PoStnlna plačans v gotovini Leto XIX., št. 287 Ljubljana, nedelja 11. decembra 1938 Cena 1 D?n UpravnlStvo; LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122 3123, 8124, 8125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190. Računi on pošt ček zahodih: Ljub-ljana St 11.842, Praga čLslo 78.180 VVien 5t 105.24L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. telefon 3122, 8123,3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Stro8smayerjeva ulica Stev. t, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo UKRAJINSKO VPRAŠANJE NOV MEDNARODNI PROBLEM V poljski javnosti ne zanikajo resnosti položaja, ki je nastal zaradi zahteve Ukrajincev na Poljskem po popolni avtonomiji Varšava, 10. dec. h. Na včerajšnji seji sejma je podpredsednik, ukrajinski poslanec Mudry, kakor smo že poročali, predložil zakonski predlog, s katerim zahtevajo Ukrajinci popolno teritorialno in upravno avtonomijo vsega poljskega ozemlja, na katerem prebivajo Ukrajinci. Gre za Galicijo in Volinijo, kjer je 9,700.000 prebivalcev, med njimi 7.5 milijona Ukrajincev ter 2,2 milijona Poljakov in Zidov. Avtonomija, kakor jo zahtevajo Ukrajinci, bi obsegala skoraj tretjino sedanjega poljskega ozemlja. Predsednik sejma je najprej izjavil, da tako dalekosežnega predloga ne more dati takoj v razpravo, kakor so zahtevali predlagatelji, marveč mora prej zavzeti svoje stališče vlada. Zato bo šele na prihodnji seji sejma dal definitivni odgovor. Današnji varšavski listi so silno razburjeni zaradi te avtonomistične zahteve Ukrajincev in vidijo v njej pričetek velikopotezne akcije v škodo Poljske. Pri tem naglašajo, da je ta ukrajinska zahteva v popolnem nasprotju s poljsko ustavo, ki sploh ne predvideva nikake teritorialne in upravne avtonomije, marveč enotno in nedeljivo državno celoto. V tem smislu je podal izjavo zastopniku »United Pressa« tudi maršal sejma, ki je naglasil, da že iz formalnih razlogov tega predloga sploh ne more predložiti sejmu v razpravo, ker je v popolnem nasprotju z ustavo. To vedo ali bi vsaj morali vedeti tudi ukrajinski poslanci, ki so ta predlog predložili. Po njegovem mnenju ne gre pri tem za ničesar drugega kakor za dobro preračunano ukrajinsko demonstracijo v zvezi z mednarodno akcijo, ki se je pričela z avtonomijo Podkarpatske Rusije in ki se razširja sedaj na vse pokrajine, kjer so nastanjeni Ukrajinci. »Kurier Warszawski« v zvezi s tem hudo napada tudi grško-katoliškega me-tropolita kneza Septickega v Lvovu, ki ga označuje za voditelja ukrajinskega avto-nomističnega pokreta. Med drugim poroča, da je metropolit Septicki poslal posebno poslanico in svoj škofovski blagoslov avtonomni vladi Podkarpatske Rusije, zlasti pa njenemu predsedniku msgr. Vološinu. List doznava, da bo v zvezi s tem papeški nuncij v Varšavi prihodnje dni odpotoval v Lvov, da ugotovi, kaj je visokega cerkvenega kneza napotilo k temu koraku, ki je zbudil v poljski javnosti toliko razburjenje. „Temps" o akciji poljskih Ukrajincev pariz, 10. dec. h. V pariških političnih in diplomatskih krogih so izzvale ukrajinske avtonomistične zahteve ogromno pozornost. Francoski radio je že snoči večji del svojega zunanjepolitičnega poročila posvetil tem vestem in tudi današnji pariški listi podčrtavajo, da je to najvažnejši politični dogodek v vzhodni Evropi. Vsi listi obravnavajo ukrajinsko vprašanje kot zelo resen mednarodni problem, ki utegne že v bližnji bodočnosti povzročiti diplomatom in državnikom velike skrbi. »Temps« posveča ukrajinskim zahtevam dolg uvodnik in postavlja vprašanje, kako daleč bo šla Nemčija v podpiranju ukrajinskih zahtev. Za sedaj smatra, da ni upravičena domneva, da bi Berlin posebno pospeševal ustanovitev neodvisne ukrajinske države. List navaja tudi pisanje »Berliner Tageblatta«, ki ugotavlja, da je bila dodelitev vzhodne Galicije Poljski po konferenci veleposlanikov vezana na gotove obljube Varšave, ki pa jih v 20 letih še ni izpolnila, kar je naravno izzvalo veliko ogorčenje Ukrajincev. Ista Polj- ska, piše »Temps«, ki je brezpogojno podpirala zahteve Nemčije napram Češkoslovaški, sedaj na lastni koži čuti, kako se načelo samoodločbe obrača proti njenim lastnim interesom. Nemški komentarji Berlin, 10. dec. h. Ukrajinske avtonomistične zahteve v poljskem sejmu so predmet obširnih komentarjev vsega nemškega tiska. Zahtevo Ukrajincev o priznanju avtonomije in neodvisnosti označujejo nemški listi za najvažnejši dogodek na Poljskem v povojni dobi. »Berliner Ta-geblatt« piše, da smatra Varšava ta predlog za nekako henleinovsko propagando ter dodaje v svojem komentarju, da pri sedanji sestavi in usmerjenosti poljskega parlamenta ukrajinski predlog sicer nima nikakega upanja v uspeh, da pa je že samo dejstvo, da je bil tak predlog sploh predložen, silno značilno za notranjepolitični položaj Poljske. Pri tem se ne sme pozabiti, da je Poljska prevzela obveznosti napram Ukrajincem, ki pa jih vse do danes m izvršila. Zato se ni čuditi, če Ukrajinci sedaj, ko so dosegli svoj cilj na Češkoslovaškem, zahtevajo priznanje samoodločbe tudi na Poljskem. Chust — oporišče za nemški sunek proti vzhodu London, 10. dec. o. »Statesman and Na-tions« razpravlja danes o nemški akciji v Ukrajini. List beleži, da so si Nemci v Chustu ustanovili konzulat, ki je poln nemških oficirjev. Ti sedaj naglo organizirajo ukrajinski odpor proti morebitnemu vpadu. Poljakov in Madžarov v Podkarpatsko Rusijo. Chust naj bi postal obenem etapno oporišče za pripravljajoči se nemški sunek proti vzhodu. emke vojaške priprave v Tunisu Iz Alžira in tudi iz Francije prihajajo v Tunis neprestano vojaška ojačenja — Demonstracije se nadaljujejo Tunis, 10. dec. o. Francoske oblasti so podvzele najstrožje ukrepe za omiljenje napetosti, ki jc nastala v tuniški koloniji zaradi spora z Italijo. Iz Alžira prihajajo v Tunis vedno nova ojačenja vojske in mobilne garde, pa tudi iz Francije prihajajo vsako uro veliki transporti vojaštva, ki pa odhajajo takoj dalje proti vzhodu na tunl-ško Maginotovo linijo. Poslopje italijanskega generalnega konzulata v Tunisu straži 200 francoskih in fant e-risrov in 200 kolonialnih konjenikov. Vojaštvo je zasedlo tudi vse druge strateško važne točke v mestu. Mobilna garda je za-stražila vse italijanske trgovine. Po ulicah patruljirajo ojačeni oddelki do zob oboroženih gardistov. Vojaštvo je v strogi pripravljenosti. Kljub temu so bile ponoči, ko je življenje v Severni Afriki najbolj živahno zopet hude demonstracije in celo spopadi med Italijani na eni ter Francozi in Arabci na drugi strani. Nad mestom je prav tedaj krožilo 14 bombnikov, ki pa demonstrantov niso preplašili. Zastopnik generalnega prezidenta je izjavil poročevalcu agencije United Press, da so francoske oblasti ukrenile vse za ohranitev miru. Pozvale so tudi muslimansko duhovščino, naj vpliva na muslimane, da bi opustili nadaljnje demonstracije, kar bo pa te/ko doseči, dokler se bo italijanska agitacija nadaljevala. Vsekakor pa so francoske oblasti gospodar položaja.. Zastopnik italijanskega generalnega konzula je istemu novinarju dejal, da je konzulat zastavil vse sile, da bi pomiril Italijane v Tunisu, kar bo pa težko doseči zaradi francoskih izzivanj. Fašisti so bili obveščeni, da bo vsakdo izmed njih izključen iz stranke, če bo moral prevzeti kakršnokoli odgovornost za demonstracije. V zadnjih dveh dneh je bilo aretiranih nad 100 Italijanov. Generalni konzulat je zanje interveniral, vendar brez uspeha. Energičen ton italijanskega tiska Rim, 10. dec. a. (Štefani). Italijanski listi se še dalje bavijo s francosko-italijanskimi dogovori iz 1. 1935 ter soglasno poudarjajo da niso nikdar stopili v veljavo in tudi niso uredili niti enega vprašanja msd Italijo in Francijo. Zato smatrajo, da so italijanske zahteve glede Tunisa in Sueškega prekopa popolnoma upravičene. »Giomale d' I tal ia« objavlja zgodovino Sueškega prekopa m navaja ogromne vsote, ki jih zasluži mednarodna družba Sueškega prekopa. Odločno nastopa proti ogromnim taksam, ki jih morajo plačati ladje: pri vsakokratnem prehodu skozi ta prekop. Kljub nenavadno živahnemu prometu med Italijo in italijansko vzhodno Afriko, niso dobili Italijani za prevoz skozi Sueški prekop nikakih olajšav glede taks. »Messaggero« piše v svojem uvodniku, da so zadnji dogodki pokazali vso trdnost osi Rim-Berlin. Francozi naj upoštevajo vzroke teh dogodkov in naj se prepričajo, da sta Italija in Nemčija v stanju, da dosežeta svoje cilje, za katerimi stremita po svo- ji pravici in s svojimi silami. Francozi naj | bodo prepričani, da je nujno potrebno izvršiti delo, ki se je začelo v Monakovu. Nemčija podpira stremljenja Italije London, 10. dec. a. Berlinski dopisnik »Timesa« opozarja na istočasnost vrnitve Ribbentropa iz Pariza v Nemčijo in splošno stremljenje nemškega tiska, da izrazi svoje simpatije za italijanske zahteve. Teh simpatij ne spremljajo samo antipatije proti Franciji, temveč tudi napadi na Anglijo. Nekateri opazovalci pravijo, da je Mussolini dobil od Hitlerja zagotovilo, da gre lahko tako daleč, kolikor hoče, ker je trenutek zelo ugoden in ker Nemčija pri tem ne riskira prav nič več, kakor je Italija riskirala v času češkoslovaške krize. Nemška mobilizacija zaradi Tunisa bi bila prav tako nepopularna, kakor jie bila nepopularna italijanska mobilizacija zaradi Češkoslovaške. Današnji članki nemških listov zbujajo vtis, da se Nemčija že pripravlja na to, da odreče Veliki Britaniji pravico vmešavanja v vprašanje, ki se pojavlja med Francijo in Italijo. Chamberlainovo posredovanje Rim, 10. dec. o. »Tribuna« poroča, da bo Chamberlain ob priliki obiska v Rimu posredoval med Italijo in Francijo. Ves spor bo skušal postaviti na realen teren, da bi bil sporazum sploh mogoč. K temu pripominja »Giomale dTtalia«, da sporazum, ki sta ga v pričetku 1. 1935 v Rimu sklenila Laval in Mussolini, za Italijo ni več mero-dajen. Sedaj je treba sporna vprašanja definitivno urediti. Prvo je na vrsti tu-niško vprašanje. Pred štirimi leti se je to vprašanje uredilo tako, kakor se je zdelo prav Franciji. Njene neznatne teritorialne kompenzacije na jugu Libije in Eritreje niso bile v nikakem sorazmerju z italijanskimi koncesijami. Tedanja konvencija pa je že sama določila, da bo treba problem definitivno šele urediti. Francoska vlada ves ta čas ni dala pobude za to. Tako je ostalo tuniško vprašanje nerešeno. Italijansko-nemško vojaško sodelovanje Pariz, 10. dec. o. Po nekaterih vesteh z Dunaja se bodo tam te dni sestali Mussolini, Hitler, Ribbentrop in Ciano. V Mo-nakovem so pravkar v teku važna pogajanja vojaških ekspertov obeh držav. Pri teh pogajanjih sodelujejo delno tudi Go-ring, Brauchitsch, Keitel, Himmler, Ribbentrop in italijanski poslanik Attolico. Pogajanja se tičejo vojaškega sodelovanja obeh držav za primer ureditve ukrajinskega in severnoafriškega problema. Novi šef bolgarskega generalnega štaba Sofija, 10. dec. a. Za šefa generalnega štaba bolgarske vojske je bil včeraj imenovan general Hadži Petkov, namestnik nedavno ubitega generala Pejeva. Povratek Nj. Vis. kneza namestnika Beograd, 10. dec. AA. Nj. Kr. Vi8. Knez namestnik Pavlo se je iz inozemstva vrnil v domovino ter prispel danes zjutraj ob sedmih na Jesenice. Od tam je takoj nadaljeval pot v Beograd, kamor je prispel popoldne. Beograd, 10. decembra, AA. Danes ob 18.35 se je vrnil iz inozemstva v Beograd Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu ministra dvora Milana Antiča in prvega adjutanta generala Nikole Hrističa. Sprejemu na postaji so prisostvovali oba ostala kr. namestnika dr. Radenko Stan-kovič in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, vojni minister general Nedič, minister Vojko Cvrkič, angleški poslanik na našem dvpru sir Ronald Campbell z vojaškim atašejem polkovnikom Strangom ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. GroS Czaky naslednik Kanye Budimpešta, 10. dec. d. Za novega madžarskega zunanjega ministra je bil po odstopu Kanye imenovan grof Czaky, ki je bil rojen 1. 1894. ter je bil od 1. 1935. dalje šef kabineta zunanjega ministra. Grof Czaky je izjavil dopisniku lista »Berliner Borsenzeitung«, da je madžarska vlada trdno odločena še bolj poglobiti praktično stran odnosov med Budimpešto, Rimom in Berlinom. V zvezi z nekaterimi nesporazumi, ki so nastali med Berlinom in Budimpešto po dunajski razsodbi v ocenjevanju položaja, ki so ga ustvarile nove meje, je grof Czaky opozoril dopisnika, da madžarska vlada ne želi samo odstraniti vse nesporazume, temveč se tudi trudi, da bi se upoštevali novi elementi, ki so pogoji za politiko poglobitve i prijateljstva in polnega zaupanja med Madžarsko in Nemčijo. Comnen bo odstopil? Bukarešta, io. dec. o. Dobro informirani krogi pričakujejo ostavko zunanjega ministra Petresca Comnena. Comnen naj bo odšel za poslanika v Vatikan. Tudi londonski poslanik Grigorcea bo najbrže zamenjan z bivšim ministrom Tileom, dočim se George Bratianu omenja kot kandidat za poslanika v Berlinu. Razpad rumunske »železne garde« Bukarešta, io. dec. a. Prof. Majonescu, znani ideolog bivšega legionarskega gibanja, ki je interniran v bolnišnici v Bra-šovu, je podpisal izjavo, da odločno prekinja vse zveze z bivšim legionarskim gibanjem in da se pridružuje skupni deklaraciji, ki je bila objavljena 5. decembra in ki jo je podpisalo 318 legionarjev, ki so v njej izrazili svojo lojalnost do prestola in režima. Polkovnik Zavojanu, bivši pribočnik Codreana, je podpisal podobno deklaracijo. Med omenjenimi 318 legionarji je tudi 34 duhovnikov, ki so danes podpisali novo izjavo, s katero utemeljujejo svoje dejanje z razlogi moralne in bogo-slovske narave ter potrjujejo pcpolno lojalnost do kralja, vlade in zakona. Obe-nean pozivajo vse dobre Rumune, naj ee iskreno pobratijo v delu za notranje po-mirjenje in obrambo proti vsem sovražnim napadom od zunaj. Prvi delovni program češkoslovaškega parlamenta Zelo zoženi pooblastilu! zakon — Vpliv slovaške vlade na skupna ministrstva — Novi proračun Praga, 10. decembra. AA. Politična aktivnost prihodnjega tedna bo potekla v znaku sodelovanja vlade s parlamentom. Vlada se bo predstavila parlamentu in senatu, kjer bo predsednik Beran prebral vladno deklaracijo. Nato bosta parlamentu predložena dva zakonska predloga, katerih besedilo je bilo sestavljeno v Bratislavi po sporazumu med slovaškimi in češkimi ministri. Prvi zakon se nanaša na delokrog oblasti in naj omogoči vladi izdajanje potrebnih ukrepov v manjših stvareh; ta zakon še ne pomeni nobenega omejevanja sodelovanja med vlado in parlamentom. Drugi načrt se nanaša na vpliv slovaške vlade v skupnih ministrstvih, to je v zunanjem, finančnem, narodno obrambnem in prometnem ministrstvu. Ustanova delegatov slovaške vlade zahteva poseben zakon, ki bo določil njihovo pristojnost. kar je posebno važno pri finančnem ministrstvu, ker gre ti' za obnovo državnih financ ter gospodarstva in za spored-no reševanje finančnih vprašanj. Po izglasovanju teh dveh zakonov, se bo parlament začel baviti z skupnim čsl. proračunom. Treba bo zlasti vstaviti kredite, ki jih narekujejo nove potrebe, zlasti pa glede velikih javnih del, s katerimi hoče vlada odpraviti brezposelnost, pomnožiti kroženje denarja in pospešiti vrnitev v normalno gospodarsko življenje. Jamstvo novih mej Berlin, 10. decembra, o. Obisk čsl. zunanjega ministra v Berlinu ni bil odgo- den samo zaradi tega, ker je Chvalkovsky zaradi skorajšnjega sestanka parlamenta še vezan na Prago, temveč tudi iz drugih razlogov. V Berlinu so namreč izrazili željo, da bi poprej prišel tja madžarski ministrski predsednik Imredy. Gre pri tem predvsem za ureditev jamstva za čsl. meje, čemur se Madžarska še upira. Ob Inru redyjevem obisku naj bi se ta stvar dokončno razčistila in uredila. Begunci z madžarskega ozemlja Chust, 10. decembra. AA. V Ongovoču so pokopali orožnika Bohdana, katerega so nedavno ubili madžarski teroristi. V mesto še naprej prihajajo številni begunci iz pokrajin, ki so bile priključene Madžarski. Vsi pravijo, da vlada v teh krajih silna draginja. V Chustu so morali ustanoviti poseben odbor, ki se briga za te begunce. Podkar-patsko-ruska vlada je odredila posebno komisijo, ki naglo skuša prcosnovati in preurediti vse bolnišnice v državi. Francoska novinarja v Podkarpatski Rusiji Chust, 10. decembra. AA. Ministrski predsednik Vološin je sprejel dva francoska novinarja, ki se nahajata na informativnem potovanju po Podkarpatski Rusiji. Oba Francoza sta ugotovila, da vlada povsod popoln red in mir. Klajpedska pokrajina za združitev z Nemčijo Danes so volitve v klajpedski deželni zbor, ki so izredne važnosti za usodo te litovske pokrajine London, 10. dec. o. V Klajpedi bodo jutri volitve deželnih poslancev. Atmosfera se je po silni nemški volilni propagandi tako poostrila, da sodijo angleški novinarji zbnani v Klajpedi, da je usoda dežele že zapečatena. V svojih poročilih naglašajo, da je Klajpeda tako rekoč že pripadla Nemčiji. Tako Nemci kakor Litovci so si o tem že na jasnem. Za Nemce pomenijo jutrišnje volitve le še formalen plebiscit, proti čegar izidu ne bo nobenega ugovora. Klajpedski krogi napovedujejo celo, da se bo dežela priključila Nemčiji že prihodnji teden. Med Židi je zaradi tega nastal poplah in so že pričeli bežati v Kovno. V zadnjih dveh dneh so odpravili v Kovno svoj kapital, ki ga cenijo na 400.000 funtov šterlingov. Samoodločba za Klajpedo ? pariz, 10. dec. o. »Temps« poroča, da bo berlinska vlada takoj po volitvah v Klajpedi zahtevala aplikacijo načela o samoodločbi narodov tudi v tej deželi. Klajpedski Nemci vodijo zadnje dni svojo kampanjo že povsem v tem smislu. Njihov vodja Bartulait je izjavil, da so Litovci 1. 