko — vsa obrežja naokoli. Tu je človeških dvoživk, belih, od sonca porjavelih in temno počrnelih, da kar miglja. Mi smo si izbrali oddaljeno obrežje in se tja vozili s čolnom, da bi bili bolj sami in nemoteni. Pa tudi v našo bližino so se naselili kopalci, pač gotovo iz istih namenov kot mi!
Čolnarji s čolni na vesla in jadra, pa tudi z motornimi čolni se ti ponujajo za vožnjo. Biti pa moraš previden, da te ne opeharijo! Pogodi se z njimi natančno in ga plačaj šele po končani vožnji! Na vožnjo vabijo v raznih jezikih. 30 Dinar pro Kopf — smo slišali enega vpiti. Med čolnarji je seveda konkurenca in zato tudi mnogo zavisti. BiH smo priče, kako so neko jutro drugi čolnarji navabili v svoje čolne dosti potnikov, le eden je bil prepočasen. V jezi je kar bruhal iz sebe vsakovrstne psovke in kletve najhujše vrste. Hrvatje in Italijani so znani, da grdo preklinjajo. Ogabno je tako preklinjanje in dokazuje surovost in neolikanost.
Živahno je vrvenje po ulicah pozno v noč. Zvečer pač ni bilo pokoja. Stanovali smo v hiši ob križišču dveh ulic in zelo blizu kina. Pa so pod oknom modrovali možje, klepetale ženske, vpili in se podili otroci. Potem pa še predstave v odprtem kinu ob devetih zvečer z raznim moder-
nim cigumigu'cviljenjem in zmešanimi zvoki! Okoli 11. ure po končani kino-pred-stavi spet hrup in vpitje odhajajočih. Hvala Bogu, da sem kljub vsemu temu še dosti spal. Moj prijatelj g. Ivan je brez spanja prebedel marsikatero nočno urico; naš mladi Jože pa se je kljub vsemu nočnemu hrupu trajno zibal v sladkem spancu.
Večkrat smo po večerji šli na sprehod v park. Tam je bilo vse mirno. Skozi vejevje dreves so nam ljubko svetlikale zvezde z jasnega neba, spodaj so rahlo šumeli mor-. ski valčki. Na nasprotnem obrežju so svetile električne luči. Tu in tam je kak ribič v čolnu s svetilko vabil ribe v bližino, da jih zajame v mrežo. Od daleč sta dajala svetlobne signale dva morska svetilnika. Vse pa je bilo tako svečano, idilično, mirno in tiho, da smo sedli na klop in uživali lepoto z lučkami posejane prijetne noči. Dvigala nas je h Očetu luči. Prav v tem mirnem okolju nam je vrela iz, srca molitev rožnega venca. Čutili smo potrebo izmakniti se za nekaj časa posvetnemu direndaju v duhovno samoto božje bližine. Ko toliko posvetnjakov Boga pozablja in ga žali — naj se vsaj iz našega kroga dviga dolžna čast pred božji prestol!
Isti vtis sem imel, ko sva vsako jutro z g. Ivanom korakala po ulici mimo neznatnega samostana benediktink v cerkvico samostana šolskih sester, da tam mašujeva.
Mesto z modernimi hoteli, zabavišča, kopališča itd. živi samo uživanju, vse drvi za materialnimi dobrinami. Tu v teh dveh samostanih pa žive sestre skromno, z delom svojih rok si služijo kruh, se pokorijo in
Oblačen poznojesenski dan se je zgodaj začel umikati mraku. Toda tudi temu ni bilo dolgo obstanka, kajti v ozadju je že prežala noč na svoj nastop. Kakor v gosti, temnosivi pajčolan zavita, je ležala vsa dolina, da ni bilo mogoče razločevati obrise gora. Iz megel, ki so segale prav do tal, je začelo polagoma rositi. Najprej rahlo in neslišno, kakor da se samo poigrava, naposled pa vedno močneje in gosteje.
Po samotni cesti, ki vodi od precej oddaljene železniške postaje pod Karavankami v širšo dolino, se je počasi pomikala stara kočija. Poznalo se ji je, da je pravzaprav že odslužila svoj delež v prid človeštvu, enako tudi konju, ki jo je vlekel. Bil je namreč eden izmed tistih maloštevilnih konj, ki so za časa prve svetovne vojne smeli ostati v domačem hlevu. Morda zaradi nujne potrebe, znabiti pa tudi glede nesposobnosti za uporabo v napor-
molijo zase in za druge. Kakor zelene oaze v peščeni puščavi, tako tu božje oaze med posvetnim vrvenjem, .šolske sestre so razen ene vse Slovenke, prav take kot naše častite sestre na Koroškem. Zadnji dan se v zakristiji snidem z bivšo večkratno provicial-ko s. Amando, ki se je prišla sem na morje okrepit. Čuden slučaj! Pred 21 leti se je tudi mudila tukaj. S že eno sosestro se je udeležila izleta na Barbat z našo družbo, ki smo jo tvorili: dr. Josip Jeraj, pokojni župnik Merite, jaz z gospodinjo Micijo in malo nečakinjo Zofko. Prav dobro se je tega izleta po tolikih letih še spominjala. Naročila je pozdrave za s. Mileno in druge naše sestre.
Tudi letos smo se peljali v Barbat. Pridružil se nam je p. Peterca. Motorni čoln je brzo rezal morsko gladino. Krasno jutro je bilo. Kar škoda se mi je zdelo, da bo te vožnje tako hitro konec. Ropotanje motorja — tako se mi je zdelo — skruni idilo vožnje. Prosil sem čolnarja, naj ga ustavi. Tako smo mirno obstali in uživali lepoto morja. V Barbatu smo najprej dali Bogu, kar je božjega, nato si ogledali cerkev in župnišče, po kopeli pa izrabili gostoljubnost domačega župnika, ki nam je postregel z grozdjem in rakijo. Postreči s kuhanimi raki nam ni mogel,- pa tega nismo pričakovali. Raki so namreč posebna znamenitost v Barbatu. Tri vrste rakov se dobijo tam. Škombri so kakor naši mali rečni raki. Jastogi so veliki, dolgi do pol metra, s tipalkami vred celo 1 meter, imajo pa manjše klešče. Rarogi so tem enaki, a imajo velike klešče, škombre nam je gospodinja enkrat skuhala in nas učila jesti. Imajo sladko belo meso.