1923 nasilno zavzeli deželo Jutrišnje volitve bodo za Nemce plebiscit za priključitev k Nemčiji ali proti njej. Nemce navdaja edina želja: Nazaj k Nemčiji. Za nas ni drugega gesla. Ce bi kdo sedaj zahteval, da se pogajamo o klajpedskem statutu, bomo to odklonili. V 15 letih smo se prepričali, da se nam z eno roko ponuja nekaj, da pa nam z drugo takoj nato vzamejo še več. Pogajanja med Litvo in Nemčijo Kovno, 10. dec. a. (Reuter). Kakor se je zvedelo, so med Litvo in Nemčijo v teku važna pogajanja za pomirjenje nemškega prebivalstva v Klajpedi. Govori se o dale-kosežnih koncesijah klajpedskim Nemcem. Glede njihovih zahtev po spremembi statuta za upravo klajpedskega ozemlja se je nadalje zvedelo, da bodo podpisnice konvencije Anglija, Francija, Italija in Nemčija naprošene, naj pristanejo na te spremembe. Nemški poslanik v Kovnu je odpotoval v Berlin, kjer bo dobil nova navodila. Zaupnica Daladierovi vladi Po splošni zunanjepolitični debati je francoska poslanska zbornica izrekla vladi zaupnico s 315 glasovi proti 241, 53 poslancev se je vzdržalo glasovanja Pariz, 10. dec. o. Daladier si je v poslanski zbornici do nadaljnjega zagotovil večino. Ponoči so ob koncu zunanjepolitične debate radikalni socialisti in desničarji izrazili vladi zaupnico, proti kateri so glasovali le socialisti, komunisti in še nekatere druge manjše skupine, vendar pa vladna večina ni bila več tako izrazita kakor zadnjič v razpravi o monakovskem sporazumu. Vlada je dobila 315 glasov, proti njej pa je glasovalo 241 poslancev Spričo tega in še posebej zaradi raznih pridržkov, s katerimi so se nekatere desničarske skupine tokrat odločile za zaupnico vladi, napovedujejo dobro poučeni krogi, da bodo težave ob priliki debate o vladnih, davčnih in socialnih ukrepih nedvomno še vse večje. V škodo vladi bodo nedvomno tudi nove mednarodne politične spremembe, ki se že kažejo na obzorju v Klajpedi, v Ukrajini in v severni Afriki. Politični suficit ki ga" je dosegel Daladier notranjepolitično z Monakovom, bo tedaj nedvomno popolnoma skopnel. Ponočna seja zbornice je potekla razen ob priliki Blumovega govora brez razburljivih prizorov. Snoči je radikal Montigoy ostro napadel komuniste. Nato je Flandin izjavil v daljšem govoru, da je vlada izpolnila vse svoje obveznosti, da je preprečila splošno stavko in ohranila red v državi. Tudi njeno zunanjo politiko je treba odobravati, s pridržki pa se je Flandin izrazil o vladni finančni in gospodarski politiki, do katere pa bo zavzel konkretnejše stališče šele ob razpravi o finančnih odlokih. Vsekakor je že sedaj poudaril, da ne odobrava Reynaudove davčne politike. Svoj govor je zaključil s poudarkom, da bo s svojimi prijatelji glasoval za prehod na dnevni red, da pa si bo pridržal prosto presojo vladnega dela in položaja v bodoče. Ko je zbornica kmalu po 1. ponoči prešla h glasovanju, je Daladier izjavil, da veže na predlog vlade tudi vprašanje za- upnice. Glasovanje je bilo ob 1.45 končano, seja pa zaključena ob 2.20. Predlog za prehod na dnevni red je bil sprejet s 315 glasovi. Proti predlogu je glasovalo 241 poslancev in sicer 156 socialistov, 73 komunistov, 4 levičarji, 5 članov socialistične republikanske unije in 3 člani radikalno socialistične stranke. Vzdržalo se je glasovanja 53 poslancev, in sicer 29 radikalnih socialistov, 19 članov socialistične in republikanske unije in 5 neodvisnih levičarjev. Le 7 poslancev ni bilo navzočih. Večina se je v pretekli noči konstituirala iz treh četrtin radikalnih socialistov, nekaj članov socialistične in republikanske unije, neodvisnih socialistov, ki so bili doslej v sestavu ljudske fronte, neodvisne demokratske in radikalne levice, zveze republikanske levice, iz neodvisnih radikalnih narodnih demokratov, neodvisne narodne akcije, francoske socialni stranke ter iz republikanske in narodne zveze. Zasedanje poslanske zbornice Je bilo odgodeno do prihodnjega torka dopoldne. Edenove izjave v New Yorku New York, 10. dec. a. Bivši angleški zunanji minister sir Anthony Eden se je v New Yorku udeležil večerje, ki jo je njemu na čast priredilo nacionalno združenje intelektualcev. Eden je imel na večerji velik govor, v katerem se je bavil s problemom demokracije in dejal, da mora demokracija predstavljati primer najvišje oblike discipline vseh zainteresiranih krogov. Nato je obravnaval razmerje med Ze-dinjenimi državami in Veliko Britanijo ter izrazil zadovoljstvo, ker so se stiki med obema državama v zadnjem času znatno poglobili. Darujte za»Zvončkov« sklad o Danes so po vsej državi skupščinske volitve. Glasuje se tako, da volilec pred volilno komisijo pove svoje ime, poklic in stanovanje ter potem razločno reče najprej ime nosilca državne liste, katero namerava voliti, nato pa ime sreskega kandidata s te liste, za katerega se je odločil. V srezih, ki imajo po dva poslanca (Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Maribor levi breg) je treba imenovati oba kandidata. ★ Na državni listi dr. Vladka Mačka kandidirajo po sporazumu med JNS in socijalisti v dravski banovini naslednji kandidati: Mariborsko volilno okrožje BREŽICE: Fran Trupej, posestnik m župan v Sevnici; namestnik Alojz Šoba, posestnik in trgovec v Zdo-lah. CELJE: Ivan Prekoršek, bivši narodni poslanec; namestnik Jakob Jeram, cinkarniški delavec v Celju. DOLNJA LENDAVA: Rudolf Muhvič, trgovec v Petišovcih; nam.: Nikolaj Sebjanič, mizar v Odrancih. GORNJI GRAD: Anton Žehelj, posestnik in lesni trgovec v Bočni; nam.: Maks Podpečan, posestniški sin v Ljubnem. KONJICE: Ciril Žagar, trgovec v Konjicah, nam.: Ignac Kovše, delavec v Paki, obč. Vitanje. LAŠKO: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam.: Filip Murn, rudar v Trbovljah. LJUTOMER: Franc Skuhala, posestnik v Križevcih; nam.: Joško Gla-ser, posestnik v Parič.jaku. MARIBOR LEVI BREG: 1. dr. Avgust Reisman, odvetnik v Mariboru; 2. dr. Miloš Vauhnik, odvetnik v Mariboru; namestnika; 1. Andrej Ba-hun, železničar v p., 2. Franc Breznik, posestnik in gostilničar pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. MARIBOR DESNI BREG: dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana v p., Ljubljana; nam., Ivan Kirbiš, posestnik, Prepolje. V tem srezu je še paralelna socialistična kandidatura: Josip Petejan, uradnik OUZD v Mariboru; nam.: Drago Magdič, posestnik v Rušah. MURSKA SOBOTA: Franc Talanji, posestnik v Gornji Radgoni; nam.: Koloman Martinec, posestnik v Satahovcih. DRAVOGRAD: Viktor Eržen, novinar v Mariboru; nam.: Rudolf Rošer, rudar v Žerjavu. PTUJ: Anton Kolarič, župan in posestnik v Središču; nam.: Anton lvunčič mL, posestnik in ekonom. Ptujska gora. SLOVENJGRADEC: Albert Puncer, trafikant v Slovenj Gradcu; nam.: Franc Krajnc, posestnik pri Št. Dju ŠMARJE PRI JELŠAH: Inž. Milan Jc-»iči£, podpolkovnik v p., Šmarje pr« Jelšah; nam.: Josip Berglez, posestnik, Bobovo. Ljubljansko volilno okrožje ČRNOMELJ: Ivan Malešič. trgovec v Metliki; nam.: Špiro Vrankovič, lekarnar v Črnomlju. KAMNIK: Anton Cerer, gostilničar v Kamniku; nam.: Ignac Tome, posestnik in trgovec v Moravčah. KOČEVJE: Ivan Arko, trgovec v Ribnici; nam.: Franc Hočevar, st., posestnik v Kolenči vasi. KRANJ: Tomaž Križnar, posestnik, Okroglo pri Kranju; nam.: Karel Bajd, delavec, Primskovo pri Kranju. KRŠKO: Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; nam.: Ivan Polovic, dimn. mojster m posestnik v Kostanjevici. LITIJA: Josip Strman, trgovec in posestnik, Mala Kostrevnica, obč. i k » '.i T - « V Šmartno pri Litiji; nam.: Ivan Obreza, pos. sin iz Dobrleva pri Vačah. V litijskem srezu je še paralelna kandidatura; Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije iz Zagorja, nam.: Štefan Klavs, posestnik iz Stične. LOGATEC: Franjo Tavčar, špeditei na Rakeku; nam.: Viktor Šenica, zasebni uradnik v DoL Logatcu. LJUBLJANA OKOLICA: 1. Jurij Stanko, referent Delavske zbornice v Ljubljani, 2. Milan Mravlje, bivši narodni poslanec; namestnika: I. Franc Kržič, zidar v Borovnici; 2. Pavel Pavčič, tesarski mojster in posestnik v Ljubljani. NOVO MESTO: Josip Matko, posestnik in trgovec v Gotni "vasi; nam.: Cvetko Zorko, posestniški sin v Družinski vasi. RADOVLJICA: Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah; nam.: Ivan Če-lesnik, tov., delavec na Jesenicah. ŠKOFJA LOKA: Albin Koman, bivši narodni poslanec, posestnik v Viž-marjih; nam.: Ivan Hafner, čevljarski mojster v Škofji Loki. LJUBLJANA MESTO: i. dr. Albert Kramer, senator; 2. dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani: namestnika: Inž. Jože Rus, privatni uradnik v Ljubljani; 2. Ivan Mlinar, uradnik OUZD v Ljubljani. Konferenca v Limi Lima, 10. dec. a. Vseameriška konferenca je bila otvorjena snoči ob 19. Otvoril jo je začasni predsednik Benavidez, ki se je v svojem govoru zavzel za načelo, da je treba vse spore med narodi reševati z miroljubnimi, diplomatskimi sredstvi. Govoril je odločno proti uporabi sile. Poudaril je, da žive Američani v času ki je simboličen za ameriško edinstvo in svobodo, ki sloni na izkustvih 114 let. Zasedanja se udeležuje 19 držav. Ameriške države se bodo poslej stalno posvetovale in sicer na temelju načrta, ki sta ga izdelali, vladi Zedinjenih držav in Argentine. Besedilo sporazuma ima dva člena. V prvem členu se poudarjata moralna edinost držav ameriškega kontinenta in skupnost interesov za ohranitev miru. Rio de Janeiro, 10. dec. a. V brazilskem zunanjem ministrstvu so izjavili novinarjem, da bo brazilska delegacija na konferenci v Limi zastopala načelo kolektivne varnosti. Welczekov naslednik v Parizu ' Pariz, 10, dec. h. s>Exce!sior« poroča, da je nemški poslanik v Parizu grof Wel-;zek prosil za upokojitev. Za njegovega naslednika bo imenovan sedanji nemški poslanik v Varšavi, Moltke. Knez Konoje obolel Tokio, 10 dec. w. Predsednik japonske vlade knez Konoje je obolel na hripi ln mora po nasvetu zdravnikov ostati v postelji. Zato je bil odpovedan njegov za danes določeni obisk v Osaki, kjer bi bil moral imeti velik govor o namerah Japonske na Kitajskem. Za ta govor je vladalo v vseh političnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje. Prav tako je bil odpovedan tudi govor, ki bi ga moral imeti knez Kcnoje jutri zvečer po radiu. Volitev atenskega nsitrop^Hta Atene, 10. dec a. Danes se je ponovno sestal grški sv sinod, da izvoli atenskega mitropolita in primasa Grčije. Kakor znano, je državni svet razveljavil nedavne volitve. Sv sinod je izbral tri kandidate ,izmed katerih je debil največ glasov mitropolit Trapecunta Krizostomos. Grška vlada bo njegovo izvolitev bržkone potrdila. Iz državne službe Beograd, 10. dec. p. V finančni službi so napredovali: za finančnega tajnika v 5. pol. skupini Periša Perišič, za pristava v 7. pol. skupini Milivoj Popovič in za arhivarja v 8. pol. skupini Rudolf Večerin in Josip Vedak, vsi pri finančni direkciji v Ljubljani. Beležke Angleika delegacija za rimski obisk Objavljen je že seznam oseb. ki bodo v januarju spremljale iangleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra Halifaxa na njuni poti v Rim. Kot vodjA Chamberlainovega spremstva bo fungiral stalni državni pod-tajnik v zunanjem ministrstvu sir Alexan-der Cadogan, delegaciji pa bodo priključeni še zasebni tajnik lorda Hallfexa Oli-ver Harvey, Charles Peake lz informativnega oddelka zunanjega ministrstva ter šef južnoevropskega oddelka v Foreign officeu Maurice Ingram, ki Je več let prebil v Rimu in ki velja za izbornega poznavalca Italije in Italijanov. Jubilej zveze inozemskih novinarjev v Londonu V torek bodo v Londonu proslavili 50 letnico obstoja zveze inozemskega tiska (Foreign Association), v kateri so včlanjeni vsi inozemski novinarji, ki delujejo v Londonu. Prirejen bo slavnosten banket, katerega se bodo poleg ministrskega predsednika Chamberlaina udeležili tudi vsi člani vlade ter vsi vidnejši angleški politiki, tiako iz vladnih kakor opozicio-nalnih vrst. Chamberlain bo imel ob tej priliki pomemben govor o svojih miroljubnih prizadevanjih. Govor bodo razen angleških radijskih postaj prenašale tudi mnoge inozemske postaje. V Londonu deluje trajno okoli sto inozemskih novinarjev. Avstralija za svojo obrambo Predsednik avstralske vlade Lyons je naslovil na prebivalstvo tega britanskega do-m in iona naslednji poziv po rad'u: »Četudi je bil monakovski sporazum vsaj za nekaj časa vzbudil upanje, da je mir rešen, moramo sedaj Vendarle priznati, da nas dogodki po moiakovski konferenci še niso pripeljali daleč na poti miru. Grenka resnica je, da se bo Avstralija v prihodnjih letih — kdaj, ni mogoče reči — znašla v položaju, da sc bo morala braniti pred zunanjim napadom. Upoštevajte, dokler je šs čas, da visi usoda Avstralije na eni sami niti. Zato ne dvomim v vaš odgovor na naš poziv za zbiranje prostovoljcev, da povečamo svojo narodno milico. Povsem odkrito vam izjavljam, da je mit Avstralije še daleč od tega, da bi bil žc rešen in zagotovljen.« drobiž Nemški Usti prinašajo vest.'' da bo začela država v krajih Spodnje Koroške graditi nove šole. Nemško učiteljstvo iz vse države je kancelarju Hitlerju poklonilo za njegov rojstni dan zbirko 400.000 mark (nad 5 milijonov dinarjev) s prošnjo, naj bi se v podeželskih občinah obmejnega ozemlja gradila nova šolska poslopja. V Borovlje je prispelo na oddih 20 otrok iz sudetsko-nemškega ozemlja. V Borovljah je umrl tovarnar in izdelovalec usnja g. Ludvik Polak, rodom iz Tržiča. Oče umrlega je bil ob prihodu na Koroško zaveden narodnjak. 3. december je bil dan »narodne vzajemnosti«. Odlični predstavniki stranke in države so pobirali darove za zimsko pomoč. Na Dunaju je med drugimi pobiral tudi državni komisar Burckel, v Celovcu pa deželni glavar minister Klausner in celovški župan, židje so imeli ta dan hišni zapor. V Grebinji so odprli nemški otroški vrtec za 70 otrok. Voditeljice nemških otroških vrtcev so imele 14-dnevni tečaj na Osojah. Potujoča zobna klinika dobrodelne organizacije NSV se je mudila dva meseca na šolah v Golšovi in na Žihpoljah. Shodi in govori ministrov Beograd, 10. decembra. AA. Nocoj je bila prirejena v Beogradu velika baklada, ki predstavlja največjo manifestacijo zvestobo in udanosti beograjskega meščanstva. predsedniku JRZ dr. Milanu Stoja-dinoviču. Nepregledne vrste meščanov so defilirale po ulici pred predaedništvom vlade ter navdušeno vzklikale voditelju JRZ Vse naokrog pred palačo predsedništva vlade je bila zbrana ogromna množica ljudstva, tako da so morali ustaviti vsak promet, številni govorniki iz meščanskih, delavskih in mladinskih vrst so v svojih ognjevitih govorih izražali navdušenje in globoko prepričanje v veličastno zmago JRZ pri jutrišnjih volitvah. Posebno so poudarjali, da jutrišnja zmaga pomeni največji triumf jugoslovanske narodne in državne ideje nad vsemi poskusi da se poruši narodna zavest in narodno edinstvo. Na balkonu predsedništva vlade se je pojavil predsednik dr. Milan Stojadinovič v družbi z notranjim min strom dr. Antonom Korošcem. Ko ga je ljudstvo zagledalo, se je razlil silen val navdušenja. Predsednik vlade je pozdravil zbrane meščane s temile besedami: Bratje bojevniki! Vi ste ustvarili to državo, tovariši delavci, vi, ki s svojimi pridnimi rokami prinašate narodno blagostanje draga moja mladina, na kateri počiva bodečnos; naše države, vi vsi najbolje veste, kaj pomeni čuvati in ohraniti Jugoslavijo To je ravno smisel in pomen jutrišnjih volitev. Naš program je: En kralj, en narod, ena država. Vem da boste jutri izpolnili svojo dolžnost do kraja. Jutri bomo slavili veliko zmago. Zahvaljujem se vam. za izraze spoštovanja, udanosti in ljubezni, živeli! Po govoru predsednika vlade se je množica ljudstva v največjem redu podala skozi mesto. Na čelu je igrala godba, v sporedu pa so nosili številne zastave ter navdušeno vzklikali, predsedniku vlade in JRZ, dr. Milanu Stojadinoviču Te manifestacije so trajale pozno v noč. Zagreb, 9 dec. AA. Minister za trgovino in industrijo Nikola Kabalin je govoril v Zagrebu 8 decembra v Delavski zbornici Med drugim je dejal: Zelo vesel sem. da morem dva dni pred volitvami govoriti pred tako odlično družbo svojih prijateljev in prijateljev naše stranke Dve stvari sta, kateri moram takoj v začetku govora omeniti, in to je. da sem bil tudi dosedaj zagrebški poslanec in da sem prišel zato, da za te volitve ponovno v tem mestu kandidiram Zato moram predložiti račun o svojem dosedanjem delu. Drugo je pa to, da moram poudariti svojo čast, da sem minister v vladi dr. Stojadinoviča. (Živel!) Ko so bile volitve leta 1935.. so imeli skoro vsi kandidati pri svoji agitaciji za volitve dr-žavno-pravne parole. Če so na programu imeli tudi točke, ki so se nanašale na gospodarske, socialne in kulturne razmere, se zanje niso nikdar zadosti brigali, niti polagali nanje posebno važnost. Sele z vstopom dr. Stojadinoviča kot finančnega ministra na vlado, se je začelo smotreno delo na tem poprišču. Tudi jaz sem v skupščini in finančnem odboru svoje delo osredotočil na gospodarska vprašanja. Moje delo je stremelo za tem, da se našemu Zagrebu izdejstvuje čim več ugodnosti. (Odobravanje.) Za gospodarsko obnovo države pa se je v največji meri zavzela vlada dr. Milana Stojadinoviča. Sklenila je več gospodarskih dogovorov, na podlagi ugodnih političnih pogodb, Ki jih je sklenila s tujimi državami Dr Stojadinoviču se je posrečilo poleg starih prijateljev dobiti še nove, zlasti med našimi sosedi. Tako se mu je posrečilo urediti tudi gospodarske stike z vsemi sosedi okrog nas Drugo področje, na katerem sem skušal v skupščini delati, je bila pro-sveta. Bil sem prepričanja, da je treba kulturno delo dvigniti na višjo stopnjo, kar je prvi pogoj politične zrelosti naroda. Poudarjal Sem, da je mnogo univerz pri nas, pa malo osnovnih šol. Dalje sem tudi poudarjal, da dosedaj univerze niso zadostno opremljene in da nimajo niti potrebnih učil. Zagreb je v tem zlasti čutil pomanjkanje. Dalje smo se odločno zavzeli za popravila in zboljšanja naših pristanišč. ki so bila skoro vsa zelo zanemarjena Pod vlado dr Stojadinoviča so se ti krediti povečali za 100 milijonov. (Burno odobravanje.) Ko sem prišel v skupščino, nisem bil član nobene politične stranka. Hotel sem videti, katera stranka bo branila tiste ideje, ki sem bil zanje vnet prav od svojih mladih let. Potem sem stopil v JRZ, ko je naš voditelj dr. Stojadinovič (živel!) na velikem mladinskem zborovanju dejal, da se bo boril za edinstvo. Zato sem smatral, da je moja in vseh nacionalistov dolžnost, da podpro dr. Stojadinoviča. Tako sem stopil v JRZ. (Tako je!) Dr. Stojadinoviču so očitali, da zadosti odločno ne zastopa nacionalne ideje. Pa sta dve skupini. So samo nacionalisti, ki samo govore in nacionalisti, ki delajo. Dr. Stojadinovič je manj govoril, pa zato več delal (burno odobravanje). Nekateri nacionalisti so hoteli jugoslovanstvo vsiliti. Dr. Stojadinovič pa je dejal, da je treba to idejo razširiti na ta način, da se ustvari med ljudstvom zadovoljstvo s korenitimi socialnimi in gospodarskimi osnovami. Preko ministra za socialno politiko je vpeljal v državi socialen red in pravico in izdal v tem smislu številne ukrepe. Po dr. Stojadinovičevem prepričanju se jugoslovanstvo ne sme vsiljevati, temveč ga je treba samo prebuditi, to pa se bo zgodilo le takrat če se kulturno prerodi ves narod. Zato tako pogosto odpiramo nove šole, gradimo nove zgradbe in ustanavljamo kulturne ustanove. To je razlika med Jugoslovanom dr. Stojadinovičem in Jugoslovani, ki so bili njegovi predni- Puhlmannov čaj ublaži kašelj in razkraja sluz. — Dobiva se v vseh lekarnah. Originahii zavitek od 125 g din 37.—. Ogl. reg. S. br. 1503-1939 - ki. Temu je dokaz tudi to, da so ti Jugoslovani predhodniki kaj malo pomišljali, ko so še zvezali z dr. Mačkom. (Dol z, njim!) Maček jih je sprejel pod svoje okrilje in se ni nič obotavljal v svojem govoru, ki ga je objavil Hrvatski dnevnik in ga imenoval programatični govor, da ne bi vsakemu povedal svoje in celo bivšim samostojnim demokratom, ki so sedaj njegoVi tovariši in sodelavci. O Petru Zivkoviču je dr. Maček dejal v svojem govoru: Ne bom omenil žalostnih dni hrvatskega naroda, ko je šel skozi svojo Golgoto, ko je užival blagodati orožniških kopit, pa vendar takrat ni pozabil na svojo svobodo. To je dejal Maček na naslov Petra Zivkoviča. Čeprav Maček tako ravna s svojimi tovariši in prijatelji, pa teh unitaristov prav nič ne ovira, da ne bi z njim hodili roko v roki. Ti nekdanji unitaristi in zlasti pristaši JNS so storili najslabše, ker so stopili na listo dr. Mačka. Kaj moramo mi, ki smo prepričani nacionalisti, sprejeti takšno zaušnico. Kaj morajo prečanski Srbi, ki so za to Jugo-goslavijo toliko trpeli, mirno potrpeti in sprejeti zaušnico? (Vzkliki: Ne moremo in ne bomo!) Kaj je še kje večje nasprotje, kakor pa sta imeni Maček-Jevtič. Maček pravi dr. Stojadinoviču, da je fašist. Kaj pa so njegove »Seljačke zaštite« kakor fašistične skupine. Maček prepričuje ves svet, da je pobornik demokracije. Kaj pa je tisti strašanski teror v savski banovini proti vsakomur, ki hoče voliti po svojem prepričanju in noče voliti dr. Mačka? Teror se dviga proti vsem in vsakomur. Maček terorizira v prvi vrsti svoje pristaše. Mač : grozi vsakomur, grozi tudi Zidom in drugim manjšinam, da jih bo vrgel čez državno mejo. Grozi pa tudi uradnikom. Ze pred letom dni je izdal znani proglas uradnikom v Zagrebu, da ne bodo prejemali penzije od hrvaškega naroda tisti, ki bodo proti njemu. Jaz jih pa vprašam: Od koga bodo dobili pokojnine in plače po 11. decembru, ko bomo mi izvojevali sijajno zmago. Ko je leta 1906. stopila hrvaško-srbska koalicija na volitve, je tedanji podban Nikolič izrekel znano krilatico: Mi ne zahtevamo par-dona, pa ga tudi ne bomo dali. — Kakor je znala vlada dr. Stojadinoviča dati svobodo, tako bo znala zaščititi tudi svobodo prepričanja. Ko mi stopamo pred volilce in prijatelje z dokazi v rokah ter pobijamo njegovo politiko, tako nasprotniki ne znajo nič drugega, kakor z grdimi izrazi govoriti o naših prvakih. Dr. Maček je govoril o naših politikih take stvari, ki ne pristo.iajo kulturnemu človeku. Kdo jo pozabil, da je on neko naše ljudstvo opso-val z najgršimi izrazi, pa je pri tem sam pozabil, da je bil rojen kot sin tistega ljudstva. Opozicija širi razne prerokbe, ki se ne bodo nikdar uresničile. Mi pa se sklicujemo na naše delo. Po 11. decembru ne bomo nič drugega delali, kakor še naprej neutrudljivo delali. Nato je minister Kabalin našteval uspehe vlade dr. Stojadinoviča na vseh poljih. Govoril je tudi o reformah na vsem področju, govoril o trgovinskih pogodbah ter o koristnih posledicah, ki so jih rodile. Nato se je bavil zlasti z uredbami in ukrepi, ki jih je izdalo njegovo ministrstvo v zadnjem času. Rekel je tudi toler Takoj po prihodu v ministrstvo za trgovino in industrijo sem naročil obrtniškim zbornicam, naj se takoj izdelajo predlogi za uredbo za zavarovanje obrtnikov. S tem bi se zavarovale rodbine našega najbolj tvornega gospodarskega stanu. Minister Kabalin se je bavil nato z velikimi zunanjepolitičnimi uspehi vlade, ki je odstranila vsa trenja v naših mejah. Kakor je vlada mogla doseči take velike uspehe na polju zunanje politike, gospodarstva, kulture in socialne prenovitve, tako ja imela uspeha tudi v notranji politiki. Zato je treba dati vladi še vnaprej popolno zaupanje, da bo nadaljevala s svojim delom. Tisti, ki hočejo zmedo v državi, naj glasujejo za Mačka, a mi ki hočemo red in mir, bomo glasovali za dr. Stojadinoviča. Tisti, ki hočejo poslušati že stokrat izrečene fraze, naj glasujejo za dr. Mačka, a mi, ki hočemo delo, bomo glasovali za dr. Stojadinoviča. Kdor hoče, da ljudstvo še naprej ostane revno, naj glasuje za dr. Mačka, a kdor je za blagostanje, naj glasuje za dr. Stojadinoviča. Vsi gla-sujmo 11. decembra složno za dr. Stojadinoviča. Vremenska napoved Zemur.ska: Dež v zapadnl polovici države, v severovzhodnih krajih košava. Toplota se bo dvignila« Zagrebška: Spočetka vedro, pozneje oblačno in deževno, nekoliko topleje. Dunajska: Nobene bistvene spremembo sedanjega vremena. tirno* m m \ 3 Nedelja, 1L TOL 1938. Bratje se vračajo Iz tujine Prizori ob vrnitvi prekmurskih sezonskih delavcev iz Nemčije Nali prekmurski delavci na veleposestvlh v Nemčiji Maribor, 10. decembra Ka:talca peronske ure se brez naglice pomikata proti dvajseti. Mraz je in drobne kaplje škropijo zarjavele tovorne vagone. Svetilke mečejo rumeno svetlobo po peronu. Nekje v mraku Je zapiskal vlak. Zaslišal se je vrisk in že sopiha vlak proti postaji. Osem sto parov rok — da, osem sto parov rok v naglici odpira okna in vrata vagonov, dviga košare, nove pletene košare in pakete in potem se iz vagonov vsi-pajo, drug za drugim, dolge vrste ljudi, ki so se po osmih mesecih dela na tujem pripeljali v domovino. Nihče jim ni izrekel dobrodošlico. Pri nas je največ navada, da pozdravljamo le take ljudi, ki so oblečeni v lepe obleke in Imajo gladke, negovane obraze. Utrujeni, naveličani vožnje se vsipajo prekmurski ljudje iz vagonov, oblečeni v delavske obleke, v katerih so kopali tujo zemljo. Počasi, neskončno počasi se potem vsa vrsta premika proti klopem, na katerih 6toji šest škafov razkuževalne vode. Tam se začne prava formalnost, ki se štiri ure Eozneje konča pri zadnjem okencu veli-e dvorane, kjer dobi vsakdo svoj vozni listek do domače postaje. Razkuževanje? »Hande wasehen dahler!« vpijejo uslužbenci in stražniki jim pomagajo deloma t vpitjem, deloma z rokami, da se strnejo vrste natovorjenih ljudi proti škafom. Drug za drugim vtikajo ljudje otrple prste v karbolno vodo — in s tem je razkuževanje opravljeno. »Hier Hande vvaschen?« izprašujejo tisti, ki so pozabili slovensko. »Umijte si roke! Hitro! Naprej!« Nekdo si z umazano vodo v škafih moči obraz in ženska za njim se glasno smeje: »Ksiht nicht, du ...« i. Na pred, napred, narode!« pritiskajo zadnji in potem se začne dolgo čakanje pred okenci, kjer se vrši izmenjava denarja, kjer se izdajajo objave za znižano vožnjo in druge formalnosti. »Halgaš — Tišina!« »Hana! Hana!« »Naprej s košarami! Kam rineS!« vpijejo stražniki. »Naci, si čiio?« Naci se preriva med ženskami in jezno odgovarja: »Vse mate samo velki straj vsikdar!« »Svak, vi ste gotovi?« Ljudje vpijejo, se zadevajo ob košare, se kličejo v gneči in umikajo stražnikom. Vrata v menjalnico so le napol odprta. Po eden in po dva lahko stopajo ljudje noter, in potem se lztegajo roke — črne, tuljave roke. Gospodje ob okencu skoraj ne vidijo obrazov, — vidijo le črno, hrapavo dlan, na kateri se sveti denar. Vidijo ogoljen rokav suknje ali tanke žen-ske bluze^^_. _____.._- " ašice spominu Ibala Cafponija »Jutro« je beležilo, da je v Kraljeviči umrl bivši župan in lekarnar g. Hani-bal Capponi. Vest o njegovi smrti je zlasti zadela ljubljanske Kolašice, ki so nnm v počastitev njegovega spomina poslale naslednje vrstice: Kar ima Kolo jugoslo venskih sester svoj Dečji dom Frainje Tavčarjeve v Kraljeviči, smo imele ljubljanske Kolašice često opravka v raznih zadevah našega doma pri pokojnem županu g. Hanibalu Capponiju. Bili nam je vsestransko nakloni-en, resnično, bil je iskreni maš prijatelj. Nebroj uslug je Storil našim kolonijam in zanje mu dolguje naše kolo veliiko hvaležnost. Koliko dobrega bi bil ta plemeniti mož še lahko storil svojim dragim Kraljevačem in tudi na-4im kolonijam! Hanibal Capponi je bil visoko izobražen, finega nastopa, po prepričanju odločen jugoslovanski narodnjak. Se letos na kraljev rojstni dan smo ga Kolašice z otroki naše kolonije poslušale v Sokolairni, kjer je imel kot starosta Sokola krasen pri godni govor. Čeprav ni bil več župan, si je pridobil še to zaslugo za svoj kraj, da je ladjedelnica v Kraljeviči prejela letos več milijonov vladne podpore za svoj razmah. V Slovenijo je Hanibal Cappomii posebno rad zahajal, bodi že na Gorenjsko aili v lovišča kočevskih gozdov, kjer je bil stalen gost ugledine družine Rudeževih, ki imajo svojo krasno vilo v najlepšem, najbolj romantičnem kotičku Kraljeviče. Pokojno našo predsednico gospo Franjo Tavčarjevo je visoko cenil in tudi nekajkrat obiskal na Visokem Z nami je bil povezan, z nami je čutil, zato tembolj občutimo njegovo izgubo. Ko se bo pomladi iznova oživil naš Dečji dom v Kraljeviči, ne bodo pozabile se pokloniti in prinesti cvetja na prerani grob — hvaležne Kolašice. Izjava Glede na naše opozorilo v »Jutru« št. 282 z dne 6. decembra 1938 izjavljamo, da g. Ferdinand Požek iz Ljubljane ni dal povoda za to opozorilo. Prepričali smo se namreč, da je bila vmes pomota, ker je dotični komitent, ki je pri nas reklamiral naročilo dano g. Požeku, v resnici naročil knjigo pri drugem založništvu. V Ljubljani, dne 6. decembra 1938. Tiskovna zadruga r, z. z o. z. v Ljubljani. »Daj pasoš!... Idi te tam! Idlte tam, vi!...« priganja stražnik. Nekdo se preriva mimo in drži visoko v zrak šalico črne kave. »Mesta, marva!« vpije nekdo nad ljudmi, ki se mu nimajo kam umakniti. »Ich verstehe nicht slowenisch ...« plašno razlaga drobna ženica, ki se pelje proti Dolnji Lendavi. »Vi morate pokazati kufer!« opominja carinski uslužbenec. »Prinesite osem... osem-feketi« kliče uradnik za drugo mizo in neobrit moški obraz pozorno gleda v uradnikove oči in izprašuje: »Feketi?« Mimo dolge mize defilirajo obrazi — suhi, utrujeni, upadli moški in ženski obrazi. Bele rute, nemarno zavezani šali, zmečkane kravate. Nekdo drugi se kakor pijan ziblje med ljudmi in deklamira: »Sad 6u tek da po-štujem domovino... Poljubio sam vagone, novac, hlebac... naš hlebac...« »Pripravite drobiž! Dva dinarja dajte!...« »Vacl 2efa! — Kje je ta Vacl 2efa?« Ljudje se prepirajo, vpijejo, izprašujejo — vmes pa se sliši enakomerno urednikovo klicanje: »Ropoša Ivana! Kolarič Marija! Za Beltince! Za Mursko Soboto, kdo je še?« »Biikvič, esi hodi!« »Kje je Ropoša Ivana?« Na hodniku pa čepe ženske z otročički ln na pečeh sušijo mokre plenice. »Vsak naj pripravi sedem dinarjev!« vpije uslužbenec, ki izdaja objave. In ljudje odpirajo denarnice in naštevajo drobiž — tu dva, tam sedem, tam osem... Ljudje postajajo bolj in bolj nestrpni, zunaj se mudi za prtljago, ki jo Je treba prenesti na drugi vlak, tam priganjajo železničarji, tu pa gre vsa stvar tako neskončno počasi in zamotano! »Vsakši bi si sam karto ktipo, zakaj Je treba vsega tega...« godrnjajo ljudje in izprašujejo nekoga, ki jih ne sliši. »Na vsakšem prsti san mela deset krvavih žulov...« Ura Je ena, ko se dvorana začne počasi prazniti. Vlak bo krenil iz Maribora šele ob šestih zjutraj. Dež je ponehal. Na vlažnih tleh stoje v dolgih vrstah kovčegi, zavoji, paketi, na njih pa sede ljudje in molče čakajo jutra. Zebe jih. Po peronu se zibljejo trije fantje, ki so se v restavraciji najedli goljaša in popili nekaj vina. Katarina Spur Zaslužnim delavcem čast in priznanje Spet bo Ka Jesenicah prisrčna počastitev dela Jesenice, 10 decembra Kranjska industrijska družba je pred dvema letoma prvič priredila v jeseniški Kazini častni večer onim delavcem, ki pri podjetju nepretrgano služijo že nad 40 let. Takrat je bilo povabljenih okoli 60 pred-delavcev in delavcev, ki so bili zaposleni v tovarnah nepretrgano od 40 do 60 let. Vsi so bili dobro pogoščeni in so dobili lepe priznalne listine, kakor tudi denarne nagrade, ki so jim za praznike posebno prav prišle. Lani so bili deležni nagrad in priznanja oni preddelavci in delavci, ki so v letu 1937 dovršili 40 let nepretrganega službovanja. Letos v petek 16. decembra pa pridejo na vrsto oni. ki so v tem času dovršili 401etno dobo nepretrganega dela pri podjetju. Delavskega častnega večera se vsako leto udeleži generalni ravnatelj KID g. Karol Noot v spremstvu prokuristov. ob-ratovodij in višjih uradnikov. Na takih večerih ni nobene razlike med predstavniki podjetja in med delavci. Obratovodje prijateljsko kramljajo z delavci ln se zanimajo za delo v obratih, pomenek pa se zasuče tudi na domače družinske razmere Delavci se pri tej priliki porazgovorijo tudi med seboj in vzbujajo spomine na one lepe mladostne dni, ko so kot dečki ali že zastavni fantje prišli delat v železarske obrate, pustili so v hjih svoja najlepša leta, ter so pri delu zase in za svoje družine osiveli Pri takih, tako zelo redkih prilikah se med njimi na lep način izravnajo morebitna nesoglasja in se izreče marsikatera prijetna in bodrilna tovariška beseda. V letošnjem letu so dopolnili 40 let nepretrganega službovanja pri Kranjski industrij, družbi naslednji preddelavci in delavci: Jakob Kleč, Štefan Ravnik, Franc Justin, Janez Korošec, Tomaž Verdnik, Janez Šporn, Jakob Kos, Vinko Ambro-žič, Jernej Erbežnik. Franc Kristan, Janez Mirtič in Josip Kunstelj. Povabljena sta tudi jubilanta Miha Slam in Anton Lukan, ki sta bila pred kratkim upokojena. Za zaušnico — nsz v Tragična smrt znanega mariborskega izvoščka Maribor. 10. decembra 37-letni izvošček Franc Šumandl. usluž-ben pri izvošaku Antonu Modlu, ki ima svoje podjetje Ob železnici 2, je bil v Mariboru zelo znan. Dane^ ponoči pa ga je doletela tragična usoda, ki je zahtevala njegovo življenje Pred glavnim kolodvorom je čakal do prihoda graškega potniškega vlaka ob 21.30. Neki trgovec ki se je pri peljal iz Nemčije, se je vsede! v njegov voz in naročil Sumandlu, naj ga prepelje v Radvanje. Šumandl ga je pripeljal domov, nato pa se je še podal v Mandlovo gostil no, kjer je naročil četrt litra vina Nekatere priče zatrjujejo, da je bii šumand' že ob prihodu v gostilno nekoliko vinjen. Ko je Šumandl zunaj pred gostilno pil naročeno vino, se je pojavil pred gostilno 30-letni čevljarski pomočnik Josip Topolčnik iz Šmartna na Pohorju Šumandl je od naročenega četrt litra vina izpil samo polovico, drugo polovico pa je ponudil Topolč-niku, ki je do dna izpil. Šumandl in Topolčnik sta se poslovila in stopila k vozilu. Bilo je okoli polnoči, ko je obstalo pred hišo štev. 10 v Dvorakovi ulici vozilo Izvošček je bil popolnoma miren in se ni premaknil. Precej dolgo je stalo vozilo pred dotično hišo. To je zbudilo zanimanje službujočega stražnika, ki se je približal vozilu in pričel klicati izvoščka da bi izvedel od njega, koga čaka. Stražnikov) klici pa so bili zaman. Izvošček je sipal nevzdramno spanje. Nato je stopil stražnik na vozilo in si izvoščka ogledal iz bliž.me. Osupnil je. Izvoščkov plašč je bil ves krvav, prav tako obleka. Ko ga je stražnik potipal, je začu- til ob dotiku mrtvaško mrzloto. Takoj mu je b:i!o jasno, da gre za zločin O tem svojem doživljaju je takoj obvestil policijskega dežurnega, nakar se je podala v Dvo-rakovo ulico policijska komisija, ki je ugotovila Šumandlovo sunit. V zvezi s to tajinstveno smrtjo izvoščka Sumandla so pričela oblastva z obsežnimi poizvedbami. Preiskave so se lotili z vnemo studenški orožniki, ki so na podlagi informacij takoj ubrali pravo sled in še ponoči zajeli Josipa Topolčnika, ki so ga davi ob 4. našli na stanovanju upokojenega železničarja Ivana Pliberška v Zgornjem Radvanju Ko so ga priče'i zasliševati, je skušal izmakniti Toda pod težo okoliščin, ki so mu jih p-ikazali studenški orožniki pod vodstvom komandirja g. Žagarja, je končno klonil in skesano priznal zločin. Izpovedal je. da sta se našla s Šumandlom pn Mandlu. da je potem zunaj pred gostilno izpil ostanek Šumand1ove<*a vina. Ko sta pri snela do vozila, mu ie šumandl še v šali deial. da ga nelje v Maribor, če mu plača 2 »kovača« Nato mu je Topolčnik odgovoril, da ga ni treba peljati, češ da stanuje itak v bližini v Zgornjem Radvanju. Nato sta se v šali pričela zbadati. iz šale pa jc nastala kruta resnica, ko je pokojni Šumandl v prepiru, kakor zatrjuje Topolčnik. prisolil TopoI"niku zaušnico. Humorja v vinjenosti je bilo konec Topolčnika je zaušnica tako razdražila. da je segel po nožu in ga za=adil Šumandlu naravnost v srce. Pokojni Šumandl se je pognal na sedež, udaril z bičem po konju in se odnehal proti Mariboru. Med potjo pa je izkrvavel in Preselili smo se Vlade II n d e • t r i a v e ImdIII Ikul« O O i Ko m p j blago iz prave, izbrane australske volne je konj pripeljal svojega voznika mrtvega v Maribor Dogodka ni razen neke priče, ki je slučajno šla tedaj mimo gostilne, videl nikdo, ker so po njunem odhodu gostilno zaprli. Truplo mrtvega Franca Suimandfa so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču na Pobrežju, kjer je bila danes popoldne sodna obdukcija. Sod.ni zdravnik dr. Zorjan je ugotovil, da je šla noževa ostrina naravnost skozi šumadlovo srce, tako da bi bila tud; takojšnja zdravniška pomoč brezuspešna. V zvezj s tragično smrtjo pokojnega šu-mandLa so se v dopoldanskih urah razširile IX) Mariboru najrazličnejše govorice o roparskem umoru in podobnem. Preiskava pa je dognala, da gre za uboj v prepiru in maščevanju zaradi malenkostnega povoda. Josipa Topolčnika so po končanem zasliševanju oddali v tukajšnje sodne zapore. Zlati Jubilej savinjskega trgovca Celje. 