Devet dni smo že na Rabu, dovolj dolgo. Malo spremembe bo treba, čaka nas na povratku še ena postaja: Lovran! Od tam se spet oglasim. Pozdravljeni!
ni vojaški službi. Njegovi lastniki so ga imenovali Maks.
V notranjščini kočije pa so sedele tesno ena ob drugi tri mlada dekleta v cvetu osemnajstih let. Živahno so se pogovarjale o tem in onem, seveda najraje o svojih častilcih. V teh letih je kaj takega pač najbolj zanimivo. Dobro so se počutile in zato se jim ni nikamor mudilo, Maksu pa menda tudi ne. Prepustile so mu, da je vozil kakor je sam hotel. Leno je po peščeni cesti prestavljal utrujene noge s sveže podkovanimi kopiti. Na zluknjano streho borne kočije pa so padale deževne kapljice z uspavajočo enakomernostjo. V gozdu ob cesti je skrivnostno zašumelo. Zadnje velo listje je padalo z vej na vl&žna tla. Od severa je potegnil mrzel veter; dekleta so se še tesneje stisnila ena k drugi. Njih pogledi pa so sledili vijugasti cesti, ki se je kakor siva preproga v temnem ozadju po-
javljala ter zopet izginjala za vsako rido.
Kočija je ravnokar zavila okoli skalnate stene, ko je ena od deklet opazila, da stopa tik ob kočiji človek z globoko na čelo potisnjenim klobukom in ogrnjen v dolg črn plašč. Prestrašila se je ter naglo pocukala prijateljico, ki je imela v rokah vajeti, za roko. Razburjeno ji je zašepetala v uho:
„Urška, poženi Maksa, hitro poženi, nekdo hodi čisto tiho zraven voza! Moramo se ga iznebiti! Bojim se!”
Urška ni odgovorila, pač pa je krepko potegnila za vajeti in z njimi udarila Maksa po plečih.
„Hij Maks — Kij — ga je začela poganjati!” Toda Maks, namesto da bi se spustil v dir, je obstal. Vsi Urškini klici ga niso mogli spraviti za korak dalje. Pri njem je namreč že stal tujec in ga držal za uzdo.
Vse drugo se je zgodilo tako naglo, da se je dekletom pozneje dozdevalo kakor hude sanje.
V naslednjem trenutku se je pojavila iz ozadja druga moška postava, zagrabila Urško in jo začela vleči iz kočije. Urška se je krčevito oprijela kočije ter vpila na vse grlo. Njenem obupnem vpitju se je pridružila Marica, kajti tudi po njej je istočasno posegla krepka moška roka. Anica pa, ki je sedela v sredini, je pa kar otrpnila. Nepopisna groza se je je polastila. Tudi ona je hotela vpiti, toda niti enega samega glasu ni spravila od sebe. S široko odprtimi očmi in drhtečimi ustnicami je nemo pričakovala svoje usode. Ali pri vsem strahu ji ni ušlo dejstvo, da so bile roke, ki so se stegnile po prijateljicah, oblečene v rokavice.
Hkrati se je zasvetila v bližini luč in kakor bi trenil so izginili napadalci. Z naglimi koraki se je kočiji približal mlad moški ter posvetil dekletom v blede obraze. Ko so v njem spoznale domačina,' so nehale kričati in največje razburjenje je nekoliko poleglo. Govoriti še niso mogle, samo hvaležno so zrle v tisočkrat dobrodošlega rešitelja.
»Kaj pa vam je dekleta, da ste vse iz sebe? Vas je mar strašilo?”
»Zdaj se vam pa res ni treba več bati — saj ostanem jaz pri vas in meni pač lahko zaupate” — jim je govoril z mehkim, pomirjevalnim glasom.
Prisedel je v kočijo, vzel vajeti v roke in energično pognal Maksa, ki je doslej stal kakor prikovan na cesti.
Dekleta so se še enkrat ozrla na vse strani, toda o napadalcih ni bilo več duha ne sluha. Vzela jih je deževna in tajinstvena noč.
Med nadaljevanjem vožnje so mu začele pripovedovati svoj doživljaj. Poslušal jih je resno in pazljivo. Včasih pa je komaj vidno pokimal z glavo, kakor da ve, kako se je zgodilo. Medtem mu je ležal zadržan smehljaj okoli ustnic. Dekletom se je (Konec na 6. strani)
NAPAD...
JULES VERNE:
Potovanje na
Barbicane je s svinčnikom risal v zvezek formule in geometrične like, njegova puška pa je ležala prazna na tleh.
Učenjak je bil v novo delo tako zatopljen, da je pozabil na dvoboj in na maščevanje ter ni ničesar videl in ničesar slišal. Ko pa je Michel Ardan položil svojo roko na njegovo, je vstal in ga začudeno pogledal.
— O! je naposled vzkliknil, ti si! Tu! Našel sem, prijatelj! Našel sem!
-	Kaj?
— Sredstvo, ki sem ga iskal!
— Kakšno sredstvo?
— Sredstvo, ki bo uničilo učinek odbojne sile pri izstrelitvi projektila!
— Res? je rekel Michel in poškilil na kapitana.
— Da! Voda! Navadna voda bo vzmet... A, Maston! je vzkliknil Barbicane, tudi vi!
— On sam, je odvrnil Michel Ardan, in dovoli, da ti hkrati predstavim spoštovanega kapitana Nicholla!
—	Nicholl! je vzkliknil Barbicane, ki je bil v hipu pokonci. Oprostite, kapitan, je tekel, pozabil sem bil... pripravljen sem ..
Michel Ardan se je vmešal in ni pustil
obema nasprotnikoma časa, da bi se ogovorila.
— Vraga! je rekel, prava sreča je, da se taka dva junaka nista srečala prej! Zdaj bi objokovali enega ali drugega. Toda hvala Bogu, — ki je posegel vmes — nič več se nam ni treba bati. če pozabiš na svoje sov-taštvo zato, da se poglobiš v vprašanja mehanike ali pa da jo zagodeš pajkom, potem tako sovraštvo ni za nikogar več nevarno.