10. decembra Gosp. Anton Cvenkel, veletrgovec v Št. Petru v Savinjski dolini, praznuje v nedeljo 11. t. m. 50-letnico svojega trgovskega udejstvo\ranja. Jubilant se je rodil 30. avgusta 1871. Dne 16 julija 1902 se je poročil z gdč. Valerijo Zanierjevo, hčerko velet rgovca Norberta Zcnierja v Št. Pavlu pri Preboldu, in pristopil k tvrdki Zanier & sin kot družabnik. V začetku l. 1919. je ustanovil skupno z veletrgovcem g. Elsbacher-jem v Laškem in pokojnima veletrgovcema p g. Ivanom Ravnikarjem in Antonom Ko-lencem veletrgovino »Zvezo slovenskih trgovcev v Celju«, ki je I. 1927. likvidirala, ker so bili družabniki preveč zaposleni v svojih domačih podjetjih. Gosp. Cvenket je tudi družabnik podjetja »Sladkor« v Ljubljani. Gosp. Cvenkel slovi kot izredno marljiv, preudaren in skrben gospodar. V svojem podjetju, ki uživa velik sloves, je vzgojil že celo vrsto dobrih trgovskih moči. Spričevala tvrdke Zanier & sin so najboljše priporočilo in odpirajo nameščencem pot do najbolj odgovornih mest. Mnogi bivši nameščenci g. Cvenkla so danes ugledni trgovci ali pa zavzemajo važna mesta kot uslužbenci velikih tvrdk. Gosp. Cvenkel se z veliko agilnostjo in z zelo lepimi uspehi udejstvu-je tudi v javnem gospodarskem življenju. Sresko združenje trgmcev v Celju ga šteje med svoje dolgoletne odbornike in izredno uspešne sodelavce. S svojo temeljitostjo. stvarnostjo m tehtnostjo je dosegel že mnogo uspehov za trgovski stan in za trgovsko organizacijo. Dolgo vrsto let je zastopal interese svojih trgovskih tovarišev v davčnem reklamacijskem odboru in dosegel presenetljive uspehe. Jubilanta dičijo kre-menit značaj, strogo nacionalna miselnost in blago srce, zato uživa tudi med prebivalstvom splošen ugled in veliko priljubljenost. Gosp. Cvenklu iskreno čestitamo k lepemu jubileju in mu želimo še dolgo vrsto let uspešnega javnega udejstvovanja v zdravju in zadovoljstvu! Mikula Letič Kdorkoli je poznal pokojnega sodnika Vugo, se ga rad spominja. Pri spominu nanj se tudi gotovo vsakdo nasmehne. Pokojni Vuga je bil namreč šaljivec po božji volji. Mali in veliki problemi življenja so v njegovi bistri, šegavi glavi zavzemali z neizprosno doslednostjo prikupno, veselo obliko; v vsaki stvar, v vsakem srečanju, takorekoč v vsaki besedi je našel in zadel humoristično stran. Spore, ki jih je v svojem uradovanju dostojanstveno reševal v smislu suhoparnih paragrafov, je je zvečer v prijateljski družbi opisoval z vzvišenim razumevanjem smejočega se filozofa. Zaključeval pa jih je tako, da ni bilo priziva. Kajti veseli smeh njegovih prijateljev je njegove »rešitve« potrjeval za vse inštance. Seveda je iz svoje uradne prakse jemal le okvir za svoje okrogle zgodbe, vse drugo je dodajal iz svoje bujne, neugnane hudomušnosti. Klasična je njegova zgodba, kako je v neki zapuščinski razpravi razdelil hišo pokojnega očeta med dva nasprotujoča si sinova; treba jo bo povedati, da ne pade v pozabo. Dober človek je bil pokojni Vuga in zato dober sodnik. Prerano je odšel. Ena zgodba pa se je Vugi pripetila v njegovem uradovanju. ki je od začetka do konca resnična. Te pa ni nikoli pripovedoval. Najbrže ga je jezilo, da je bila zgodba sama na sebi tako okrogla, da ji ni bilo ničesar dodati. Ali pa je imel kak drug vzrok. Prosim, sodite : Zopet enkrat je bil Vuga potegnil v veselem prijateljskem krogu pozno v noč. Z brnečo glavo je naslednje jutro prišel v urad. Tam ga je že čakal na mizi obširen spisi. Razpravljati je bilo treba o dolgi kazenski tožbi Katarine Otorepec proti Ani Močnik radi razžaljenja časti. Vuga je zadevo že poznal. Nasmehnil se je, ko se je bil spomnil, da je med drugimi duhovitostmi inkriminirana tudi opazka Ane Močnik, češ. da ima Katarina Otorepec tako dolg jezik, da bi si lahko ž njim popek lizala. Obenem se Je Vuga tudi ustrašil. Nasprotnici sta si očitali medsebojno nešteto dejani in besed in zaslišati je bilo treba kakih deset prič. On pa ni vedel, ali ima na vratu glavo ali bačvo. Ah, da bi se le mo gel danes rešiti te neprijetne zadeve! Bože moj, tudi sodnik je človek, podvržen vsem človeškim slabostim. Da bi razpravo prenesel na kak drug dan radi »uradnega zadržka«, na to ni bilo niti misliti. Pokojni Vuga je bil vesten do skrajnosti in zdelo bi se mu, da ne bi imel več pravice hoditi v veseli krog svojih številnih prijateljev, če bi radi tega imelo le količkaj trpeti njegovo poklicno delo. Kaj storiti? Vuga je hitro sklenil: »Nič! Tožiteljico bom prepričal, da umakne tožbo, toženka Ana Močnik pa bo vesela, da se reši te stvari, kjer ji preti obsodba. In vsega bo v četrt ure konec.« Sunkoma ie stopil k vratom ter zaklical na hodnik: »Katarina Otorepec!« Vstopila je okrogla, zelo okrogla ženica, odločnih kretenj in odločnega obraza. Takoj si lahko spoznal, da ni bilo treba, da se je na naslovni strani tožbe še posebej označila kot branjevka. Vuga je nadel svoj najslajši smeh, s prijazno roko ji je ponudil stol in začel z glasom, ki je spominjal na cedeč se med : »Izvolite sesti, milostljiva gospa.« »Hvala, gospod sodnik.« »Torej, milostljiva gospa Katarina Otorepec, tu imamo razpravljati o Vaši tožbi proti Ani Močnikovi. Glejte, milostljiva gospa, saj se vam ne izplača, da bi gnali to stvar naprej. To so le prazne besede, ki so spuhtele v zrak in ki so že davno pozabljene. Ce tirate zadevo do skrajnega, imate le razburjenje, izgubo časa, vzbuja se sovraštvo, nastaja samo nepotreben greh. Kaj pa od tega, tudi če bo Ana Močnik obsojena? Ali ni bolje, da ona podpiše primeren preklic, vi ji pa odpustite, kakor se spodobi krščanskemu človeku? Kaj pravite k temu, milostljiva gospa?« »Gospod sodnik, ni mogoče. Jaz ne morem odpustiti, ne morem pozabiti. Jaz hočem sodbo!« Vuga je dvignil glas: »Ampak gospa moja, pomislite vendar, da nimate nikake koristi od tega, temveč samo sitnosti, poti in izgubo časa; ln Se stroške, ker boste morali založiti koleke, nasprotnici pa nI kaj vzeti, tudi če bo pb- Prašiča je zaklal za svoje pogrebce Zagorje, 10. decembra. Vse prebivalstvo zagorske doline razpravlja o nenavadni smrti 75-letnega pre-vžitkarja Ivana Kovača, po domače Lovrič-ka iz Za vin nad Zagorjem. Pokojni Lovri-ček je bii! zaradi odkritega značaja, prijetne zgovornosti in delavnosti povsod priljubljen. Odlkar je izročil posestvo sinu, je vedno še marsikod našel kaj priložnostnega zaslužka. Zadnje čase je bil zaposlen pri občinskih cestah. Na zimo pa mu je mnogo neslo klanje prašičev pri posameznih gospodarjih. V torek zjutraj je bil doma pri mmu, da mu zakolje prašiča. Svoje delo je opravil kar najbolje in je bil še prav posebno vesel zaradi dobro opitane živali. Zaklanega prašiča so zvalili v »trugo«, ga oparili in nato čistili ščetine z njega. Pri tem delu so pa prisotni opazili, da je 75-1 etni mož naenkrat postal nenavadno okreten, obenem pa tudi molčeč. Nenadno se je zgrudi? čez trugo. Razburjeni in prestrašeni so ga brž vzdignili in ga zanesli v hišo. Ker je še kazal znake življenja, so mu skušali pomagati. Najprej so poslali po duhovnika v Zagorje. Ali tudi duhovnik je prispel preka-sno, kajti Ivan Kovač je medtem že izdihnil Na praznik so ga ob velikem številu prijateljev in znancev položili na zagorskem pokopališču k večnemu počitku. Pri zdravnika »Ta naval krvi v glavo je neznosen. Kaj mislite, gospod doktor, kaj bo temu vzrok?« »Stvar je vendar Jasna: priroda stremi za tem, da izpolni vse praznine.« Nagrobni napis Na nekem nemškem pokopališču imajo na nagrobniku naslednji napis: »Tu počiva v gospodu Hans Miiller. 21-vel je 28 let kot človek in 6 let kot zakonec.« Voda na lastni mlin Vdova: »Moja hčerka vas ima strašno rada.« Gospod: »Res? To me pa veseli.« Vdova: »Prav danes mi je spet rekla, da bi vas hotela imeti za očeta.« sojena. Poslušajte mene, bolje in lepše bo, če se poravnate, gospa«. »Ne, gospod sodnik. Jaz hočem sodbo!« Vuga je krepko povzel: »ženska božja, dajte si dopovedati. Ved vam je vreden preklic v rokah, ki ga lahko vsakomur pokažete, nego sodba, ki ostane v aktih in ki je nihče ne vidi. Meni boste vendar verjeli. Jaz vam svetujem v vašo korist. Stvar se utegne končati tudi drugače; vse je odvisno od prič. Te vas lahko pokopajo. Bodite pametni, ženska, poravnajte se!« »Je vse zastonj, gospod sodnik. Javno me je ozmerjala, ves trg se je smejal. Pomislite! Jaz, jaz da imam jezik dolg do popka! Ko nikomur ne rečem žal besede! Te sramote ne prenesem, ne pozabim. Ne poravnam se! Hočem sodbo, pa naj stane, kar hoče. Priče naj se zaslišijo, resnica naj se izkaže, jaz se ne bojim! — Hq£em sodbo, sodbo!« Vuga je vstal in udaril po mizi: »Presneta baba, zadnjikrat te vprašam, ali se boš poravnala ali ne?« »Ne in ne! Hočem sodbo, samo sodbo!« Vse zaman. Vuga se je vdal. S pogledom, ki je bil obrnjen na pol navzgor, napol v stran, se je vsedel in vzel spis v roke. Poklical je priče. Opoldne je šele končal z zasliševanjem in lahko objavil sodbo.— Tisti večer pa je bil v krogu prijateljev nenavadno redkobeseden. fostani in ostani član Vodnikove družbe: PRESELILA a JE S STAREGA TRGA TVRDKA FR* P. ZAJEC, izprašali optik In ur ar ▼ Stritarjevo ulico št. 6 pri frančiškanskem mosta (tromostovje) — Ljubljana Cene solidne! — Priporoča m m nadaljnjo naklonjenost — Strokovna IzvrSltev! ♦ Odlikovanje gasilcev brežiškega sreza. Gasilska zajednica dravske banovine v Ljubljani Je odlikovala s srebrnim križcem za požrtvovalnost v gasilski službi več članov gasilske župe in gasilskih čet brežiškega sreza. Izmed odlikovancev sta bila nedavno v »Slovencu« z imenom navedena le dva, kar je vzbudilo čuden vtis pri drugih, enako zaslužnih gasilcih. Odlikovani »o bili: v upravi gasilske župe podstarešina Anton Cetin, Mostec, tajnik Leopold Skerget, Sevnica, in bliagajnlk Adolf Berložnik, Brežice, ter naslednji člani gasilskih čet: iz Sevnice: predsednik Josip Kladnik, odbornik Rudolf Salamon ln gasilec Rudolf Ledenik, lz Brežic poveljnik Anton Pečnik, iz Sromelj bivši poveljnik Franc Suša, iz Vidma predsednik Rupert Uršič in blagajnik Karol Ger-fak, lz F-akovca predsednik Franc Rada-jiovič, iz Senovega poveljnik Josip Z ni dar. • Pred državno komisijo za praktične učiteljske Izpite v Ljubljani so v dneh od 8. do 9. decembra 1938 položili praktični učiteljski Izpit naslednji učitelji in učiteljice: Kučan Koloman, Cuček Kared, Koren Alojzij, Mihelič Edvard, Narad Marija, Pajk Marija, Bezeg Danica, Hafner Marija, Kelvišar Marija, Kuhar Ivan, Oset £ora, Šinkovec Emanuel, Vaupotič Ivan. UUBLJAKA (amenskesa dl-Telefon SS-ZS te* prtroartl gtruig * •• Ordlniza H— • Izpit za specialista lz kirurgije Jena- g-avil z odličnim uspehom g. tir. Jože afner. Čestitamo! • Osebna vest. Ravnatelj meščanske Šole v Gomji Radgoni g. Alfred Kos je napredoval v V. položajno skupino. • Kltzpla službe lekarnarja. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje mesto lekarnarja, uradniškega pripravnika pri banovinski centralni lek»arni ln veledrogeriji v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu S 3. zakona o uradnikih ter diplomirani farmacevtih. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi v Ljubljani do 22. decembra 1938. cpiikw LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA BMMBBBDMBMMi ♦ Nove poslovalnice Zveze ta tujski promet na Gorenjskem. Zveza za tujski promet v Ljubljani je v večdnevnem tečaju izvežbala tajnike tujsko-prometnih društev v Ratečab, Kranjski gori in Sv. Janezu v Bohinju, da bi lahko v teh krajih preko zime poleg svojih poslovalnic na Jesenicah, Bledu in Kranju vdrževala tudi poslovalnice, ki bi lahko v vsakem pogledu služile inozemskim gostom in smučarjem. V okviru tega tečaja, v katerem so udeleženci praktično izvežt.ani predvsem v izplačevanju turističnih čekov, so se vršila tudi predavanja priznanih naših sodelavcev na polju tujskega prometa in zimskega spoorta. Gosp,a Copelandova, lektorica ljubljanske univerze, je predavala o navadah ln potrebah angleških turistov, gospod inž. Fran j o Aučin o zimskih turah v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniških planinah, g. Gnidovec pa še posebej o PokljukL LONGINES t švicarska ura poznana po svoji točnosti, eleganci ln vsakomur zmogljivi ceni. millllllllUilllllllllllllllUlill; • Desetletnica dermatovenerološke klinike v Zagrebu. Izšla je spomenica, ki prikazuje delo dermatovenerološke klinike v Zagrebu lz dobe 10 let, to je od onega časa, ko je predstojnik klinike prof. dr. Fran Kogoj prevzel še gole zidove v kliničnem poslopju na šalati. Uvod spomenice naglaša, da je ta važna klinika v 10 letih sprejela toliko pacientov in obiskov, kakor ima mesto Zagreb prebivalcev. Kliniko z ambukatorijem in bolniškim oddelkom so odprli v začetku decembra leta 1928. Prvega stacionarnega pacienta sov bolniškem oddelku dobili že 3. decembra 1928. Takrat je bil opremljen samo del bolniškega oddellaa, v katerem je bilo 42 postelj. Zdaj je v bolniškem oddelku prostora za 70 bolnikov. Ambulatorij je v 10 letih obiskalo nad 200.000 pacientov. V bolniškem oddelku pa je bilo stacioniranih nad 7.000 bolnikov. ♦ Poroka. V četrtek proti večeru sta se pri sv. Jakobu v Ljubljani poročila gdč. Erika Skušova in kapetan fregate vojni hidropilot in poveljnik kraljevskega bro da »Neretva« g. Anton A. Lenarčič. Po ročil ju je g. župnik Janko Barle. H naše pop"'arne Japonke in vrlemu r; morskemu častnilui želimo vso srečo! ♦ poroka. Na praznik 8. t- m. sta se poročila g. Jože Pisansky, trgovec na Jesenicah in gdč. Olga Vrenko, iz ugledne Vrenkove družine na Bizeljskem. NaAa iskrene čestitke. ♦ Novi grobovi. Včeraj so pokopali na Viču g. Franca Vrečarja, policijskega nadzornika v pokoju. Umrl je v starosti 68 let; bil je v Ljubljani splošno znan ln spoštovan. Tudi njegov sin je v policijski službi. V Slovenskih Konjicah j« umrl g. Franjo Medved, oskrbnik pri upravi vele-posestev dr. Hugona Windischgratza. Pokopali so ga včeraj ob 15. — V Sežani je umrl g. Rasto Senčar, trgovski uradnik, star Sele 27 let. — V Ljubljani je umrla gospa NeZika Dolinarjeva, soproga višje, ga svetnika drž. žel. v pokoju. Ugledno pokojnico bodo danes ob 14. prepeljali v Rateče-Planico, kjer bo pogreb Jutri dopoldne. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Zahvaljujemo se »a prekrasne vence in Številne izraze sočutja ob težki izgubi predragega soproga ln papana. — Rodbina Križmanova. ♦ Slaba cesta med Zfagrebom ln Karlov-cem. Podjetniki Karlov ca so se že nekajkrat obrnili na merodajna mesta s prošnjami, da bl se določila sredstva za najnujnejša popravila zelo prometne ceste, ki veže Karlovac z Zagrebom. Vse prošnje ln akcije pa so ostale brez uspeha. V zadnjih tednih je postala cesta za vozni promet nesposobna in so ziaradi tega hudo oškodovani lastniki motornih vozil, ki morajo za svoja vozila plačevati visoke takse .čeprav po cesti ne morejo voziti. Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. Ali že veste, da popolnoma odprodajamo velemanufakturo LENASI & GERKMAN LJUBLJANA, kamgarn, sukno, damsko blago in svila. — Poslužite se ugodnosti. • Novo gledališko poslopje v NiSu. Narodno gledališče v Nišu je priredilo te dni zadnjo krstno predstavo v svojem starem poslopju. Novo, lepo tn moderno poslopje gledališča je že gotovo in zdaj dovršujejo opremo. Novo gledališko poslopje bodo slovesno izročili namenu 25. t. m. ln se bodo te redke kulturne slavnosti udeležili predstavniki mnogih kulturnih in narodnih organizacij. Na, dan otvoritve bo že prva predstava v novem gledališču. Čuvajte zdravje! rft ^ poMfka fMb ep KOB7TNO apuato«. p. wm Hjndn* rabim, aa I......In— KČRTING, BLAUPUNKT SACHSENWERK OUT«« ANTON BIRKE LJUBI JAHA Mestni trg »t. 9 o— Rezervni oficirji, kj tole obiskovati tečaj za polaganje Izpita za vlSji čin. naj se javijo v torek IS. t. m. od pol 19. do pol 20. v pisarni pododbora. Kongresni trg 1-n., zaradi važnega obvestila. Udru-ženje rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana. n— Jugoslovansko klrurtko društvo, sekcija Ljubljana bo imela 13 t. m. ob 18. strokovni sestanek v predavalnici bolnice za ženske bolezni v LJubljani Na sporedu Je predavanje dr. Bogdana B reci ja: ploska noga, konservativno ln operativno zdravljenje; demonstracija dr. Janka Pompe: Sinu 1 tis paranasalis, Phle-gmona orbitae. Vabljeni vsi zdravniki! u— Kolo Jugoslovenskih sester, podružnica Moste — sv. Peter vljudno vabi vse svoje dobrotnike in članice na božičnico, ki jo bo priredilo dne 17. t. m. ob 4. url popoldne v dvorani kina Moste. n— Zveza akademsko Izobraženih ton vabi svoje članice na redni sestanek (Cankarjev večer), ki bo v torek 13. t. m. ob 20.30 v klubski sobi kavarne »Unkm«. n— Ciril Metodove razglednice se dobe v trgovinah, trafikah in CMD pisarni, Beethovnova ulica št- 2. Cenjenim damam najvljudneje sporočam, da sem o t v o r 11 a kozmetični salon za nego lica ln kože. — Glede na svojo dolgoletno ln izkušenj-polno delovanje na polju damske kozmetike sem prepričana, da bom zadovoljila tudi Vas Zato prosim, da ml v polni meri poverite svoje cenjeno zaupanje. Kozmetični salon MARLYNE Draga Bottos V novi hiši poleg palače Slavije, GaJeva ni. Sprejemam od 9.—12. ln 14.— 18. ure. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7, je izposodila meseca novembra 4733 strankam 14677 knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od pol 16. do pol 20. ure, ob sobotah od 15. do pol 20. ure ter izposojuje knjige v 10 jezikih ln modne liste vsakomur, kdor se zadosti legitimira. Izven ljubljanskim bralcem pošilja knjige tudi po pošti. u— Podporno društvo za gluhonemo mladino se Iskreno zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so se odzvali naši prošnji ln s svojimi darili omogočili lepo miklavževo prireditev naši ubogi gluhonemi mladini. Malo veselja poznajo ti otroci, ki jim je narava vzela enega najdražjih čutov in ki izhajajo iz najsiro-mašnejših družin, zato so jim naše mi-klavževe prireditve velik praznik, ki ga ne pozabijo vse leta u— Mestno zdravniško dežurno službo bo vršil od danes od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Franc Ciber, Srbska uL št. 7/L, telefon St. 36-41. Proda se manjše INDUSTRIJSKO PODJETJE v večjem mestu Slovenije, z dobrim donosom. Potrebni kapital cca Din 50.000. — Medprodajalci izključeni! — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«. u— O bednem življenju krvodajalcev smo že večkrat razpravljali. Krvodajalec rešuje s svojo krvjo življenje bolnikov, premožnih in revnih. Svojo kri sicer prodaja, a cena je zelo, zelo nizka. Ni v nikakršnem razmerju s tem, kar krvodajalec na svojih telesnih močeh izgubi, Se manj pa je z njo plačana njegova požrtvovalnost. Ce hočemo Imenovati krvodajalce nekakšne poslovne ljudi današnje dobe, potem ne smemo pozabiti, da so ti »poslovni« ljudje zelo požrtvovalni, zelo potrebni ln zelo slabo plačani. V Zagrebu so se, kakor znano, krvodajalci organizirali, da so s svojo organizacijo v najtesnejših stikih z upravami bolnišnic. Organizacija vodi vrstni red dajalcev krvi in skrbi tudi sporazumno z upravami bolnišnic za oskrbo onih članov, ki postanejo po mnogih transfuzijah izčrpani. Pri nas pa ni take orgianizacije in — kar je Se bolj žalostno — nihče se ne briga, da bi bili krvodajalci primerno vpoštevani in zaščiteni. Poleg tega je pri nas še cena krvi nižja kakor — recimo — v Beogradu in Zagrebu. Dalje se krvodajalci upravi-čeno pritožujejo, da niso za enake usluge in enako požrtvovalnost v enaki meri upoštevani. Prav Lahko bi se dalo urediti, da bi krvodajalec, ki je da'j časla izčrpan dobil kak zaslužek v bolnišnici. Upravičeno reflektirajo taki krvodajalci na me-sta začasnih bolničarjev-dnevničarjev in na razna druga dela, ki so pri upravi bolnišnic potrebna. Med njimi so tudi taki, ki so kot vojaki služili v bolničarskih četah, drugi so spet bili v boljših časih kvalificirtani delavci, a kaj to pomaga, ko pa o teh ljudeh nihče ne vodi evidence. Kri si prodal, dobil si malo plačilo — in s tem je opravljeno. Vse svoje težnje so krvodajalci že nekajkrat opisali na mero-dajnih mestih in čaka nia rešitev že dolge mesece prošnja, katero je podpisalo 21 krvodajalcev. o— Pn vsakem delu največ trpijo noge, ker nosijo težo celega telesa. Negujte noge, da boste tudi v pozni starosti imeli elegantno in prožno hojo. V naši higienič-no urejeni pedikuri Vam osvežimo noge v kopeli ter brez bolečin ln brez kemičnih sredstev odstranimo kurja očesa, trdo kožo ln zarasle nohte. Vse orodje in delo je zajamCeno čisto in desinficirano. Odpornost nog in boljšo cirkulacijo krvi Vam poveča strokovnjaško izvršena masaža. Nega nog z masažo 10 din. Prepričajte se sami, priporočite nas svojim znancem. — Bata. o— Ob prehodu 1» Jeseni v rimo Je Zv«» sa gospodinj priredila ▼ društvenih prostorih v Gradišču zanimivo, aktualno raz-•tavico, ki bo brez dvoma zanimala vse neše žene. ki Imajo nekaj smisla za ročno delo ln vobče te praktično gospodarstvo v hlšt Letošnjo razstavo bo priredlteljice posvetile volni ln volnenim Izdelkom. Vzord, s katerimi eo napolnile društveno dvoranico, nudijo dovolj nazorno sliko možnosti, ki m v domačem delu te vrste nudijo skrbni, varčni frenL Raz^avljenl so izdelki vseh vrst, od preprostega ovratnika do volnene obleke ln ume-no vezene preproge, kakršne se po tradicionalnih vzhodnih motivih zmerom uspešneje uveljavljajo po naših meščanskih hišah. Posebnega zanimanja 8o vredni Izdelki, napravljeni iz volne starih, odloženih ko-madov. v celoti razstava zasluži, da ji nate gospodinje poeveiijo več pozornosti. Mogočna zdravilna moč narave se le posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Propagandna plesna revija najnovej« SJh družabnih plesov »Lambeth-VVaJk, Pa-iais-Gllde, BlackpooMValk, Swing-step, Passo-doble« ln te znanih družabno-sport-nlh plesov se vr&j v torek 18. t. m. ob 20. urj med plesno vajo »Jenkove Sole« v veliki dvorani Kazine. Pri reviji, ki bo tra^ jala od 22. do pol 23. ure nastopijo najboljši ljubljanski pari-članj »Plesno-spor-nega kluba« ln mojster Jenko. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Vsako nedeljo ob 16. »popoldanski ples«. V ponedeljek ob 20. »začetnlškl tečaj ea novince«. Dijakl-nje popust. Že tretja polilfka rimskih snkenj, sedaj po znižanih cenah, od oenenlh do najfinejših. TIVAR OBLEKE: nasproti glavne pošte — Ljubljana »Na ledeni ploSSi*. Znamenita komedija češkega ptaatedja Viljema Wem«rji je tmela na vseh odrih, kjerkoli je bila Igrana velik uspeh, te večji uspeh pa je imelo to delo kot film. Cehi so to UHojsfcnovtoo zasedli s svojimi najboljšimi igreicL. Vlogo starega profesorja Juneka Igra mamc.niri F. Smoiilk, njegovo hčerko doktorico Pavlo pri nas popularna Lida Baarova, nadalje srečamo v filmu našega znanca te Ljubljane člana dramskega gledališča Zvonimirja Rogo-za tn druge češke umetnik«. \Vcrncrjevo d©-lo »Na ledeni plošii« nasn v ostri realistični projekciji prikazuje življenje današnje človeške družbe, riasti življenje naše mladine. Doba kriz-a, brezposelnosti hi vsi problemi, ki bičajo današnjo generacijo, so pri-kazami v vsej svoji krutosti Sijajno je podana figura starega profesorja, ki stoji na razpotju dveh stoletij ter gleda in opazuje današnjo družbo i mladino • trdnim občutkom, da današnji »vet nima rod onih nekdanjih čvrstih temeljev, temveč da stoji sredi nazburkameaga oceana. Ltikor na kaki ledeni ploščo, ka jo ženejo divji vaiori vsakdanjosti r negotovost aH oolo v propast. Skrajni čas je že, da človeštvo pod-vzarne vse korake, da se ta plošča ustavi in da se človeška družba vrne v stari tir. Sijajni film, ki ga j« režiia'1 izborno znameniti režiser F. Frlč, naj si ogledajo vsi prijatelji filmsike, zlasti slovanske umetnosti v kinu »Union««. NrATM^TSu: moram dati v javnost, kupil sera rimske suknjo ln obleko, pomislite oboje me Je stalo samo f}|n 780*"" nad vse sem zadovoljen, kaj mislite kje T eirefiqnrri — »jgod suacjS Roadsru i 3M31gQ MVAIT o— Plesna Sala na Taboru Ima drevi ob 20. redno plesno vajo. Tramvajska prog« na Dolenjski cesti bo ostala do nadaljnjega razdeljena še na 2 delni progi, tako da velja vožnja od Rakovnika do glavne pošte 1.50, do glavnega kolodvora pa 2 din, kakor je bilo to doslej. Iz Jesenic Zvočni kino »Radio« predvaja danes ob 3. pop. ln 8. zvečer velefilm »Nepoznana«. Med dodatki barvana šala in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Tajna razprava«. Iz Hrastnika h— Obe volišči v Hrastniku za današnje volitve sta v deški ljudski §oli. Poverjeništvo jadranske straže priredi v soboto 17. t m dve predavanji o morju In sicer popoldne za mladino, ob 19. pa za odrasle. — Predaval bo g. Pir-nat iz Ljubljane. Vstopnine ne bo. Vabljeni vsi! _ Zvočni kino Sofeol predvaja danes herojski, pustolovski velefilm »General Garcia«. — Za božič pride najlepši in najdražji film sedanjosti »čuvarji Indije«. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? Po nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, Ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in hripi, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki oolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & (Jo., Berlin 614, MUggelstrasse Nr. 25-25a. Odobreno o<1 m:n soc pol. san tetsko oddelienje S. Dr 2416 od 12. XII. 1933 e— Kje bomo v Celju volili? Za današnje skupščinske volitve je v mestni občini celjski določenih naslednjih osem volišč: I. volišče v sobi štev. 6- v I. nadstropju mestnega poglavarstva (dohod iz Prešernove ulice) za volilce z začetnicami priimka A. B, C- TI. volišče v sobi štv. 31. mestnega poglavarstva (dohod iz Gosposke ulice) za volilce z začetnicami priimka č, D, E, F. III. volišče v telovadnici meščanske šole (dehou iz Stros'smayer-jeve ulice) za volilce z zače nicami priimka G, H, I, J IV volišče v telovadnici I. mestne narodne šole (dohod Gregorčičeve ulice) za volilce z začetnico priimka K. V. volišče v Delavskem domu poleg poslopja mestne elektrarne (dohod z Vrazovega trga) za volilce z začetnicami priimka L, M, N, O. VI. volišče v telovadnici drž. realne gimnazije (dohod iz Malga-jeve ulice i za volilce z začetnicami priimka P, R VTI. volišče v rudarski šoli (dohod z Mariborske ces e) za volilce z začetnicami priimka S. š, T. VIII. volišče v telcvadnici II. deške narodne šole (bivše okoliške šole z dohodom iz Komenske-ga ulice) za volilce z začetnicami priimka U, V, Z, ž. Volitve trajajo ves dan od 7. zjutraj neprestano do 18. Vse volilce opezarjamo, da se naj dobro informirajo, kako naj volijo. _mm . m b—» —— i—rn-fTi i 1 BOŽIČ prihaja, pohitite že sedaj na TRAJNO, znižano na din 50.—. Priznano Sepo delo. R. GROBELNIK, CELJE e— Cankarjev večer bo priredilo ljudsko vseučilišče jutri ob 20. ob 201etnici smr i Ivana Cankarja. Predaval bo znani literarni zgodovinar dr. A. Slodnjak, recitiral pa režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec. Udeležite se Cankarjevega večera v čim večjem številu ! e_ Knjige Vodnikove družbe dobite v celjski pe-diužnici Jutra« v Kocenovi ulici. Knjige dobijo tudi oni, ki se na novo prijavijo kot člani. ~V ©LITVE! Predno greste v Celje, že doma zvolite, kje boste nabavili blago za zimska oblačila. Izvolite f najboljši in najcenejši nabavni vir Blago želite dobre kakovosti Cene morajo biti zmerne engros cene. Izbira dovolj velika za vsak okus, postrežba vseskozi potšena M A N U PA K T U R N A TRGOVINA Franc Dob3vičnik, Celje Vam vse gornje želje lahko izpolni. Ker je trgovina v stranski neprometni gosposki ulici, strogo pazi nato, da je vsako blago vsaj ne kaj cenejše, da si na ta način privabi obilen obisk volimo torej ljudsko manufakturno trgovino F. DO-BOVIČNIK CELJE, katera se Vam toplo priporoča in Vam zagotavlja zelo ugoden nakup! e— Krstna predstava tragedije »Grohar«, novega dela pisatelja Ivana Mraka bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Po krstni vprizoritvi Mrakove-§ra »čajkovskega«, ki je bila v pretekli sezoni pravtako v Celju, vlada sedaj za novo Mrakovo delo živahno zanimanje. e— Zdravniško predavanje. Poverjeni-štvo Saveza grafičnih delavcev v Celju bo priredilo v četrtek 15. t. m. ob 18 zdravniško predavanje v poslopju Delavske z;bornice v Razlagovi ulici. Predaval bo g. dr. Prodan iz Ljubljane. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. Na to zanimivo in poučno predavanje opozarjamo tudi ostalo delavstvo. KINO UNION, CELJE predvaja: 11. do 13. dec. »Pastorka« (češki film) 14. do 15. dec. »Vstajenje ljubezni« (Yvona) 16. do 18. dec. »Koncert na Tirolskem«. e— »Brezov gaj«. Ljubljanska drama je vprizorila v petek v celjskem gledališču rBrezov gaj<\ komedijo sodobnega angleškega pisatelja J. B. Priestleya. Pisatelj je obdelal dokaj malo verjetno snov. Igri manjka eno"na linija, prepričevalen razvoj in privlačen humor. Komedija sama v Celju ni doživela uspeha, v skrbni režiji g. Rratka Krefta so se igralci potrudili, da zabrišejo hi^e igre. Zlasti so ss odlikovali gg. Levar in Daneš ter ge. Nablocka in P. Juvanova. Iluminacija ni bila v redu. če je n. pr vrt v ozadju v dnevni svetlobi, mora si jat i luč tudi skozi okno 2-obe. Gledališče je bilo dobro obiskano. — ;R. P. KINO METROPOL, prinaša: 11. do 13. dec. »Tiha noč — sveta noč«, 14. do 16. dec. »Izsiljevalci«, 17. do 20. dec. »Andaluzijske noči«. e— Spomin na otvoritev belokranjske železnice. Celjska »Nova Doba« objavlja: Na praznik 8. t. m. je bila slovesno otvor-jena železniška proga Sevnica—št. Janž. Dobro je, če se spomnimo otvoritve belokranjske železnice za časa pokojne Avstrije". O tej otvoritvi piše danes že pokojni pisatelj dr. Ivan Lah v svoji : Knjigi ■spominov« na strani 122. in 142. prav zanimive stvari. Tu je govora o banketu, ki je bil v Črnomlju, pa je tudi govora o prstanu Narodne odbrane z mrtvaško glavo. Tedanji urednik Dneva« pisatelj Ivan Lah je bil ob izbruhu vojne 1. 1914. de-nunciran in obtožen da je na tem banketu nosil na roki prstan Narodne odbrane z mrtvaško glavo. V 'Knjigi spom;nov« pisatelj Ivan Lah opisuje potek razprave pred sodiščem in navaja tudi imena raznih mož. ki so tedaj po želji avstrijskih denunc;antov videli na njegovi roki prstan Narodne odbrane, ki ga pa pisatelj Ivan Lah ni poznal in ga tudi ni nikdar nosil. Danes, ko je vse to že davna preteklost in smo vse pozabili, je ta odstavek v pisatejjevi knjigi zelo značilen in dragocen prispevek k presoji značajev, ki še danes šarijo po Sloveniji. e— V celjski bolnišnici sta umrla v petek 75-letna preužitkarica Lucija Mlina-ričeva iz Zibikr in (S6-letni dninar Anton Godicl iz žusma Na Krtovi ces i 16 a v Celju je umrla v 65-letna delavka Marija Ruprehtcva. e— 14-letna deklica je izginila, že v oktobru smo poročali, da je 4. oktobra izginila od doma v Celju 14-letna Kornelija Hermanova, hčerka g. Franca Hermana. Deklica se še do danes ni vrnila in tudi ni bilo mogoče najti sledi za njo. Hermanova je velike, močne postave in ima rjave, kratke lase. Kt.rr bi kaj vedel o njej, naj to takoj sporoči najbližji policijski ali orožniški postaji ali pa očetu pogrešane deklice, če bi se izkazalo ,da kdo ne mara dati zadevnih podatkov o deklici, bo oče postopal sodnijsko. Vljudno sporočam cenj. strankam, da bom po smrti svojega soproga vodila brivnico še naprej, v istem lokalu z najboljšimi močmi. — Za obilen obisk se vljudno priporoča AGI KKAJNC, vdova, CELJE, Ilazlagrova ul. a— Cankarjeva razstava v Studijski knjižnici. Za 20 obletnico Cankarjeve smrti je pripravila Studijska knjižnica v svoji čitalnici razstavo pisateljevih del, rokopisov, slik. karikatur in važnejše literature o njem. Razstava bo odprta od 12. do 17 t. m. vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18 Vstopnine ni. a— Cankarjeva proslava v gledališču. V torek 13. t. m. bo v Narodnem gledališču spominska predstava »Kralja na Betajnovi« ob 201etnici Cankarieve smrti Režija je v rokah g. J Koviča. Preči predstavo spominski nagovor. F1EPR0GE perzija, smirna, pliš, volnene, jutene, pred-nostelinike in kokose kupite najceneje pri »OBNOVA« — F. Novak — Jurčičeva 6 a— Tovorni avto v lekarno. Tovorni avto, ki je last Stanka Zupančiča iz Haj-dine pri Ptuju in na katerem je bilo 3500 kg zaklanih svinj, se je hotel na vogalu Frankopanove in Dvorakove ulice izogniti kolesarki, pa je pri tem zavozil v vogal hiše, kjer se nahaja Albanežejeva lekarna. Ves prednji del vozila je poškodovan in trpi Zupančič preko 10.000 din škode. — Na Glavnem trgu pa sta se splašila konja nekemu vozniku. Zavozila sta v stojnice branjevk pred Marij;no soho in jih prevrnila. Skoda, ki jo trpijo prizadete bra-njevke, je izdatna a— Zgorela je žag a, last lesnega trgovca Maksa šumara pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Ogenj se je tako na^lo razširil, da so lahko rešili samo dva glavna jermena s koles turbine svetolen.arške elektrarne, ki je nastanjena v istem objektu. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, strumno požrtvovalnost pa so pokazali tudi svetotrojiški gasilci. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika, tako da je ostal Sv. Lenart brez luči. škoda znaša okoli 150.000 din. a— lOkrat v kaznilnici je bil Tomaž Zorjan, delavec iz Vinskega vrha pri Ormožu, ki je umrl v kaznilniški bolnišnici v 56. letu svoje starosti. S tatvinami je pričel v zgodnji mladosti ter je dosegel pravi kriminalni rekord: 25 kazni v 41 letih. Če je izjemoma prišel na svobodo, je bil strah in trepet domačega prebivalstva. Njegova specialiteta so bili vlomi v zaklenjene hiše, shrambe in zidanice. Iz Trbovelj t— Važno predavanje. Kakor smo že poročali, se bo v vrsti predavanj, ki jih priredijo trboveljske Kolašice v teku zimskih mesecev, obravnavalo stališče žene v rodbini in javnosti. V prvo vrsto predavanj spada predvsem zanimiva tema »Naravni in umetni splav ter njegove posledice«, o čemer bo spregovoril 13. t. m. ob 6. zvečer v Delavskem domu občinski zdravnik g. dr. Krasnik. Predavanje je prvenstvene važnosti za matere in žene zlasti iz naših delavskih vrst, med katerimi se zadnje čase kažejo zelo kvarne posledice umetnega splava, škodljivi pojav, ki je sicer danes razširjen v vseh ljudskih plasteh, zlasti po industrijskih krajih, resno ograža živijenje in zdravje številnim materam. Vljudno vabimo naše žene in dekleta, da se koristnega in za naše razmere prepotrebnega predavanja udeležijo čim številnejše. Vstop prost, a— V Ljudski univerzi bo predaval 12. t— Lepo uspeli koncert je priredil zna-t. m. prof. Jan Šedivy o kulturnem in j ni pevski jazz kvartet v Sokolskem domu. gospodarskem napredku slovaškega na- 1 Spored, ki so ga poleg domačega kvarte-roda. Skioptične slike V petek 16 t. m. i ta gg. Rihar, Rak, Odlazek, Ravnihar izbo literarni večer pisatelja Juša Kozaka, i vajali člani priznanega ljubljanskega go- Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da BOM OTVORIL na novo preurejeno restavracijo v ŠKOF JI LOKI, Mestni trg st. 22 v nedeljo 18. decembra t. 1. Tujske sobe s tekočo vodo. Avto garaže. — Tel. št. 21. Prvovrstna kuhinja. Na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Jamčim za pristna izbrana vina. Trgovski potniki popust. — Za obilen obisk se priporočata Janko ln Fani Galjot a— Maribor 1918-1938. O tej temi je predaval v petek zvečer v dvorani Ljudske univerze arhivar prof Baš V skrbni analizi razvojnih činiteljev je na podlagi podrobne statistike prikazal gospodarsko in kulturno rast povojnega Maribora v zvezi z novim geopolitičnim položajem, v katerem se je znašel Maribor pred 20 leti, ki je prevzel nalogo severozapadnih vrat v našo državo Za svoja temeljita izvajanja je bil deležen toplega priznanja navzočih poslušalcev. Specialist za ženske bolezni ZOPET ORDINIRA Maribor — Tomšičev drevored 4, sanatorij. a— Predavan je pri Združenju trgovcev. V sredo 14 t. m priredi Združenje trgovcev ob 20 v svoji dvoran' Jurčičeva ul. 8/1 predavanje o temi »Železnica in javnost«. Predaval bo višji železniški kontrolor g. Ferdo žužek. — Vabimo vse člane, trgovske nameščence in nameščenke kakor tudi ostalo občinstvo ki se zanima za to važno vprašanje, k obilni udeležbi te poučne prireditve. a— 453.642 dinarjev je dosegel proti-tuberkulozni dinar za zgradbo azila jetič-nim bolnikom v novembru 1938 Izven stanovanj, akcije so darovali v ta sklad' mestni stavbenik Rudolf Kiffmann namesto nagrobnega venca pokojnemu Pavlu Heričku din 300 in v spomin pokojnemu stavbnemu svetniku Francu Madilu din 100. odvetniška pisarna dr Stefanoviča Danila iz neke sodne poravnave din 100, rodbina Sabotke din 100, od neimenovanega din 2.000. a— Slana je pobelila Maribor in okolico v noči na soboto. a— Tajinstvena usoda 801etne starke. Na praznik 8. t. m. je odšla od doma 80-letna Jožefa Sabeder. ki stanuje v Studencih v Pušnikovi ulici 23. Odtlej se ni več vrnila. Svojci se bojijo, da se ji ni kaj hudega pripetilo. a— V splošni bolnišnici morajo bolniki ležati po hodnikih. Pred 16 meseci je bil dograjen nov bolnišniški paviljon, ki je še sedaj v surovem stanju. Ta stavba je stala doslej 3 milijone dinarjev. Treba pa je še 6 miiijonov do končne ureditve. Država dolguje mariborski bolnišnici, ki je postavila stavbo iz lastnih sredstev, okoli 5 milijonov. Kakor se čuje, bo bolnišnica dobila pri Pokojninskem zavodu posojilo v primernem znesku, s katerim se bo omenjeni paviljon lahko dogradil. Za posojilo bo jamčila banovina s svojo stavbo v Strossmajerjevi ulici. a_ o tem in onem. Rabuka je nastala v neki gostilni na Frankopanovi cesti. Po'dek R. in Bertl C. sta šla igrat biljard za liter vina. Ko bi Bertl moral plačati ceho, pa si je premislil. Poldek se je v jezi zagnal v Bertla in ga treščil v okno, da so se razbile šipe. Nast.ala je rabuka. Steklenice in stoli so frčali po zraku, dok er ni intervenirala policija, ki je razčistila vprašanje, kdo mora poravnati račun za vino in razdejanje. — Družabniku tvrdke Zelenka & Co. g. Juriju polaku, ki stanuje v dr. Rosinovi 12, so odnesli iz vrta večjo množino perila v vrednosti okoli 1400 din. — Na Aleksandrovi cesti se je zaradi oslabelosti zgrudil na tla 79 letni starček Franc Rep iz Trčove. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. dalnega jazz kvarteta gg. pianist Adamič, na saksofonu g. Dražil in koncertni harmoniki g. Golob, je po svojem vsestransko umetniškem podajanju izzval živo odobravanje številnih poslušalcev. Culi smo celo vrsto živahnih plesnih komadov od foxa do sentimentalnih tango serenad, od katerih so koncertanti morali ponoviti na zahtevo publike več komadov. Domači kvartet se je odlikoval po svoji zn»ani prednašalni preciznosti in zelo pohvalni pevski tehniki, ki se je odlično odražala zlasti pri nekaterih tipičnih pesmih, ki jih je bilo treba ponavljati. Ljubljanski trije jazz koncertanti pa so bili na svojih instrumentih res pravi umetniki, ki jih je bilo užitek poslušati. Vsak od njih je žel buren aplavz ter moral ponavljati več posebno uspelih komadov. Uspeh koncerta je bil prav hvalevreden in kaže, da se naša publika zanima tudi za veselo plesno glasbo. Slične prireditve bodo pri nas gotovo našle še večkrat hvaležnih poslušalcev. ★ RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer veselo opereto »Dunajski zvoki«. Za dodatek Para-mountov zvočni tednik. Naše gledališče DRAMA Nedelja 11. decembra ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene. ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13.: Zaprto. Sreda, 14.: žene na Niskavuoriju. Red Sreda. OPERA Nedelja 11. decembra ob 20. uri: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 12. decembra: Zaprto. Torek, 13.: Zaprto. (Generalka). Sreda, 14.: Jolanta. Gianni Schicchi. Premiera. Premierski abonma. Čajkovski »Jolanta«. Puccmi: »Gianni Schicchi«. Ti dve zanimivi operni deli bosta prišli prihodnjo sredo v repertoar naše opere. Jolanta je delo čajkovskega, ki je pri nas docela nepoznano. Dejanje je lepe, globoko občutene lirske vsebine, prav tako je tudi glasba liričnega značaja in znano je, da je Čajkovski baš kot lirik nedosežen. Naslovno vlogo bo pela gdčna Vid ali jeva. njenega očeta kralja Reneeja ravnatelj Betetto. V ostalih vlogah: gdč. Hejbalova, ga. Poličeva in ga. španova ter gg. Franci, Janko, Dolničar in Josip Rus. Poleg Jolante se izvaja znana Pucci-nijeva enodejanka Gianni Schicchi z g. Jankom v naslovni vlogi. Obe deli sta na-študirala kapelnik Neffat in režiser Zupan. Premiera bo v sredo, dne 14. t. m. za premierski abonma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 11. ob 15.: Gašper in Hudamora. Znižane cene. Ob 20. Pesem s ceste. Znižane cene. ponedeljek, 12.: Zaprto. Torek, 13 ob 20.: Kralj na Betajnovi. Premiera. Cankarjeva spominska predstava. Red A. Končno smo sami v omari Tak je vzklik pomlajenega perila, ki je sedaj po pranju s ter-pentinovim milom »Oven« idealno čisto ter v veliko veselje gospodinje, ki odslej rabi samo milo »Oven«, ker daje perilu prijetno svež vonj. 9 I Nedelja 11. decembra Ljubljana 8: Kvintet pihal. _ 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Polke in koračnice (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Ignacij Lenček). — 10: Prenos cerkvene glasbe in stolnice. — 11.15: Virtuozi igrajo (plešče). — 11.30: Koncert s sodelovanjem gdč. Milice Polajnarjeve (sopran) in Radijskega orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Našim rojakom. Kvartet Fantje na vasi in plošče. — 17: Kmet. ura: življenje v moštu in vinu (inž. Ivo Zupančič). — 17.30: Mandolino igrajo (plošče). — 18: Koncert lahke glasbe (Cimerma-nov kvartet). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Orkestralno društvo Glasoene Matice.— 20.10: Okrogle in poskočne (plošče). — 22: Napovedi in poročila. — 22.15: Veseli zvoki Radijskega orkestra. jev »Faust«. — 22.40: Operetna muzika (plošče). — 24: Nočni koncert. — Pariz 19.30: Orgelski koncert. — 20.30: Violinske skladbe. — 21.30: Ples. — 22: Komorna glasba. — 23: ples. — Rim. 17.15: Harfe. — 21; Citraški zbor. — 22: Vojaška godba. — 23.15: Ples. Torek, 13. decembra Ljubljana 11: šolska ura: Otrok in mati v Cankarju (g. L. Mrzel). — 32: Radijski šramel. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Glasbene slike (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Verski svet in njegove vsebine (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela tedenska kronika. — 20: Operna glasba (Radijski orkester). — 21.15: Klavirski koncert ge. Jadvige štrukelj-Poženelove. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Samospevi ge. Zorke Levičnikove, pri klavirju prof. M. Lipovšek. VIDNO OSVEŽENA KOŽA BO RAZVESELILA TUDI VAS! Ze po nekaj dneh, se boste prepričali o prednostih Solea-mila. Beograd 17 40: Lahka glasba. — 20: Narodne pesmi in plesi. — 21: Orkester. — 22.15: Ples. — Zagreb 16.45: Plošče.— 20: Ruske pesmi in romance. — 21: Godba na pihala in ples. — Praga 20.20: Koncertni večer. — Varšava 21.20: Plesni večer. — Sofija 19: Lahka godba in ples.— 19.30: Beethovnove in Schubertove skladbe. — 20.55: Lahka in operetna muzika. _ Dunaj 12: Vojaška godba. — lrt: Lahka glasba. — 19: Komorne skladbe. — 20.10: Veseie in žalostne. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.20: Italijanska glasi:a — 20.10: Veliki orkester, mešani zbor in solisti. — 22.30: Lahka glasba. — Miinchen 19: Vojaška godba. — 20.10: Operni več<=>r. — 22.30: Lahka godba in ples. — Pariz 20.30: Petje. — 20.45: Humor. — 21.30: Uspavanke. — 24: Plesi. — Rim 17: Simf. koncert. — 21: Prenos opere »Arležanka«. Ponedeljek, 12. decembra Ljubljana 12: Uverture (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Zdravniška ura: Zgodovina psihiatrije (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Plošče. — 18.40: Kulturna kronika: O Ivanu Cankarju ob 201etnici smrti (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Spominski večer ob 20'etnici smrti Ivana Cankarja. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kreutzerjeva sonata (plošče). Beograd 16.45: Petje in orkestralna glasba. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Petje. — 20.30: Klavirski trio. — 20.40: Zborovsko petje. — 21.15: Klavirski kvartet. — 22.20: Ples. — Praga 19.50: Mešan glasbeni program. — 22.10: Lahak glasba. — Varšava 21.10: Pesmi in violinske skladbe. — 22: Orkester. — Sofija 17.30: Iz zvočnih filmov. — 18: Lahka, narodna in komorna glasba. — 19.30: Simf. koncert. — 20.55: Vesela muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.15: Petje. — 19.15: Kmetski večer. — 20.10: Mali orkester in solisti. — 22.30: Jugoslovanska violinska muzika. — 23: Nočni koncert in ples. — Berlin 20: Večer vesele muzi-ke. — 22.30: Kakor Dunaj. — Miinchen 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Goethe- SOKOL Sokol I Ljubljana Tabor. Ker se je število ženske dece tako povečalo, da ni več mogoča telovadba v enem oddelku, je vadit eljski zbor odločil, da razdeli deco po starosti v dva oddelka, ki imata telovadbo ob spodaj navedenih urah: ženska de-ca od 6. do 9. leta: torek in petek od 17. do 18. ure in ženska deca od 9. leta dalje: torek in petek od 18. do 19. ure. Opozarjamo starše na gornji razpored, posebno glede mlajše dece, in jih pozivamo, da privedejo svojo deco v sokolsko telovadnico in jo prepuste skrbnemu vodstvu naših vodnic. 17 P trii a Oglejte si na Slovenskem trgu razstiv-ljene najmodernejše damske klobuke po znižanih cenah. Izdelala jih je modistinja Anica Langusova, Ptuj. Drogerija Skočir ima v izložbi na Slov. trgu krasno izbiro praktičnih božičnih daril. Obdarujte z njimi svoje prijatelje. j— Zvočni kino predvaja v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Mademoiselle Docteur«. Razen tega se predvajata še Foksov žurnal in kulturni film. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — TELEFON 41-79 Nepozabna opereta J. Straussa NETOPIR V glavnih vlogah: Lida Baarova, H Sohnker, Hans Moser i. dr. Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. uri, jutri ob i/29. uri. SOKOLI! Posečajte in podpirajte sokolski kino! Prihodnji spored: MARYŠA Danes ob 2?0, 530 in 830 uri „Uspavanka" poje Giglt in „19 letna" — Kino Moste. I MATINEJA ob 10.30 uri Usoda treh vlog: PAUL HORBIGER, LUISE ULLRICH ln HEINZ RtKHMANN Vam je položena na dlan v veseli glasbeni komediji POVMATEK K SREČI KINO MATICA 21-24 — Bogat dopolnilni spored ! — Cene od Din 2.50—6.50. Poglejte si biser slovanske filmske umetnosti NA LEDENI PLOŠČI Na vseh svetovnih odrih in tuli v naši drami je to delo doseglo velik uspeh. Tudi kot film je Wernerjevo delo imelo povsod sijajne kritike to ogromen uspeh! Predstave ob 15., 17., in 21. uri v znameniti Wernerjevi drami »Lidč na kre«. F. Smolik, M. Baldova, Lida Baarova in Zvonimir Rogoz. Dopoldne ob 10.30 predvajamo isti film po znižanih cenah. KINO UNION — Tel. 22-21 I Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri — POLA NEGRI, velika umetnica v filmu ljubezni ,n "SSSSTŠLiT TANGO NOTURNO Rezervirajte si vstopnice!_ Ob 10.30 isti film — znižane cene! I Legendarne postave pesnikov in vitezov, lepih žena, pažev in dvorjanov v blesku in sijaju srednjega veka boste doživljali v velefilmu odličnih kvalitet razgibanega dejanja, humorja in širine Najnovejši teuniK v glavni vlogi RONALD COLMAN in FRANCES DEE. — Boj med ^ 4 J /^It/IAIT Burgundom in Parizom za časa kralja Ludovika XI. Rezervirajte f**« jI 1 llllStPlv TlrV T in dvignite pravočasno vstopnice že v predprodaji ! ! KINO MATICA 21-24 — Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri ! ti © § P Uf ar s F 9V682I si državni Izdatki Včeraj smo objav li pregled dohodkov za prvih sedem mesecev proračunskega leta 1938 CD (ne za 10 mesecev, kakor smo pomotno poročali), canes pa pruiašamo preg.ed izdatkov za isti čas v primeri z izdatki v enakem času proračunskega leta 1937/38. Izdatki so znašali (v mil jonih din; v oklepajih štev.lke za sedem mesecev leta 1937/38): Vrhovna državna uprava 1018 (99.7), pokojnine 603.9 (671.5), invalidske pod-poie ^ 53.5 (52.5), državni dolgovi 429.3 (483.2), ministrstvo za pravosodstvo 205.3. (190.7), m n:rtrstvo za pro?veto 515.9 (475.8), minstrstvo za zunanje pcsle 8S.0 (05.3), m nistrstvo za notranje posle 331.3 (206.2). ministrstvo za finance: m'.n;str-stvo in področna oblastva 178.G (164.7",, monopol 232.7 (157.5), Državna liipotekar-na banka 16.6 (14.3). Toštna hranilrdca 11.1 (9.6), državno posestvo BeHe 27.9 (28.9), državna tvorn'ca sladkorja na ču-karici 9.8 (6 0). mnistrstvo za vojsko in mornarico 1420.9 (1410.4), ministrstvo za cr-a-be 64.5 (53.2), ministrstvo za promet: rr:n;s:trstvo in področna ob^stva 16.3 (i?.5) od.de'ek za gradbo žrkznic 58.7 (•'>"7), uorava državnih železne 1255.3 (1001 3\ direkera r~čne r,lovbe 48.2 (47.4). ministrstvo za pošte, brzejav in telefon Gssps^a^sfee vesti — Naši dolgovi in terjale v su2etsK'h krajih- S posebno okrožnico z dne b. t. m. j pc-2"va Narodna banka, da naši državljani sporede. komu. koliko in od kdaj dolgujejo tvrdkam sli esebam v krajih, ki jih je češkoslovaška od .topila Nemčiji, in od koga, koliko in na podlagi katerega zaključka imajo terjatve v onih krajih. Gre tu za blagovne in neblagovne (finančne) posle in le za tiste, ki so zaključni p ed 11. oktobrom. Zato naj do 17. t. m. sporoče naši zadevni dolžniki ali upniki po bo-nkah Narodni banki: imena su-C-skih upnikov, oaneno dolžnik:v, zne £'.:e dolgov ali terjatev in datume, kdaj je cil odnosni pesel zaključen. Označijo raj p.oebej, ali sta d. g ah terjatev neblagovnega (finančne a) značaja. = Gršui gospodarstveniki pričakujejo izl.cijj.ar;je trgovine z Jugoslavijo. S:>lun-ela list Piogres« piinaša člsneli o razvoju grškejugoslovenskih trgovinskih odnošajev, .v katerem naglaša, da je po poteku grSkc-jugoslovenske trgovinske pogodba zagotovljena izmenjava blcga med obe ma državama z dopolnilnim pro okelom. Člr.nek zatrjuje, da se med grškimi gospodarstveniki p Jakuje z velkim zanimanjem delo posebne k; misije, ld ima ~a-1-igo, da preuči -se :ncžnosli razširjenja medsebojnih trrc vinskih st'kov. Ta komisija bo zatem preučila možne,rt uvedbe li-beralrejšega sistema v trgovinskem prometu med obema državama. Komisija se bo sestala v teku tega meeeca. Obravnavala bo tudi v glavnih črtah material, ki ibo služil za bazo novi t:gr vinski pogodbi med Grčijo in Jugorlavijo. = Nacionalizacija Jugoslovenskega Kredi net)a zavoda v Eecgrsdu Je bila izvršena te dni. Zavod je bil osnovan le a 1927. Med glavnimi ustanovitelji je bila znana bvd.!n-p:štanska banka Madžarska erkomptna in menjalna banka, lri je imela v rlik del delnic tega zavoda. Fred nekaj drevi so se pogajanja tako zaključila, da je pos'al zr vod st-eodtotno domač. = Dentistično-tehnička zfco-nica. »Službene novlne« so objavile uredibo minisir-elrega sveta o organizmi dentistično-tehniške zbornice. = Za izvCz cic-hovine v klirinške države. Te dni bo v Narodni banki konferenca, na kateri bodo razpravljali o izvozu n'S'h orehovih hlod"iv. Prizade i izvozniki so že ponovno zahrevali, naj država poskrbi. da bo mogoče izvažati tak les tudi v klirinške države. — Ivoz zdrava.rih rastlin je po pedat-k h o naši zunanji trgovini v prvih desetih mesecih nazadoval za SC3 tone ali za 25.27c ni:.' roti enakemu času lanskega leta. Po vrednosti je izvoz slabši za blizu 5Te- P3dec je nastal z"osti zaradi zmanjšane prodaje bolhača. Zelo je padel tudi izvoz žajblja. Nasprotno pa se ie povečal izvoz lipovega cvetja in kamilja. Glavno tržišče za zdravilne rastline je Nemčija, ki je prevzela pretežen del izvoženih kamilic in lipovega cvetja. Na drugem mestu so Zedinjene države, ki kupujejo v g avnem bolhač in ža/oelj. — Vojvodinski hrneljski trg. Zadnje dni se je kup jeni hmelj tovorll, zato je trgovina mirovala. Kupilo pa se je vendarle le ne 1 raj partij. Cene vojvodinskemu hmelju se gibljejo: prvovrstnemu med 15 in 15.50. drugovrstnemu med 9 in 14 in tretjevrst-neinu med 5 in 6 din za kg. — Tečaj »kavnega« funta pove"".! In razširjen na nekatere drage predmete. Iz Beograda poročajo: V zvezi s spremembo tečaja funta na naših bor: ah je Narodna banka izdala odlok, da se tečaj kavnega funta poviča r.a 230 din. Kakor mano so uvozniki kave dobivali funt za plaeanje kave po tečaju 282 d'n. Od 7. t. m. pa stane »kavni« funt 280 din, odnosno 18 din več kakor do 6. t. m. Prav tako je Narodna banka predlagala ministru za finance, da se tečaj kavnega furda razširi še na nekatere druge uvozne predmete. Na podla-Ti te-ra oredloga Je finančni minister podp'sal odlok, s katerim se teča-> V. n?. g a funta od 9. t. m. razširi med drugim na naslednje predmete: na filme, 192.8 (200.7), ministrstvo za kmetijstvo 54.6 (57.8), ministrstvo za trgovino .n industrijo 25.6 (22.0), ministrstvo za gozdove in rudnike, gozdovi 53.2 (42.5), rudniki 151.7 (153.0), minstrstvo za socialno politiko in narodno zdravje 109.2 (98.2). ministrstvo za fizično vzgojo naroda 5.2 (5 0), proračunski rezervni krediti 2.2 (2.6),; skupno 6266.8 (6042 3). Skupni izdatki so torej v primeri s prejšnjim proračunskim letom večji za 224.5 mi"jona din, medtem ko so bili dohodki za 295.8 milijona dir- večj . Kakor smo namreč že včeraj poročali so znašali skupni dohodki v sednrh mesecih tekočega proračunskega leta 7034.2 milijona nasproti 5738.4 m lijona din v ustreznem času prejšnjega proračunskega leta. Izdatki so se najbolj povečali za upravo državnih železnic. in s'cer za 1S4 milijonov. Nadalje sc se povečali izdatki: za prosvetno minstrstvo (za 40.2 milijona), za notranje ministrstvo (za 35.1 milijona), za monopole (za 35.1 miliiona), za pravosodno m'ni-strstvo (za 14.3 miliiona) in tako naprei Zmanjšane pa so pokojnine fza 65 6 milijona). državni dolgov; (za 55 8 milijona) Preb'tek državnih dohodkov nad izdatki doseza 767.4 mibiene medtem ko ie lani v istem času znašal 696.1 milijona din. kakao, čaj. vaniljo, žefran, cimet, mu- škatni cvet, muškatni oreh, poper, lorber-jev sad, lorberjevo listje in ostale predmete, ki spadajo pod številke 27, 28 in 29. na ca.inski tarifi. Vrednost skupnoga uvoza teh proizvodov (brez filmov) je znašala v preteklem letu okoli 29 milijonov dir. Te predmete uvažamo po večini iz angleških in holandskih kolonij, odnosno iz Azije. — Anglija pove£ava obtok bankovcev. Angleški finančni minister John Simon ie .e d.ni izjavil v spodnji zbornici, da se bo ob ck bankovcev v Angliji povečal cd 2C'J na 230 mil. funtov. Povečanje ob oka se bo izvršilo do 6 januarja. Kakor je znano imenu jejo v Angliji obtok bankr vcev znesek, za katerega bankovci, emitirani od Angleške banke, smejo prekoračiti zlato podlago. Ta podlaga je bila doslej 326 milijonov funtov, a meja oto oka j^ znašala 326 4- 200, odnosno skupaj 526 milijonov. Zdaj bo to prekoračeno, ker se obtok poveča na 326 + 230. ednesno skupaj L36 milijonov funtov. To dejstvo pa ni nika-ka senzacija, saj je znano, da se cbtok bankovcev v Angliji o'o koncu leta zaradi božičnih praznikov zmerom poveča Lani je povečanje znašalo 20 milijonov, letos pa 30 milijonov. = Prodaje. Dne 13. t. m. bo pri glavni carinarnici v Lj. bljani javna prodaja blaga, kateremu je rok ležanja potekel. Gre za pohištvo, predivo, plutovino, puder in riž. - dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe za dobavo žicovodnih koles z vijaki. — Direk.ija rudnika v Kaknju sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo kodnega šivalnega jermen a, 2.000 m jeklene vrvi; 28 t. m. 1.000 m jeklene vrvi. — Uprava vojno-tehnirnrga zaveda v Kra-gujavcu sprejema do 17 t m ponudbe za dobavo krojaških škarij jeklenih metrov n reduLirnih ventilov; 21 t . m platneni!) in bombažnih krp in centrifugalnega agregata, 22 t. m porcelanskih oporni kov — Direkcija rudnika v Vrdniku sprejema do 22 t. m ponudbe za dobavo raznih vrvarskih izde':ov; do 28. t. m železne pločevine. — Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 20 t. m. ponudba za dobavo raznega orodja; '28. t. »n. železne tehtnice; 30. t. m raznega električnega materiala. — Štab zrako-plovstva vojske v Zernunu sprejema do 20. t m ponudbe za d bavo raznega tiskarskega in knjigoveškega materiala; 5 januarja razntga jekla: 10 jr iuaria gumenih cevi — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 20 t. m ponndbe '.a dobavo firneža, svinčenega minija in belila ter cinkove bele barve. Bone Br.rze Na ljubljanski borzi je dosegel pretekli teden devizni promet S.43 m .ijona din nasproti fi.fiO, 8 57, 7.84 in 10.17 milijona din v zadnjih štirih tednih Tudi ta teden so se nemški klirinški čelu z intervencijami Narodne banke držali strlno na vseh treh d-anačita borzah na 11.30. Enako je bil angleški fun zal eležen stalno na 238 čeprav je kakor zna»ro Narodna banka maks'm;iala tečaj na 262 in je tako zvani krvni funt povečan celo na. 280. 