In Michel Ardan je povedal predsedniku zgodbo o kapitanu.
— Vprašam vas zdaj, je končal, ali sta takšna dva dobra človeka kot vidva zato tukaj, da si drug drugemu s karabinko razbijeta glavi?
V tem nekoliko smešnem položaju je bilo nekaj tako nepričakovanega, da Barbicane in Nicholl nista vedela, kako bi se vedla drug proti drugemu. Michel Ardan je to dobro opazil in sklenil, da bo na hitro poskusil s spravo.
— Moja vrla prijatelja, je rekel in se kar se da sladko nasmehnil, med vama je bil samo nesporazum. Nič drugega. No, da dokažeta ,kako sta se do kraja pobotala in ker sta moža, ki znata tvegati svojo kožo, sprejmita odkrito moj predlog.
— Govorite, je rekel Nicholl.
— Prijatelj Barbicane misli, da bo šel njegov izstrelek naravnost na luno.
—	Kajpada, je potrdil predsednik.
—	In prijatelj Nicholl je prepričan, da
bo padel nazaj na zemljo.
— Prav gotovo, je vzkliknil kapitan.
— Dobro! je povzel Michel Ardan. Ne domišljam si, da vaju bom pripravil do istega mnenja; toda pravim vama kar naravnost: Odpotujta z menoj in se prepričajta, če bomo na poti obtičali.
— E! je ostrmel J. T. Maston.
Ob tem nenadnem predlogu sta se oba tekmeca spogledala. Pazljivo sta se motrila. Barbicane je čakal na kapitanov odgovor. Nicholl je prežal na predsednikove besede.
— No? je povzel Michel s sila vabljivim naglasom. Ko se nam ni treba več bati odbojne sile!
— Sprejeto! je vzkliknil Barbicane.
Najsi je še tako hitro izgovoril' to besedo, jo je Nicholl izustil v istem hipu.
— Živiol Sijajno! Živela oba! je klical Michel Ardan in molil roko obema nasprotnikoma. In zdaj, ko je zadeva urejena, prijatelji, mi dovolite, da vas pogostim po francosko. Povabim vas na kosilo.
Dvaindvajseto poglavje
NOVI "državljan združenih
DRŽAV
Vsa Amerika je še tisti dan hkrati izvedela za zadevo kapitana Nicholla in predsednika Barbicana in za njen čudoviti razplet. Vloga, ki jo je igral v tem spopadu viteški Evropejec, njegov nepričakovani predlog, ki je presekal vozel in ki sta ga
oba tekmeca istočasno sprejela, poskus zasedbe lunine celine, pri čemer so nameravale složno sodelovati Francija in Združene države, vse to je Michela Ardana ljudskim množicam še bolj priljubilo.
Znano je, s kakšno burno vnemo se Yan-keeji navdušujejo za posameznega človeka. V deželi, kjer se resni sodniki vpregajo v kočijo kake plesalke in jo zmagoslavno vozijo po ulicah, sf lahko predstavljate strasti, ki jih je razvnel drzni Francoz! če niso izpregli njegovih konj, — verjetno zato ne, ker jih ni imel — so ga obsipali z vsemi drugimi znaki svojega navdušenja. Ni bilo državljana, ki se ne bi v srcu in duši združil z njim. Ex pluribus unum, po geslu Združenih držav.
Od tega dne dalje ni imel Michel Ardan nobenega mirnega trenutka več. Odposlanstva, ki so prihajala iz vseh kotov in kotičkov Unije, so ga nadlegovala brez konca in kraja.
Moral jih je sprejeti, če je hotel ali ne. Koliko rok je stisnil in s koliko ljudmi se je pobotal, se ne da prešteti; kmalu je popolnoma, omagal; glas mu je postal zaradi neštetih govorov ves hripav, z ustnic so mu uhajali samo še nerazumljivi glasovi in kmalu bi si bil nakopal želodčno bolezen zaradi pijače, ki jo je spil pri napitnicah križem Ameriške zveze. Tak uspeh bi bil koga drugega zmešal že prvi dan, on pa se je vdal samo lahni in prijetni omotici.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Celovški gasilci so pogasili v avgustu mesecu 4 manjše požare, enega srednjega in so v štirih slučajih morali hiteti na pomoč. Enkrat pa jih je nekdo potegnil za nos. Enkrat so pohiteli na pomoč v soseščino, da so mogli preprečiti veliko gospodarsko škodo. Škoda v območju mesta Celovca ni bila posebno velika.
Zmaj na Novem trgu v Celovcu pomeni za tujce pravo zanimivost. Vsako leto ga fotografirajo nešteti obiskovalci Celovca, ker vzbuja zanimanje pt'i takih ljudeh, ki se zanimajo za tovrstne redke spomenike. Večkrat pa je bilo že slišati tožbe, zakaj ni nikjer nič napisanega o pomenu in nastanku tega spomenika. No, pa se je spomnil župan mesta, da bo treba nekaj ukreniti. Preti kratkim je mestni svet sklenil, da bodo ob vznožju zmaja postavili tablo s kratkim besedilom, iz katerega bo razviden nastanek celovškega simbola. Tabla je že nameščena. Na njej je napisano:
„V močvirju okoli Celovca je bival nekoč zmaj s katerega smrtjo je pravljica povezala ustanovitev tega mesta. Ulrich Vo-gelsang je okrog leta IbOO izklesal zmaja iz enega bloka; mojster oltarja v Krki Hoe-
n nas naJdomkem
nel pa je leta 1(^36 izklesal Herkula.” Tistim, ki tega ne vedo, moramo še povedati, da ima mesto Celovec tega zmaja tudi v svojem grbu.
DOBRLA VES
Pretekli teden je zapustil našo župnijo dolgoletni gospod kaplan Rudi S a f r a n. Marsikatera skrita solza je lesketala v očeh pri slovesu. Bilo je to znamenje hvaležnosti do preč. g. kaplana, ki je bil za duhovno življenje v župniji tako vnet in požrtvovalen. Da bi predvsem mladina ne pozabila njegovih lepih naukov! Želimo preč. g. Safranu, ki sedaj v Ziljski dolini oskrbuje dušno pastirstvo v kar dveh župnijah, mnogo uspeha in veselja.