11 r v i/.r Curih. Beograd 10, Pariz 11.65, London 20.63. New York 442. Bruselj 74.45. Milan 23.23. Arrstevd.am 240.40. Berlin 177 30. S cckholm 10f-„75. Oslo 103.S5, Kobenhavn 32.25, Praga 15. Varšava 83 Budimpešta 87.50. Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO -f Chicago (10. t m.). Začetni tečaji: pšenica, za dec. 64.d5, za m"j 67, za julij 66-8750; turščica: za maj 53.1250. + Winnipeg <10. t. m.). Z; četni ,ečaji: pšenica: za maj 63.3750, za jul. 04. .»4» v. ., u + LiverpOol (9 t. m.). Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.60 (prejšnji Jan 4.67), za febr. 4.61 (4.66), za apr. 4.59 (4.63). + New Y°'k (9. t m.) Tendenca stalna Zaključni tečaji, za dec. 8.31 (8 39). za febr. 8.15 (8.23). za apr. 8.03 (8.12). vrsta smnčarsbsga tekM^vauja JZ3£ je razpisal Isu iz&aS gfcilffefeiže acslsifre glstfe fcekj&o* vass^a Zsi £2?vesastvo Sdiitov v četv©ai;i li^iij&isasciii Jugoslovanski zimsko športni savez razpisuje tekme v čelverni kombinaciji za prvenstvo klubov. Tekmuje se v te..u na 18 km, s.zokih na skakalnicah cd 36 Uo GG m, v o:nu.-»u m slalomu. Ocenjuje se po sa-veznem tekmova.nem pravi.mku obnosno FIS praviln.ku, veljavnem za vsakokratno tekmovalno sezono. Za ocenjevanje tega prvenstva se določijo državna ali sa vezna prvenstva, ako pa teh ni, se predhodno za to t '.cd. oči telrma kateregakoli pocisaveza ali k.uba. Klub pošlje na tekmo poljubno štev.lo tekmovalcev, za oceno pa pridejo v poštev prva tri mesta tekmovalcev vsakega kluba. V slučaju, da sta se kjerkoli tekme udeležila samo dva tekmovalca enega kluba, se računa čas oziroma točke samo cd teh, torej brez tretjega v škoda kluba. Klubi, kl se nameravajo udeležiti tekem za četverno kombinacijo, naj pcšl.ejo svojo piameno prijavo svojemu podsavezu, +a pa savezu, vselej vsako leto do druge ne-aelje v januarju. Tekmuje se za prehodni pokal saveza. Pokal je piehoden .n s. ga mo.e priboriti kluo tiva.rrat zapcrtdoma rdi tr krat v presledkih. Vsalcokrat se vgrav.ra v pokal ime kluba in število dos.žrnih to^k. Savez po svoji moči obdari tudi prve tri klube s prakt čnimi daril, in sicer predvsem za ono panogo, za katere je doregel klub najmanjše število tačk. Morebitne pritožbe je .reba vložiti v skladu s tekmovalnim pravilnikom. Pokal se izroči v tra.no al začasno lait klubu na vsakoletni redni glavni skupčč li saveza. če iz ede tekmovanje podsavez ali klub mu mora prisostvovati sav. zni delegat V slučaju, da derežeta dva kluba nako število točk. pripade pokal onemu klubu, ki ima večje števiio točk v klf čni kombinaciji. Gbšlnstvu! Moto-kiub lierm.s je zaLljuv.ll svojo letošnjo pc ovno doto z lepimi u-pehi. Njegovi vu, iči so skupno s prijatc-ljsiJmi klubi pokazali Ljubljančanom, da ni z vi-ku samo duševna kultura Slove, e . ampak, da je na višku luck čas nr peinoo, la tako dvigne sp<;rtr., nivo Slo.cnccv Jo dostojne višine. Fn sam človek ne more ustvariti ničesar, dva «tcrita že laže, a tudi tri.ie ne morejo ariti tega, kar 'ahko ustvari vsa Ljubljana. Ljubljančani, na svidenje v soboto 17 decembra! a:OTO-IIERlMES m» m f- • .0 F srečala o snežnih razgticffah Zveza za tujslU proi.ičt v Ljub jani, Tujsko prometna zveza. Maribor, Jugoslovanski zimskosportni savez in Slovensko planinsko društvo bodo s sodelovanjem Meteorološkega zavoda Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, kakor prejšnja leta tudi letos skupno vr.vii poročanje o sirž-nlh prilikah v teku zin S pcrceanjem io-o pričeli 21. čec; ml>ra, na željo pood-nih poročevalcev pa tudi poprej, kol kov bodo snežne razmere ugodne. Na konferenci zainteresiramh krogov se je lahko z zadovoljstvom ugotovilo, da bo letos doseženo še popt^nejše poreč? me zpro^i ugodnega od'oka poštnega m:n;stretva, ki ^e na pr zadevanje Zveze za tujski promet v T.hihPrni dovol:lo brezp'?čno po o čanje po brzojavu, tako da bodo tudi kri ji, ¥ n@ka) vsrs^sli Nedelja brez športa Danes zorami voLtev po vsej državi ne bo noiitne športne prired-tve. še o rc.Lyeu llonte Carlo O tej mednaroeni avtomobilski prireditvi, ki bo sred. januarja po' rkala turli mimo Ljubljane, smo po prašičih vir.h zasledili, aa je praški Aucoklub prijavil: na Jav/i Minor vozača Vitvarja in Mus la v kategoriji do 750 ccm na Aerovki 30 vozača Formancka in Zahradko v kategoriji do 1500 ccm ter no Aerovki 50 Janou-ška in Vojtechovskega v kategoriji nad 15C0 ccm. Vsa ta voz la bodo startala v Atenah, rezervna proga zaradi morebitnega snega pa bo vodila iz Bukarešte. O škodovki in njenem tekmovalcu Pchlu. o katerem so naknadno tudi pieali v zvezi s sto prireditvijo, ni dozdaj n kjer nobene omembe. Glede udeležencev iz Jugoslavije še zmerom ni odločeno dokončno in bo naš avtoklub šele te dni sklepal o tej udeležbi. Avtomobil in vozača bi že še imel', zaradi velikih stroškov pa je treba tudi še precej denarja. To vprašanje pa je često neizprosno ... Zanimivo p?smo Član mednarodnega olimp'jskega odbora za Jugoslavijo general Svetomir Dju- kič je poslal predsedniku Jugoslovenskega olimpijskega odbora g. dr. Stcvanu Had-diju p.smo naslednje vsebine: Ker je ''asa za priprave za olimpiado 1. 19-10 v Helsir ju zelo maio — saj clo tja ni več kakor nekaj več od leta dni — smatram za kor stno: 1) da se neha prepir o pravilih JOO, ki ie bil v ostalem samo načelnega značaja in se rešitev tega vprašanja odgodi na čas po olimpiadi in i) da sedanii JOO nadaljuje del za priprave za pr hodnjo olimpiado in naj odboru pomagajo vsi športniki iz vse# države. Tudi jaz bom s svoje strani vsestransko in energično podprl delo sedanjega JOO v Zagrebu. Piva lastavica, ki naj naznani, da je konec brezplodnih debat in člankov o suhih črkah v razn h pravilnikih in se bo zdaj res začelo smotrno delo med pripravami naših športnikov za XII. olimpiado! D. K. S. K. »Ed'nstvo« ima svoj I. redni občni zbor v soboto 17 XII. 1938 ob 20. uri v salonu restavracije »Keršič«, Celovška centa D-evni red: 1. otvoritveni pozdrav; 2 porrči o odbornikov; 3. poročilo revizorjev; 4. volitev novega odbora; 5 razno V slučaju, da občni zbor v do'oče-nera času ni sklepčen se isti vrši pol ure kasneje ob vsakem številu. — Odbor. Himen. Na Opčirah pri Trstu sta se poročila g Danilo Ker uga in gdč. Anka -feriugova s Konkonelja. Novi grobovi. V Rapalu je nenadoma umrl posedi.: ik Ferdinand sekli z age pri B.vcu Bil je na obisku pri svoji ner čakinji. ki je tam za učiteljico. Zadela ga e srčna Kap. V Gorah je bil pokojnik zrlo žnan in priljubljen. Vest o njegovi nenadni smrti je izzvala v domačem kraju in daleč naokrog spločno žalovanje. Poke jnik je še iz nei dan jih časov v vsej soseski v spominu po svojem značajnem javnem de ovanju. — V Skopem pri Du-tovljah je pred' dnevi preminul g. Ivan Xu'der. Dol: a leta je bil nameščen v tržaških ladjedelnicah in pri Sv Jakobu v Vistu so ra vsi poznali. Zapustil je več sinov in ličera. — V Trstu je umrl tudi g. Ivan Stopar v starosti 71 let. Preostalim nade sožalje! PrcJ goriškim sodiščem se je v;S:l pretekli torek proces proti 27 let staremu lojzu Fomazariču iz šempusa, ki se je odtegoval vojaški službi. Obsojen je bil pogojno na leto dni zr.pora. Pred reškim sodiščem je rnoml pretekli četrtek zagovarjati 19 let stari Ok-tavij R1 goni iz Vicenze, ker se je brez potnega Us-l. odpravil čez mejo. Ko se ie vrnil, je bil aretiran Sodišče ga je obsodilo pogojno za dobo dveh let na tr. mesece zapora m 2000 lir globe. Zh božič se pripravljata dva večja izleta v Ljubljano. Prvi izletniški transpo: bo iapustil Gorico 23. decembra in se vrnil 27. Druga skupina izletnikov bo odpotovala iz Gorice istega dne, vrnila pa se bo 2. januarja. Za vse letnike je zagotovljen kolektivni potni list. Za izlet se treba prijaviti do por ede1 jka 12. t. m. pri I :rediteljr i Appianiju v Gorici na korzu Viktorija Emanuela 18. Po zadnjih zakonskih ukrep h proti Židom so morali židje odpustiti tudi vso svojo služinčad. V T Ttu je bilo, kakor zatrjuje Piccolo, okrog 1510 ljudi usluž-tc-nih pri Židih. Ukrep po njihovem odpustu iz službe se je uveljavil preteklo redčijo. Kakor zdaj ugotavlja list, so pri stoine obasti poskrbele, da zaradi tega niso nastale niltake težave za odpuščeno služinčad. Mnogim Židom je policija na r snovi svoje diskrecijske oblasti policije čovol Vi. da so obdržali svoje služkinje še nadalje v službi. Okrog 50 služkinj, ki so j h židju morali odpustiti, prejema začasno podpore, ostale so bile že razmeščene po novih s užbah. Nagrade. Te dni so nazdeli'1 nagrade za natečaj kmečkih posestnikov v goriSki pokrajini za letošnji pridelek koruze. Razdeljenih je bilo deset nagrad. Mod drugimi so nagrade prejeli: Josip Lutman iz Vogrrkega, Ludvik Klavora lz Dobrovera, Karel Piinčič iz Oerovega blizu šmartna pri Kojskem, Franc Luznik iz poljubino pri Tolminu, Just P-odgornlk iz Modrejce pri Sv. Luc j', Ivan Kragetj iz Idr3kega pri Kobaridu in Josip Berlot iz Kanalu- ki niso ob železniški progi, lahko hitro in tečno poročali. V seznam postojank bo poleg vseh lanskoletnih uvrščen še Sv. Miklavž na Gorjanc h. Nadalje bo letos zas:gur?no tudi poročanje v listih v Zagrebu, Beogradu, Novem S„du, Osijeku in na Sušaku. SLUŽBENE OBJAVE CZSP NA JESENICAH Sestanek smuJklh učiteljev GZ.Sp. Lpra- v^a G Z.-P na Jesenicah sklicuje za toiek, dne 13 t. m. ob pol 7. u: i zvečer sestaneK, smučarskih učiteljev, ki se vrši v lokalu podzveze v horelu »Pošta« (lokal TKSka-ie) na Jesenicah. Sestanek je važen radi organiziranja te sekcije. Se. nam sodnikov. Vsj klubi se pozivajo, da do Ib dec. t. 1. po.-ljejo podzvezi seznam sodnikov in poleg navedejo številke njihovih izk: znic Po sklepu uprave se Oo za tekočo sezono zopet uveljavil sodniški pc-siovnik iz 1. 1C33. Razpisi tekem. Od vseh k'ubov in društev podzveze zahtevamo, da pošljejo razpise svojih p.die litev najkasneje 8 dni pred izvedbo podzvezi, sicer se prireditev ne bo dovol.la. Znr;!; Aet GZSP. Z ozirom na natečaj, razp.sar. od podzveze z dne 25. nov., je uniava od predloženih osnutkov za znak izoiala osnu ek g. Ravnika z Jesenic, kateri naj se z^lasi v torek, 13. m. ob 19. uri v lokalu podzveze. Uprava GZSP. Občni zbor SK. r.;r'je. Redni občni zbor bo dokončno v sredo 14. t. m. ob 20. v beli dvorani hoteia rnion. če ob določeni uri ne bi biia nnvzcčna tretjina do glasovanja upravičenih članov, bo pol ure kasneje občni z!:or ne glede na število prisotnih članov Na občnem zb- .u imajo glasrva'r.0 pravdo vsi ustanovmki, dalje edui in podporni čl.tni, če so že najmanj eno lete "lani kluba in rnajo za tekoče leto poravnano članarino. Lista volilnih uprav čencev bo v svrtio rek amacij na vpogled J ponedeljek, torek in sredo od 17. clo 19. ure v klubovem tajništvu Pri reklamacijah je treba prodlcžd.i č^ansto :'zkaznico, obenem se pa nri reklamacijah lahko poravna zaostala članarina. Na občnem zboru se reklamaciji n-e h?Jo upoštevale. _ Upravni od^or SK. llir ie. LZSP. Vse klube ljubljanske zimsko-sportne no d zveze opozarjamo, da se v po-nedel^e' 12. decembra prične teoretični te-čai za kkibske trenerje 'n sioer na drž. učitelj šču na Resljevi cesti tečno cb pol dO.. lian " iti, Iri žele obiskovati tečaj, se lahko prijavijo še v ponedeljek pred začetkom prvega predavanja. Stanovanjski najemnik! v Trr a se bodo morali v roku do 3" decembra nanovo prijaviti mestnemu davčnemu uradu. Za priiave bodo odgovorni hi"ni posestniki. I o istrsko oto*;e v K * rneru so bl'e pred dnevi raz.:i jene carinske olajšave, j-i so doiej veljale za Reko, Opatijo in Lovran, življenjske potrebščine se bodo tako na otokih znatno pocenile. Po priključka ckollšk T občin Gorici so bile • razpr36?ne sames-ojne f.išistične krajevne organizacije v teh krajih. Fašisti v teh novih periferijsk h mestnih okra-ih so bili organizirani v tako zvanlli mestnih okrajnih skupinah. Te dni pa je po-Krajnsko vodstvo stranko obnovijo prej-nje "stanje in nanovo ustanovilo samostojne organi~ac'je v Podgcri, Ločniku, St. Petru," Solkanu in Medeji. Izžrn!iar3 loteri;3ke Številke: Bari 35. 2, 33," 69, 62, Florenoa 37, 15, 83, 41, 22, Milan 12, 86, 17, 83, 70, Neapelj 66 5, 6, 39, 48, Palermo 18, SI, 21. 14. 19, Rim 32, 37, 40, 70, 42, Tur n 21, 85, 6, 31, 57, Benetke 80^ 67, 53, 28, 51. Klub „Mettx" f . . — t/ -«- V iJ »Micka, preveč krožnikov ste vzeli iz cmare . ..« »Kako? Saj ste rekli, da pridej. nocoj en s ar oče, ena stara mati, dva očeta, dve materi, štirje otroci, en vnuk, dve vnukinji, en bra.. dve sestri, dva sinova, dve hčeri, en tast, era tašča in ena si-naha. To je vendar tri in dvajre' c-sebl« »O, k'e "pal Drst: manj jih je! Kar preračunajte!« In Micka je po kratkem računu ugotovila, da je š evlo gostov res dosti manjše. Ko ito jih je bilo? Uganite to in pošljite rešitev do petka na uredništvo »Jutra«. Napisano naj b^ na dopisni "i, v kotu pa naj nripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce ho razdelil stric rlatic nekaj lepih knjižnih nagrad. Precej reševalcev je našlo, da je bil gospod Pride Kanja — kapitan vcjr.e ledje. Stric Matic jih je na'rrdil za pridnost in je med nje razdelil drebu deset lepih knjig. Bobe j:h raslednji: Ivan Krampi, Ruše S2, dobi roman »Mi-s.erija«. Vera žnidaršičeva, Sv. Anton v Slov. goiicah, dclbi Tigrove zebe«. Zora Pavgič, Gorica, Via S. Antcnio 4, dobi »Roman treh src«. LecpOklina Brir.cvc, Krško 48, debi roman Gusar v oblak'h«. Rudolf Breška, Stžid 8. p. Kobarid, dobi i. man »Fapežlnja Favs a«. Nuča Fajčiga,"Hrastnik, Franjo Novak, Eecgrad, Brba Višnjina 22, ZdrcvSfo Ac-cotto, Stična, Mirko Krti, Kranj in Franc Pire, Boh. B'strica 1^6 pa dobe po eno knjigo revije »življenje in svei«. »JUTRO« At 287. »ItoMfe XL XXL10MI Ob duafsetletnici smrti Iuana Cankarja Cankar v letih 1918-1938 Pred dvajsetimi leti je umrl slovenski pisatelj Ivan Cankar. Skoraj do svoje smrti ali vsaj do prelepe knjige, ki jo je spisal v težkih vojnih letih in ji dal značilni naslov «Podobe iz sanj«, je bil Cankar za velik del slovenskega kulturnega občinstva do malega tujec. Ob vsaki svoji knjigi je lahko rekel: Prišel sem med svoje in me niso spo-znalil Njegovo borbo za lepoto in za etos novega človeka je spremljalo mnogo krivičnega nerazumevanja, ki je sicer stalna senca vseh resničnih umetni-kov-oznanjevalcev. Oznanenje Cankarjeve umetnosti se je jasnilo šele v mladem rodu in stoprav po njegovi smrti se pričenja kult njegovega dela. Ta kult, združen z ljubeznijo do Cankarjevih stvaritev in z razumevat njem za njegove ideje in umetniške kvalitete, je bil potreben za kritičen odnos do njegove osebnosti in dela — toda kritičen na drugi podlagi, z drugačnih zrelišč, kakor je bilo sprejeto njegovo delo za pisateljevega življenja. Sele združitev ljubezni in kritike utegne dati tehtnici naših meril pravilno in pravično ravnotežje in pokazati, kaj pomeni Ivan Cankar za slovensko duhovno kulturo. Sredi iskanja zdruzitve toplega in hladnega, čustvenega in um-stvenega odnosa do Cankarja smo prav sedaj, ob dvajsetletnici njegove smrti. Skušajmo v tem hipu pregledati vsaj t bežnim pogledom, kaj je prispevalo dvajset posmrtnih let za širjenje in razumevanje Cankarjevega dela Pri tem nam gre bolj za celotne rezullate kakor za kakšno bibliografsko naštevanje. Največjega pomena za uveljavljenje Cankarjevega dela je i z d a j a n j e go-vf/i zbranih s p i sov, ki je bila zaključena z dvajseto knjigo še pred dvajsetletnico pisateljeve smrti. To izdajo je oskrbel pisateljev sorodnik dr. Izidor Cankar (samo ob koncu ga je nadomestil prof. France Koblar). Ni dvoma, da je šele z njo stopilo Cankarjevo delo pred nas v vsej svoji, za naše razmere nenavadni razsežnosti, pa tudi v