Zborovanje v Št. Jakobu v Rožu
y Slovenski odborniki šentjakobske občine so v zavesti svoje dolžnosti do svojih volilcev minulo nedeljo sklicali ocete-gospodarje na važen pomenek o šolstvu. Vabilu se je odzvalo nad 70 raož, ki so sledili zborovanju z izredno pozornostjo.
Zborovanje je otvoril. svetnik g. Jan-Janežič, ki je opozoril na protislovensko gonjo v občini ter nato predal besedo navzočima slovenskima profesorje-joa ravn. dr. Jošku Tischlerju in dr. Vin-Zwitterju.	n
Izvajanje g. ravn. dr. Joška Tischler-ja. — G. ravnatelj in predsednik Narod-ne&a sveta je uvodno nakazal, kako je Prišlo do sedanje dvojezične šole na Koroškem. Sam je že leta prej proučeval šolstvo v Švici in po švicarskem vzgledu ^ kantonu Graubiinden je posnet tudi koroški šolski zakon.
Ta zakon, ki je bil od deželne vlade sprejet brez kakršnega koli pritiska s strani angleške zasedbene oblasti v letu J945, je postal nato del avstrijske državne ustave. Spremeniti ga more samo dvetretjinska večina avstrijskega parlamenta. Govornik je nato poudaril, da nikakor ne smemo pripustiti, da se postav-'Jajo med Avstrijo in državo sosedo ki-ta.jski zidovi in da je Koroška dolžna, da uPošteva svojo lego med kulturnimi pro-Romanov, Germanov in Slovanov. A aš pogled mora biti evropski, to se Pravi, da moramo stremeti za tem, da se Priučimo čim več evropskih jezikov. In aj pomeni slovenščina za priučitev dru-Ifn slovanskih jezikov, vedo najbolje Povedati vojaki-ujetniki, ki so svoje zna-nR jezika v vojni lahko dobro upora-!h- Izklesanim izvajanjem govorniko-v'rn.s° poslušalci z velikim zanimanjem s (‘dili in mu živahno pritrjevali.
bjedila so izvajanja prof. dr. Vinka .^a, ki \je med drugim povedal sle-vve.ce: Naša lepa, blagoglasna materinima je danes v osnovnem šolstvu ogro-ena- Nepoklicani in nedomači krogi se • Pptikajo nad dvojezičnim šolstvom in 'javljajo, da nikakor ne morejo pripu-
^ frceste, na
Jltoutlska iegnanic obiSHte
RAZSTAVO
Gospodarskih in gospodinjskih strojev
GR domači firmi
Razstava bo na travniku ped mojo trgovino v Št. Lipšu. Tihoja štev. 2
stiti, da bi se njihovi nemški otroci učili slovenščine.
* Kakšna je resnica o koroški dvojezični šoli: Po treh prvih letih dvojezičnega pouka sledi na osnovni šoli petletni nemški pouk vseh učnih predmetov s tedensko štirimi ali tremi urami slovenščine. To je torej tako »zloglasna« dvojezična šola, ki nudi otrokom drobtinice slovenskega jezika kot drugega deželnega jezika. Na komaj 15 šolah se ta postava dosledno in pravično izvaja. Redki so vzgojitelji, ki bi imeli ljubezen do slovenske materne besede naših otrok. Še bolj redki so učitelji, ki bi nudili otrokom tudi pravega duha ljubezni do maternega jezika.
Danes so pričeli gonjo proti tem drobcem slovenščine na osnovnih šolah in so napovedali stavko za 29. in 30. septembra ter 1. oktobra. Čudno je, s kolikim sovraštvom odklanjajo ti krogi znanje nekaterih osnov drugega, slovenskega deželnega jezika za otroke nemških staršev. Veliko mora biti to sovraštvo do slovenskega človeka v deželi, ki naj bi bila domovina obeh narodov-sosedov. Pri tem so otroci nemških staršev številčno na šolah v manjšini in oni naj bi nekoč vršili razne službe na dvojezičnem ozemlju. Državna ustava pa predvideva dvojezičnost tega ozemlja za vse urade in vse javno življenje. In za oba jezika veljajo enake pravice. Zvaedajmo se, da je pravica na naši strani in da zahtevamo samo to, kar nam gre po božjih in državnih postavah.
Za dneve po nepoklicanih krogih napovedanega štrajka v dvojezičnih šolah velja naslednje:
Starši, očetje, matere! Spremljajte v dneh štrajka svoje otroke do šolskega poslopja in tako dokažite, kako Vam je pri srcu domača materna beseda! Pokažite, da se zavedate, da bi Vaši otroci z materno besedo odložili tudi spoštovanje do Vas staršev! Zborovalci so po govorih enoglasno sklenili sledečo resolucijo:
Slovenski starši občine Št. Jakob v Rožu, zbrani na zborovanju dne 21. septembra 1958, zahtevamo, da zagotovi spoštovanje zakonov in prepreči napovedani šolski štrajk, ker predstavlja dejanje, ki nasprotuje ustavno zasidrani šolski obveznosti in ogroža mir v deželi.
Resolucijo so podpisali občinski odborniki in jo odposlali brzojavno na zveznega kanclerja, prosvetnega ministra in dež. glavarja.
ŠT. JANŽ V ROŽU
Pri činkovcu na šentjanških Rutah že imajo tri deklice. Pred kratkim pa je šla tam mimo zopet štorklja in rekla, da ima še nekaj malega, seveda, če bi radi še kaj naročili, če je že tako, so menda rekli mladi starši, pa nam prinesi še fantka. Res jim je štorklja ustregla in v avgustu mesecu je znova potrkala s kljunom na vrata ter oddala v zavojčku zalega in krepkega fantička.
V hiši je zavladalo veliko veselje, saj imajo v svoji sredi mladega potomca. Oče je rekel: Ker je tako „fejst puob”, naj pa ima še ime po meni. Gospod župnik pa
tudi niso imeli nič proti in so odgovorili: Boste pa imeli kar dva Boštjana pri hiši. Srečnim staršem iz srca čestitamo!
Letošnjo Malo Gospojnico smo zelo slovesno obhajali. K temu je v prvi vrsti pripomoglo lepo vreme. Ob deveti uri je iz župne cerkve odšla procesija in se vila skozi vas ter pisana polja. Marija ima pri nas še mnogo vnetih častilcev. Spremljali smo naš starodavni in častitljivi kip šent-janške Matere božje v ognju. Nosile so ga belooblečena dekleta. Med procesijo smo cesiji je bila slovesna sv. maša, ki jo je da-molili rožni venec in peli litanije. Po pro-roval č. g. novomašnik iz Globasnice. Cerkveni pevski zbor pa je prepeval, da je kar donelo.
Zvečer pa smo imeli še lepo kulturno prireditev, ki so nam jo pripravili domači prosvetarji. Naša Farna mladina nam je podala versko igro ..Izgubljeni sin”, ki jo je spisal koroški rojak in znameniti bukovnik Andrej Drabosnjak. Igra je bila na prostem, pred cerkvijo. Igralci so svoje vloge zelo dobro rešili, posebno tisti, ki so že večkrast nastopili; pa tudi tistim, ki so se prvikrat poskusili v tej umetnosti, gre vsa pohvala, posebno zato, ker je bil nastop na prostem. Lepa igra in prijeten večer pod milim nebom sta privabila mnogo gledalcev. Zasluga za lepo prireditev gre
našemu požrtvovalnemu voditelju Farne mladine in vsem njegovim sodelavcem. Le tako naprej! Ker vemo, da nikdar ne mirujejo, se že veselimo na podobne prireditve v zimskih mesecih.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
VABILO na igro
»LOVSKI TAT”,
ki jo priredi Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku v nedeljo, dne 5. oktobra ob pol 3. uri popoldne pri Šercerju.	Vsi prisrčno vabljeni!
LIBUCE
Imeli smo veselo ženitovanje. Poročila sta se Božičeva Lenčka in Hanžejev Foltej. Mladi par je stopil pred poročni oltar v nedeljo, dne 14. septembra. Pred vhodom v cerkev so poročni par pozdravila dekleta Marijine družbe in male sestrične Anica in Marija. Poročil ju je č. g. Drobivnik. Po poročni maši se je svatovski sprevod podal na gostovanje v lepo dvorano pri Marinu, kjer je dobro razpoloženje spremljala ubrana domača godba.
Lenčka in Foltej sta si ob cesti zgradila lepo hišico, v kateri jima želimo mnogo božjega blagoslova in družinske sreče.
Zlato poroko pa sta dne 20. avg. slovesno obhajala gospa Marija in gospod Ferdinand Broman. Zlata poročna obnova je bila v libuški cerkvi s sveto mašo, pri kateri je svirala godba. V krogu otrok, vnukov in sorodnikov se je razvijalo veselo poročno slavje pri Hrustu.
Zdrava in mladostna, kot sta bila do sedaj, naj ostaneta še zanaprej do biserne poročne slovesnosti! Bog živi!
V	bolnici usmiljenih bratov v Gradcu je umrl dne 19. septembra 1958 po dolgi in težki bolezni č. g. duhovni svčtnik Ivan S e k o 1, upokojeni župnik v Globasnici. Truplo pokojnega so prepeljali v domačo župnijo v Globasnici, kjer je bil v sredo dne 24. septembra 1958 ob veliki udeležbi duhovnikov in vernikov pokopan v sredi svojih ovčic, za katere se je kot dobri pastir žrtvoval. Počiva v grobu svojega prednika č. g. župnika Jerneja Pšeničnika, bivšega dolgoletnega dušnega pastirja v Globasnici.
V	središču Podjune je bil Ivan Sekol rojen dne 6. 5. 1882 kot sin dobrih staršev v Dobrli vesi. Oče je bil čevljarski mojster in je moral z marljivim delom preživljati družino. Mati je bila globoko verna, požrtvovalna in dobra do vseh. Izhajala je iz znane Kokčeve družine v Lovankah pri Dobrli vesi. Mladi Ivan je obiskoval ljudsko šolo v samostanu v Dobrli vesi. Učitelji so zapazili njegove izredne talente, duhovniki podpirali njegovo srčno željo postati duhovnik. Marljivo je študiral, bil povsem vzoren študent.
Dne 20. julija 1. 1905 je bil od škofa Kahna posvečen v mašnika. Prvo sv. daritev je daroval v domači fari v Dobrli vesi v veličastnem Marijinem svetišču. Še eno leto je nadaljeval bogoslovne študije in jih uspešno končal. Nastavljen je bil najprej 20. 7. 1906 kot kaplan v Šmihelu. Pa le kratko časa je smel tukaj delovati kot goreč dušni pastir. Prestavljen je bil in kot kaplan na Prevaljah deloval od konca leta 1906 do 1909. Tam je bil tedaj znani goreči in zgledni župnik Kesnar, ki je bil prej dolga leta kaplan v Pliberku in tam z apostolsko gorečnostjo vzgajal mladino, še danes se v pliberški župniji poznajo sledovi tega temeljitega dela. Pri tem svetniškem župniku je imel mladi goreči kaplan najlepši zgled duhovniškega delovanja in žrtvovanja za duše. Tam je rastel v duhovniško osebnost, v kremenit značaj, ki se je pozneje kazal v vsem njegovem delu. Nekaj časa je bil nato župni upravitelj v Guštanju. Naporno delo na Prevaljah in v Guštanju je tako izčrpalo mlade in po naravi slabotne moči g. Ivana Sekola, da je moral izstopiti iz aktivne službe. Dve leti je bil v začasnem pokoju in se zdravil.
Na god sv. Mateja 21. 9. 1911 je nastopil službo župnika v Vogrčah pri Pliberku, kjer je neumorno deloval 17 let, do 31. 10. 1928. Vse prenoviti v Kristusu... tako je začel delovati po geslu Pija X. v vinogradu, ki mu je bil izročen. Poleg rednega dušnega pastirstva za odrasle in mladino je že takrat v smislu katoliške akcije skrbel za posamezne stanove. Za otroke je ustanovil otroški vrtec, v katerem je zbiral vse otroke župnije.
t Župnik Ivan Sekol
Za dekleta je ustanovil Marijino družbo, katera*je rastla po številu in po duhovnem življenju pod skrbnim vodstvom voditelja. Tej cvetoči Marijini družbi so se pridružila tudi dekleta iz sosednih župnij, kjer takrat še niso bile ustanovljene Marijine družbe. Za može in fante je ustanovil apostolstvo mož, za žene in matere pa posebno Marijino družbo. Kmalu so se pokazali sadovi neumornega dela gorečega župnika. Župnija je bila zares prenovljena v Kristusu. Nameraval je v Vogrčah ustanoviti dobrodelni zavod pod vodstvom se-ster-redovnic. Vse je že bilo pripravljeno, takratni krški škof dr. Adam Hefter je načrt podprl... Nasprotovanje gotovih krogov je ta lepi načrt preprečilo. To je gorečega župnika tako bolelo, da je sklenil zapustiti župnijo in drugod nadaljevati delo za božje kraljestvo. Okusil je bridkost Kristusovega keliha. Dobri farani v Vogrčah pa so še danes hvaležni župniku za njegovo nesebično delo, sadovi tega dela se še zdaj opazijo v Vogrčah.
Od 1. 1928 do 1935 je deloval kot župnik na Pečnici v Rožni dolini. Tudi tukaj je goreče začel obnavljati faro v krščanskem duhu. Poleg dušnega pastirstva na župniji pa je v tem času deloval tudi kot voditelj duhovnih vaj v raznih domovih in po župnijah. Posebno rad je vodil duhovne vaje za može. Želel si je priti kot dušni pastir nazaj v Podjuno. Ta želja se mu je izpolnila. L. 1935 mu je bila podeljena župnija Dev. Marije v Globasnici, kjer je deloval z isto gorečnostjo kakor na prejšnjih postojankah. L. 1941 v drugi svetovni vojni ga je nasilni nacizem pregnal iz župnije. Mnogo je trpel, deloval je tudi v letih pregnanstva kot dušni pastir: Sagritz, Himmelberg, Kreuzen in Dbllach so postaje njegovega izgnanstva. Po vojni se je vrnil nazaj v svojo župnijo. Njegove moči so bile izčrpane. Le s težavo je še opravljal dušnopastirske posle v župniji. Trudil se je po svojih močeh, dokler je mogel. L. 1951 je stopil v zasluženi pokoj. Ostal pa je še nadalje med svojimi verniki in pomagal v dušnem pastirstvu, kolikor so mu še dopuščale telesne moči. Toda njegove moči pa so vidno pojemale. V bolezni je iskal zdravja in pomoči v bolnici eliza-betink v Celovcu. Od tod se je podal v bolnico usmiljenih bratov v Gradec, kjer je bil deležen skrbne nege. Zdravja pa mu zdravniki niso mogli več povrniti.
Dokončal je svoje zemeljsko poslanstvo duhovnik po božjem Srcu, kremenit značaj, ki se je zmiraj odločno boril za pravice Boga in Cerkve, pa tudi za pravice svojega trpečega naroda. Naj uživa večni mir, pri Njem, kateremu je služil, in prejme plačilo tistih, ki so pogumno nosili s Kristusom križ in se borili za'zmago Kristusovega in Marijinega kraljestva.
Slavje 50-lefnice slovenske krščanske prosvete
(Nadaljevanje s 1. strani)
bistvenega pomena za obstoj slovenstva na Koroškem. Takrat ne ljudska in ne srednja šola nista nudili Slovencem pouka v maternem jeziku, nista jih seznanjala s kulturnim bogastvom našega naroda. To delo je vršila Krščansko socialna zveza prek v njej včlanjenih društev. Vodili so jo globoko pobožni in narodu zvesti duhovniki ter krščanski laiki. Prvi med njimi je bil Lambert Ehrlich, ustanovitelj in duša Krščanske socialne zveze ter njen podpredsednik. Predsednik pa je bil župnik Matej Ražun, ki je takrat stal sredi -svoje velike borbe za Narodno šolo v Št. Jakobu, kateri je posvetil svoje najboljše življenjske sile. Istočasno pa je dr. Lambert Ehrlich v Celovcu vzgajal slovenske bogoslovce, zbiral in vzgajal študentovsko mladino. On je bil začetnik osrednje koroške prosvetne organizacije, voditelj prve dijaške organizacije pri nas in ustanovitelj prvega slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Danes tudi stoji v Celovcu Dijaški dom, v poslopju Mohorjeve družbe in vodijo ga čč. gg. salezijanci. Gotovo ni slučaj, da se je Ehrlichova zamisel uresničila čez petdeset let in zaživela z novo, neslu-teno močjo, ampak je neizpodbiten dokaz, da imamo Slovenci v Ehrlichu dobrega pri-prošnjika pri Bogu!
Njuno veliko delo je nadaljevala dolga vrsta idealnih sodelavcev, kot Vinko Poljanec:, Janez Starc, Viktor Ruprecht, Ivan Sekol, dekan Kristo Košir iz Žihpolj, Alojzij Vauti iz Sel, dr. Franc Zeichen in še mnogi drugi idealni duhovniki. Med laiki pa dr. Joško Tischler, dr. Vinko Zwitter, Milka Hartman, prof. Joško Hutter, Niko Krigl iz Zahomca, Ferdinand Kropiunik in Prangarji iz Brnce, Janko Lepušic in Hanzej Janežič iz Št. Jakoba, Šiman Ferč-nik, Joža Pak, Aleks Einspieler, Lipan Partl iz Sveč, Florijan Lapuš, Križnik, Olip Janko, Ogris Janko v Bilčovsu, Šdtelni in Kompoši v Hodišah, Lovro Kramar v Hol-bičah, Tolmajer Janko iz Radiš, Kačnik Miha iz škocijana, Ogris Andrej v Dragu-nažah, Rutarji, Vastl Martin iz Lovank, Cergoj iz Globasnice, Kumer Mirko, Kropiunik Franc, Kušeji, Rudolfovi, Trampušev! in še mnogi drugi. Ne bi hotel pri tem zmanjšati zasluge drugih številnih prosve-tarjev, vendar bi njihovo naštevanje bilo odveč, kajti njihovo delo živi med nami. Krščanska socialna zveza je zajela slovenski rod od Šmohorja pa do Pliberka. V dolini Matije Majarja Ziljskega, Jarnika, Grafenauerja, v domovini Miklove Zale ob Dravi ter v kraljestvu kralja Matjaža pod
sivo Peco je odmevala slovenska pesem, se je gojila naša materna govorica in žebralo po slovensko.”
Nato je govornik orisal prosvetno delo do današnjega dne, ki živi naprej v Krščanski kulturni zvezi in Farni mladini. Zaključil je: „Že 1400 let biva na tej zemlji naš rod in doni tod naša govorica. Koroška je~haša domača dežela. Vedno smo bili zvesti in lojalni državljani in prav zato si tudi sedaj ne pustimo kratiti svojih zapisanih pravic. Časi, ko je živel narod od drobtinic, ki so padale z gospodarjeve mize, so minili. Narod se je prebudil in s samozavestjo zre v bodočnost. Možato smo se vsedli k mizi in ker imamo enake dolžnosti, zahtevamo tudi enake pravice. Želeti hočemo v miru z našimi nemškimi sode-želani, vnaprej povemo, da odklanjamo vsako urejevanje naših pravic, ki bi bilo izvršeno brez nas.” Govornikove besede so bile sprejete z burnim odobravanjem.
Nato so predstavniki različnih organizacij čestitali osrednji krščanski kulturni organizaciji k njenemu jubileju.
Dekan Košir je orisal delo Zveze, ko ga je profesor Ehrlich po prvi svetovni vojni naprosil, da prevzame njegovo mesto. Sivolasi dekan je izrazil svoje posebno veselje nad mladino, ki se je v tako lepem številu udeležila današnjega slavja ter ji priporočil, da ljubi materno besedo ter se zvesto oklepa krščanstva.
Nato je predsednik predal besedo odličnemu gostu iz severne Nemčije, msgr. Tensundernu, ki na Westfalskem pastiruje med tamošnjimi slovenskimi delavci in rudarji. Dejal je v gladki slovenščini, da je Nemec po rodu in da se je slovensko naučil po želji svojega škofa. Ta je hotel med svojimi slovenskimi verniki imeti dušnega pastirja, ki zna materni jezik svojih ovčic. Cerkev prisoja maternemu jeziku velik pomen in mu priznava veliko spoštovanje, Materni jezik je za vsakega človeka velik zaklad. Za časa svojega dušnopastirskega dela je dodobra spoznal Slovence in jih tudi vzljubil. To je bilo mogoče zato, ker je govoril in razumel njihovo materno besedo. Med Slovenci je doživel mnogo lepega. Večkrat se mu je zgodilo, da je prišel v kako slovensko hišo, kjer stari ljudje že leta niso slišali domače besede in so se razjokali, ko jih je dušni pastir nagovoril v slovenščini. Zaključil je, da sta ljubezen in spoštovanje med narodi naša skupna krščanska dolžnost.
Govornikove besede so vsem segle globoko v srce. Na oder je stopil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr.
Radio aparati Šivalni stroji kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hudl&kaus
KERN
Klagenfurt, Burggane
Ugodno plačilo na obroke
MOBELHAUŠ
STADLER
KLAGENFURT
Theatergasse 4
Vas Uaus cUc %ute*t l/HMet ❖ :
1.	Riesenauscvahl - uber 100 Ausstattungen
2.	Die besten und billigsten Mobel Oster-reichs. Hartholzschlafzimmer von S 3.900
3.	Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin-
sen
4.	Zustellung frei Haus mit eigenera Spe-zialauto
GROSSTE AUSWAHL IN:
Polstermbbeln, Teppichen, Matratzen; Vorbangstoffe zu sehr raaCigen Preisen
S W - NOBEL - VERKAUFSSTELLE
Beratung durch eigenen Architekten I
VW-KOM BI
dobro ohranjen - ugodno naprodaj
n. ogled pr, Breznik & (o.
Celovec, VlktrlngersIraBe 5
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem pogrebcem in vsem darovalcem vencev, pa tudi tistim, ki so nam pomagali pri prevozu. Prav posebno zahvalo pa izrekamo č. g. Zaletelu za njihov lepi in tolažilni govor in za pogrebne obrede. Naša zahvala velja tudi g. župniku Verhnjaku in pevcem, ob žalostnem pogrebu našega dobrega sina in brata, gospoda
Jurija Sadjak
ki se je, star 38 let, smrtno ponesrečil v Železni Kapli.
Žalujoči starši, brat in sestra z družino
Joško Tischler. Rekel je, da je po dolgih letih borbe za slovenske narodne pravice bilo zanj posebno doživetje* ko je pred nekaj, leti srečal msgr. Tesunderna in v njem spoznal človeka, "ki kot zaveden Nemec v duhu prave krščanske ljubezni ljubi Slovence. Zanj je bilo — po mnogih razočaranjih — to srečanje potrditev pravilnosti slovenske borbe za narodne pravice in obenem borbe za strpnost in sožitje med obema narodoma na Koroškem.
V	imenu goriških Slovencev je pozdravil zborovalce visokošolec Andrej Bratuž. Med gosti pa smo opazili tudi znanega pevovodjo prof. Fileja ter urednika ,,Katoliškega glasu” iz Gorice, dr. Humarja.
V	imenu šmihelskega prosvetnega društva je vse prav prisrčno pozdravil mladi čerčej, za Mohorjevo družbo je spregovoril č. g. žup. Srienc, za Zvezo absolventkov 'kmetijskih šol je izrekel čestitke Hanzej Derzula iz Št. Jakoba, za Zvezo absolventk gospodinjskih šol pa Rezika Hobel iz Ge-
^ lovca.
Svetnik Koroške kmetijske zbornice Janko Janežič iz Leš pri Št. Jakobu je v imenu gospodarjev izrekel Krščanski kulturni zvezi čestitke k jubileju ter izrazil željo, da ta kulturna zveza še naprej vrši svojo
veliko poslanstvo. Za njim je nastopil priljubljeni bivši župan v Blatu in sedanji slovenski zastopnik v Okrajni kmetijski zbornici, g. Mirko Kumar iz Blata. Z njemu lastno slikovito in prisrčno domačo besedo je obudil spomine, ki jih naši dedje še hranijo na svetniškega škofa Slomška, ko je posvetil cerkev pri sv. Katarini in izrazil prepričanje, da bo delo, ki je na tako posvečenih tleh vzklilo, tudi lepo uspevalo v bodoče.
Sledil je igrokaz, ki ga je spisal č. g. župnik Kasel iz Hodiš. Z veliko marljivostjo je prelistal stare orumenele letnike „Mira” koroškega slovenskega glasila iz leta 1908 in spisal odrsko sliko, ki obnavlja prvo leto. življenja Krščanske socialne zveze. Pred nami so zaživeli župnik Ražun, prof. Ehrlich, Jug, Vunček, Gril, Abraham in drugi takratni možje in mladeniči, ki so zaorali ledino slovenske prosvete.
Med posameznimi točkami je ubrano^ prepeval pevski zbor.
Bil je velik praznik pri sv. Katarini. Bilo je slavje slovenske pesmi, besede in dejanja, obenem pa mejnik lepe, včasih težke, a plodne preteklosti ter začetek nove bodočnosti v delu, borbi in napredku.
NAPAD ...
(Nadaljevanje s 4. strani)
pač nekoliko čudno zdelo, da mladi znanec nikogar ni opazil, ko se je na pozni večer vračal domov in zaslišal krik napadenih deklet. Na tozadevno vprašanje je samo zanikal in smehljaje dostavil:
,,Izginiti so morali kakorkafra!”
Ko pa je naposled' prišel čas ločitve, je od preslanega razburjenja še zmeraj malo trepetajočim dekletom vendarle priznal resnico.
»Trije dobri znanci so se slučajno znašli v Celovcu pri rujni kapljici vina. Ko so pri povratku z večernim vlakom pred postajo opazili kočijo z dobro znanimi dekleti, so sklenili, da jih za šalo nekoliko prestrašijo. Po bližnjici so jim prestregli pot, se skrili za skalo ob samotni cesti ter tam pričakali prihod kočije. Nato so izvedli dogovorjeni „napad”, v katerega je potem posegel slučajno došli znanec. V naglici so z njim spregovorili nekaj besed in ga prosili, da naj gre in pomiri kričeča dekleta. Ko so spoznali, kakšno grozo so s to šalo izzvali, je tudi nje same zaskrbelo. Sklenili so, da kaj takega ne storijo nikoli več.
Pri slovesu pa je mladi znanec in domnevni rešitelj še šaljivo dostavil:
,,Da boste mogle ponoči vsaj spati!” Globok vzdihljaj se je izvil dekletom iz prsi. „Torej je bila samo šala!”
Rdečica je zopet stopila v prebedela lica in na obrazih se je pojavil prvi smehljaj odpuščanja.
N. K.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 28. 9.: 07.30—08.00 Duhovni nagovor. - S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. PONEDELJEK, 29. 9.: 14.00-14.45 Poročila. Objave. Pregled sporeda. - Trdi orehi. 18.40-18.55 Za ženo in družino. - TOREK, 30. 9.: 14.00-14.30 Poročila. Objave. — Zdravniški vedež. — SREDA, 1. 10.: 14.00—14.45 Poročila. Objave. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 2. 10.: 14.00-14.30 Poročila. Objave. — Morda Vas bo zanimalo. — PETEK, 3. 10.: 14.00—14.45 Poročila. Objave. — Otroci, poslušajte! (Dr. N. Kuret: Lisica je prav zvita zver. Slikanica slov. ljudskih pravljic o zvitorepki). — SOBOTA, 4. 10.: 09.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca .
.‘■•a
D n SJ GR O SS E



■ $
TieachtenSie #
UNSERE HEUTIGE H
- Tiellage 0
Da ne pozabite
Prijave odškodnine še v septembru
Finančna direkcija za Koroško sporoča dodatno k objavi zveznega ministrstva za finance z dne 7. 8. 1958 glede formularjev za prijavljanje odškodnine po zakonu o nastanku gmotne škode med vojno in zaradi preganjanja sledeče:
„5e v mesecu septembru bo objavljen datum in kraj trafik, pri katerih bodo na razpolago tozadevni formularji tudi na Koroškem.
Ker si v mnogih slučajih oškodovanci ob priliki izpolnjevanja teh formularjev ne bodo na jasnem in bodo zato potrebovali podrobnejša pojasnila, je ustanovila Finančna direkcija za Koroško pri oddelku za odškodnine v Celovcu, Viktringer Ring 20 (v Mohorjevi hiši op. ur.) urad, pri katerem bodo dajali prav v teh vprašanjih podkovani uradniki podrobne nasvete in pojasnila. Kdaj bo ta urad pričel uradovati, bodo sporočili v dnevnem tisku še septembra meseca, čim bodo končana potrebna obnovitvena dela v hiši.
V ostale kraje na Koroškem pa nameravajo poslati ob gotovih dneh uradnike, ki bodo dajali pojasnila. Tudi te dneve in kraje bodo pravočasno objavili v tisku.”
Ostanke blaga po zelo ugodnih cenah bel (ULMP Klagenfurt, Alter Platz 35
platfi, jopiči, ogrinjala, in popravila	Obstplatz 1-2		
Vsa sadna drevesca — jabolčna do 20% cenejša kot drugod — vam dostavi domača drevesnica ing. Marko Polzer, pd. Vazar, p. St. Veit i. Jauntal. PENZION ZA TUJCE s priključeno kmetijo blizu Klo-	pinjskega jezera naprodaj. Dopise pod značko „252.886” na Oester-reichische Wcrhegesellschaft, Klagenfurt, Alter Platz 1.	Nenadomestljiv! Predvajanje pri: INGSTE WERKE, Klagenfurt, 10. Oktoberslras.se 4
		Sonžna očala - Sonnenbrillen
	SENZACIJA! Lahko dobile že popolni brivski aparat „Royal Matic”, ki deluje brez električnega toka. Dobite ga tudi na obroke!	
		
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Na.š tcdnik-Kronika”, Celovec. Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.