vsem svojem vsebinskem, t. j. umetniškem in idejnem obsegu Izdaja ki je opremljena z uvodi in z obširnimi opombami na koncu vsakega zvezka, je uvrstila Cankarja kot osebnost in z njim vred vse njegovo delo v našo povojno kulturo, ki so jo nove razmere bohotno razkvasile Postavila g a je v toplo središče njene problematike in ga napravila za enega izmed osrednjih pojavov naše literarne kulture. Raztreseno in nepregledno Cankar« jfevo delo ne bi moglo postati v povojnih razmerah to, kar je postajalo z vsakim novim zvezkom svoje celotne Izdaje: neprestan poziv k pozornosti nasproti najplodovitejšemu in najkvalitetnejšemu pisatelju slovenske Moderne, k razčiščevanju njegovih problemov. k iskanju ln uvaževanju smisla Cankarjevega umetniškega in kulturnega poslanstva. Drugi pojav, ki označuje usodo Cankarja v teh dvajsetih letih po njegovi smrti, je prodiranje njegovega i m e-na in dela v tuje kulture. Spričo starega predsodka, da prihaja vse dobro iz tujine in da se šele tam pokaže prava vrednost naših stvaritev je imel ta pojav blagodejni vpliv na domače odnose do Cankarja. Bibliografski načrt Cankarjevih spisov, ki ga je priobličil dr. Janko Šlebinger v bro> litri »Spominu Ivana Cankarja« (Ljubljana 1919), navaja samo nekaj čeških imen srbskih prevodov in omenja finski prevod »Martina Kačurja«. Če dodamo temu še nekatere prevode novel in črtic pod črto tega ali onega nemškega lista, je to približno vse, kar je do Cankarjeve smrti prodrlo preko meje slovenskega jezika Po vojni je postal Cankar poleg Otona Zupančiča reprezentanta slovenske literature v širnem svetu. Današnja bibliografija bi zaznamovala že lepo število knjižnih izdaj Cankarja v tujih jezikih: v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, ruskem, poljskem, pa tudi v Jezikih manjših narodov, kakor je madžarski, rumunski i. dr »Hlapec Jernej in njegova pravica« je postal eno izmed klasičnih del socialne literature, ki ga kritika velikih narodov navaja vzporedno s Kleistovim »Mi-chaelom Kohlhaasom«. Ni dvoma, da mu je utiral pota v svet veliki val socialne literature, vendar so bile v tujini lepo sprejete tudi nekatere intim■ ne, izpovedne črtice iz »Podob iz sanj«, iz »Mojega življenja« itd Nekatere tuje izdaje Cankarja so opremljene s celimi študijami o Cankarjevem delu, na pr »Moje življenje« v italijanščini s študijo B Calvija in »Kralj na Betajnovi« v italijanščini s študijo W Giustija, dalje angleški prevod ge Jerasove s študijo Janka Lav-rina poljski izbor novel z uvodom dr. Voj Molet a i. dr.) Proučevanje Cankarjevega d el a je znatno napredovalo in obrodilo vrsto študij, ki razglabljajo posamezne probleme umetniškega, miselnega in kulturnega značaja Ze uvodi k posameznim zvezkom zbranih spisov dajejo strnjeni v celoto obsežno študijo o Cankarjevem razvoju in rišejo v kronološki zapovrstnosti rast njegove osebnosti in problematiko posameznih del. Urednikovi pogledi na vprašanja Cankarjevega svetovnega nazora in iz njega izhajajočih kulturnih in politič nih posledic so sporni in odpirajo sicer počasno, vendar pr tehtno diskusijo (prim. na pr. članek Dušana Ker m a* u n e r j a »K pravdi za Cankarja«, »Sodobnost« 1938). Smotrno se je bavil s proučevanjem Cankarjevega dela kritik Josip Vidmar, pesnik Božo V o-dušek pa je strnil rezultate svojih cankarjanskih študij v posebno knjigo, ki je za sedaj najobširnejša razprava Cankarju v obliki enotne kritične študije. Med trajne dokumente o Cankarju je uvrstiti tudi Cankarjev zbornik (Tiskovna zadruga). Vpliv Cankarjevega dela na slovensko literaturo je bil posebno očiten v mladem rodu prozaistov, ki je izšel iz moralnega in socialnega razkroja vojnih let. Na poti svojega dozorevanja je ob bliskavicah velikih mednarodnih idej in gesel srečal delo Ivana Cankarja kot eno najtrdnejših svojih oporišč na domačih tleh. Cankar je vplival na mlade pisatelje predvsem s svojim globokim socialnim du* hom, z druge strani pa s toplo občuteno etično vsebino svojih stvaritev in z oznanjevanjem velikega človeškega poslanstva umetnika in njegovih doživetij lepote. Manj sta učinkovali Can- Vpltv Cankarjevega dela na našo mlado literaturo še čaka raziskovalcev in daljše časovne odmaknjenosti. Ne vemo, ali in koliko Je odmevala Cankarjeva umetnost d r u« god postavimo pri Čehih, ki imajo v prevodu do malega vse njegove spise. Ameriški pisatelj izseljenec Louis Adamič priznava, da mu je bil Cankar na začetku njegove poti najljubšt pisatelj in ta prva literarna ljubezen Je po vsej verjetnosti vplivala na vse njegovo literarno stvar Janje. Adamič je prvi na zapadu prevel Cankarja (»Hlapca Jerneja«) in izdaja tega prevoda ne pomeni samo izhodišče njegove lastne tvornosti, marveč je tudi začetek prodiranja Cankarjeve besede in misli na zapad. Cankarjevo osebnost tn delo fe razdobje dveh desetletij osvetlilo z novimi pogledi, dalo mu čistejše tolmačenje in ga povzdignilo nad plotove naših strankarskih bojev in slovstvenega strujarstva. TJ Ul" 11 It 'l 'i 1 V. t y »»i 1. _ ' O > . r , . V" " i S* v J; LIST IZ SPOMINSKE KNJIGE Z NEZNANIMI VERZI IVANA CANKARJA Dobili smo na vpogled v žamet vezano spominsko knjigo, kakršno so Imele v predvojnih časih vse sentimentalne gospodične. Knjiga je doživela svojo usodo, nje lastnica nI več znana, med raznimi brezpomembnimi zapiski ln voščili pa Je Ust, k) ga Je Ilustriral mladi Ivan Cankar in vpisal svoje verze. Pozna se jim kar preočitno, da so nastali pod vplivom Simona Gregorčiča. kar Jeva satira tn ironija Mladi rod Je potreboval predvsem vere, da premaga svoj pesimizem, ki je nastopal kot nujna reakcija na razkroj vojnih dni ln pri Cankarju je lahko bral: »Slikal sem noč, vso pusto in sivo, polno sramote in bridkosti, da bi oko tem silnejše zakoprnelo po čisti luči Zato je bila moja beseda, kakor je bila trda in tež ka, vsa polna upanja intere lz noči in močvirja je bil v nebeške daljine uprt moj verni pogled — vi pa ste me razglasili za pesimista.« In zopet: »Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več kri-zantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Moje delo je slutnja zar je, vsaka moja beseda in i/se moje živ l jen je Že slišim dleto, ki kleše granit ni temelj novi zgradbi.« Take in podobne besede so s svojimi simboli posebno ustrezale razpoloženosti povojnega rodu, ki je sam iskal izmed trga-jočih se oblakov evropske noči zarjo novega dne in je sam v njenem svitu gradil »novo zgradbo« prerojenega človeštva Združitev socialne in etične ideje kakor jo vidimo, da omenim samo dve imeni v liriki Srečka Kosovela in v lirični prozi Ludvika M r-z e l a, je ustrezala idealom nove generacije, zato je Cankar upravičeno po stal njen duhovni vodja in vzornik Z druge strani pa je njegovo delo zapu ščalo očitne sledove v formi (slogu, jeziku) naših mladih pripovednikov Po Cankarju se je pri nas povečala skrb za stilistično polnost in lepoto pripovedne besede slovenski stavki so dobivali več ritma in notranje strnje nosti. , ^ Njegova kritika slovenske družbe ni izgubila svoje upravičenosti in njegova vera v naš narod je ostala slej ko prej svetla in čista Danes vidimo v Cankarjevi prozi in v Zupančičevi liriki dva vrhova moderne slovenske slovstvene kulture in obenem najvišji vzpon liričnega izraza slovenske narodne duše Novo življenje pri nas in v svetu nas nujno vodi od lirizma k epičnemu in dramatskemu izrazu, ki najbolj ustrezata duhu in značaju sedanje dobe in tako prehaja Cankarjevo delo v zgodovino. Ivanu Cankarju preti v tretjem desetletju po smrti neiarnost, da bo bolj proučevan ka k or čit an, to se pravi, da se bo uvrstil med tiste pisatelje, ki jih mnogi omenjajo, a redkokateri prebirajo Kakor ga je zadela po smrti usoda, da so ga proslavljali kot rodoljuba doline šentflorjan-ske, čaka tudi njegovo delo značilna usoda vseh klasikov. Vzlic temu, da njegov prevladujoči lirični značaj ne ustreza več dramatičnemu dihu sedanje dobe in nje vročičnemu utripu, bilo napačno, če bi pesniškega skladatelja naših proznih sonat vztrajno za-, postavljali na ljubo kakšnim mogočnejšim simfonikom Na cvetnih tratah njegovega dela je še vedno obilo medu. Želeti bi bilo, da bi imeli poleg za> jetnih knjig zbranih spisov nekak Cankarjev br ev ir: izbor najboljšega, najlepšega in najtrajnejšega v njegovem delu Tako knjigo bi lahko človek vzel s seboj v samoto in na pot kakor Prešernove pesmi, k nji bo se za- tekal tedaj, ko bi nut prihajali dvomi v naš narod in v moč njegova beseda. Takega Cankarja bi potrebovali tem bolj, ker imamo le malo slovenskih knjig, ki bi jih lahko priznal nai kulturen človek za svoj vademecum, svojo trajno literarno prtljago. Omen Iz spominov na Iv. Cankarja L. 1907. je bilo. Učite!£oo Maro Bučarjevo (L 1910. poročeno s dr. Ivanom L&-mutoni) in mene je povatall Cankar na sestanek t restavracijo TivoU. Sestali »va ae v PreSernovi ulici ln kupili ▼ eretllBsr-nI Šopek »marale, njegovih najljubših cvetic. V TivoHJa naju Je 8e Mal m terasi. Vse popoldne moo preživeli ▼ pogovorih, ki so bih daleč odmaknjeni vsekdanjizn govoricam. Govoril j« živahno, M kdaj pa kdaj pogladll brke in segel t lam terzmi-gaval m glavo desno in levo ln v tilnik. Z desnico je bobnal po mizL Omenil jo, da ima zasnovano »Norvo življenje«. »8 Felicito mislim označiti v MecdnoStt prevarano dekliško srce, ki je mnogo dajalo, a nič prejemalo. To dekle j« nosilo svoje srce na dlani, a Je bilo vse opljuva-no, ponižano, zasramovano, tisočkrat žaljeno ln vendar je Sla njena pot vedno navzgor v sončne dalje. Moje »Novo življenje« bo strnilo naše ljudi r celoto, geslo za to ml je bilo geslo angleške odlike hlačne podveze.« Mari Bučarjevi .takratni zaročenki Ju-rista Ivana Lamuta v Gradcu, je obljubil, da napiše v »Zvonu« »Mona Lisa«, ker je čez njen obraz razlit nasmehijaj »Monne Lisec, slikarja Lionarda da Vincija. Tako s« Je tudi zgodilo. »Novo življenje je Izšlo, pa tudi »Monno Liso« je prinesel »ljubljanski Zvon« pod uredništvom dr. Janka Slebingerja. V pogovorih je potekalo popoldne. Cankar je od hipa do bipe povonjal šmarni-oe ln vsrkal dih in duh, ki ga je gotovo spominjal na prijetne sprehode po gozdovih okrog rojstnega kraja Vrhnike. Sedel je obrnjen proti mestu in medve njemu nasproti. Iz žepa je vzel številko humorističnegi lista »Osa«, ki je izhajal v Narodni tiskarni pod upravo Valentina Kopitarja in je citiral epigram V. L. »Po Ljubljani se čuje zdaj ta govorica, da Muza Prešernova ni več devica, miru ni imela, pa se je vdala ln kmalu bo »reva« zibala.« »Nespametno se mi afl«, Je refkel, »da nima uboga Prešernova Muza miru. Menda se že nekje od kolodvora vidi njena golota. Malenkostni smo za take zadeve. y -r ' ^ r ^ , ^ 4 - ^ i*.*. L* -1 —> t ( s \ i i. « . * Proti večera plane nenadoma Ivan Cankar po koncu, položi desnico na srce in a grozoto vzklikne: »Joj, kako me je zdajle zabolelo srce«. Pogledal je hitro na uro, bila je okrog pol osmih Stal je strmeč proti mestu. Poslej nI bil več za pogovor. Naslonjen t desnico na mizo je zamišljeno strmel. V mraku smo odšli proti mestu. Za naslednji dan smo bili zmenjeni, da se dobimo na cesta na južni strani kolodvora, na sedanji Masarykovi cesti, tam pred hi-So, kjej je stanoval Etbin Kristan s svojo soprogo Ado. Mara Bučarjeva je prišla iz Jenkove ulice, jaz lz mesta in Cankar naju je že čakal »Ali te vesta, kaj ae je ob Isti url zgodilo. ko me je zabolelo srce v Tivoliju ? — »Moja sestra Karolina je tisti hip skočila v Ljubljanico pri Piešemovem spomeniku.« Pudnujers Trenutfo % Ivanom Canharjem Nemara fe bil6 v devetem letu. Pri Bakhu smo sedeli vrhu griča. Tu prime On se praznega poliča: »Gospa, naj znova tulpa ta bo v cv#« tu!« Pri H a du zadnjič bil sem mu v po* setu, razkroju nujnemu otožna priča: »Ta bistre — ah — ne bo vihtel več biča, že konec je njegovemu poletu.« Umetnik, božje v Tebi zrl sem čudo in vedel, da si Ti za našo grudo še stokrat več kot Indom Udaj Šankar. S Teboj ime slovensko v svetu roma, za mejo prapor našega si doma. Naš Cankar je med hribi Gavrizankar. Anton Debeljak. Kaj jo je gnalo v samomor, ni pokojni Ivan dognal. Pas pa nama je povedal, da je bila zjutraj tistega dne pri njem. Bila je odlična kuharica, iskala je mesta. Ponujal ji je 10 goldinarjev, ki pa Jih ni sprejela. Zaradi nesrečne smrti svoje sestre J« bil Cankar močno potrt. Sli smo h goeps Adi Kristanovi Postregla nam je ▼ obed* niči e čajem in pecivom. Steklenico z rumom je položila na kredenco za Cankar« jem. Ta pa se je veos. davkih ni neznan V vseh zakonskih členih, ki se nanašajo na rentni-no (čl 80.—73.). pa vpraAanje inozem-Cev nikjer ni izrecno omenjeno, če morda izvzamemo določbo čl 72., ki se bavi samo z vprašanjem plačevanja rentnine, kadar davčni zavezanec ne stanuje na nagem ozemlju. Opozarjamo Se na določbo čl. 162., ki veli, da sme v poedinih polmerih izdajati določbe o neposr. davkih za vzajemno davčno izravnavanje, za preprečevanje dvakratnega obdavčevanja, za zavarovanje vzajemnost) (redprocitete) itd Vendar pa se smejo Izdajati splošne določbe te vrste samo z odločbo ministrskega sveta. — Isti. - Ali preužitetc v naravi med sorodniki ne more biti rentnine prost po točki 12. čl. 63. zak. o nepoar. davkih? — Zakon ln pravilnik določata, da se opro-gčajo rentnine med drugim tudi podpore in vzdrževalnlne, ki Jih dajejo zakonci drug drugemu, starši otrokom in ^b^tno Vštevši očeta, mater, očima, mačeho iD njih zakonske ali pozakonjene ln nezakonske otroki negleae na njih imovinsko stanje. PreuMtek v naravi torej v točki 12 čl. 62. ni izrecno naveden. Ali bi celo rekli. da takšen preužitek podlega rentni-Ei v smislu čl. 60. zak., po katerem je davku na rente zavezan vsak dohodek iz imovinskih pravic tn Imovinskih predmetov. ki ni zavezan nobenemu drugemu davku na dohodek ali davku na dobiček ter se ne smatra za dohodek lz službenega razmerja Pravilnik k temu členu celo točno navaja, da so zavezani rentninl v navedenem smislu vsi dohodki v denarju ali nara-vi kolikor jih ne izvzema ČL 63. zak — Isti. — AM je treba prijavo za pavšalni splošni In skupni davek na poslovni promet posebej vložiti res samo tistim, ki Imajo nad 15.000 din. letnega prometa? — Niti v zakonu niti v uredbah Ln v finanč- nih zakonih la 1. 1930 /37., 1937 ,38. ln i deleža. Za dolžni delež določa zakon vsa- 1938-39 nismo moglj te olajšave zaslediti Mogoče Je to odrejeno s posebno Interno naredbo finančnega ministra. Informirajte se pri davčni upravi! Vsekakor ne boste ničesar zagrešili, čf vložite prijavo tudi navzllr navedeni olaJSavi, za katero pa ne moremo dati avtentičnega pojasnila. — Isti. — Promet t žtv-> Sivino tn okroglim (neobdelanim) lesom je zavezan splošnemu uavku na poslovni promet. — Isti. — Pri določanju osnove za splošni davek na poslovni promet Je Jemati skupni bruto — iznos vseh tekenn enega poslovnega teta izdanih faktur, prt čemer se odbijejo samo stornirane fakture. Postranski stroški, (nakladanje, zavarovanje, prevoz blaga, itd.) niso odbiti. Prav tako se tudi embalaža (v Vašem primeru Steklenice ne more izločiti lz osnove za odmero splošnega davka ua poslovni promet. — O. L — G. — Kakor razvldlmo las plačilnega naloga oučinske uprave v V. L., ki ste ga priključili svojemu pismu, zahteva od Vas občina plačilo tako zvanega cerkvenega konkurenčnega prispevka za organi.«tovo plače odnosno za njegovo pokojninsko zavarovanje. Temu plačilu se ne boste mogli izogniti, ker Je pobiranje taga prispevka prav gotovo odobrilo pristojno sresko načelstvo in je postal predpis pravomočen. Nekje pobirajo takšne prispevke farne občine same, clrujje upravne občine ali pa tudi davčne uprave na osnovi davčnih predpisov posameznih davčnih zavezancev. Najbolje Je torej, da zahtevam znesek poravnate, ker ga bo sicer od Vas Izterjala davčna uprava. — F. B. I. — Od davčne uprave ste preje h že tretjič položnico za plačilo pridob^i-ne v znesku 76 din, ki Vam Je bi a predpisana kot rastopniku neke zavarovalni ne. Ne poveste pa, ali Vam ja davčna uprava svoječasno dostavila tudi plačilni nalog, ki bi ga mogli prizivnlm potom izpodbijati Gre torej predvsem za načelno vpiašanjt pravomočnosti davčnega predpisa. Iz Vašega obsežnega pisma ne moremo posneti, za katero leto Vas davčna uprava radi plačila pridobntne prijemlje Vi trdite, da ste prenelv_dl z zastopstvom koncem maja 1936., vendar pa ae omenite, ali je zavarovalnica prestar.ek Vašega zastopstva davčnj upravi v smislu zadnjega odstavka čl 48. davčni upn /i v roku 14 dni javila tn ali tega morda niste storili sami Ce presta nek zastopstva davčni upravt sploh ni bil javljen, Je mogoče, da Vas smatra davčna uprava še vedno za davčnega zavezanca. Konkretnega Vam žal radi oedostatnostl stavljenega vprašanja ne moremo nič svetovati. Na vsak način bo treba stopiti v neposreden stik z davčno upravo, ki Vam bo na osnovi pri-redbenega spisa edina mogla dati točno informacijo. — 8. L L. — Glede cerkvenega konkurenčnega prispevka za šentpetrsko župnijo v Ljubljani velja tudi za Vas isto, kar smo povedali zgoraj pod šifro G. I. — G. Vinogradnik. — Ponovite svoje vprašanje z dne 16. novembra t. i ln se podpl-Site s svojim po'nim naslovom, ker drugače ne moremo ugotoviti, ali ste naročnik našega lista! — E. M. — C. Vaš oče Vam Je pred Va-io poroko obljubil. da dobite doto po njegovi smrti, da pa Vas bo Se dalje podpiral in Vam dajal to podporo v obliki, pridelkov. ki mu jih nudi njegovo zemljišče. Svojo besedo je tudi vsa leta držal. Med kemu otroku polovico tega, kar bi mu pripadlo v primeru zakonitega nasledstva, po katerem dedujejo otroci lz zapuščine staršev po enakih delih Ako nspravijo starši oporoko, morajo otrokom določiti nujni d->lež. O. A. B. P. Pred koncem pravde ste se kot toženec s tožnikom poravnaU In se obvezali plačati vse pravdne stroške. — Ker ste že v visokih letih in imate mnogo nepreskrbljenih otrok b; se radi pritožili proti odmeri stroškov In bi vse z nova radi pričeli. — Ker ste poravnavo na sodni zapisnik kot svoje pravna oseba in zmožna pravdna stranka sami podpisali. Vam nikakor ne bo možno ovreči pravde in jo pričeti z nova. Dotična pravda je med Vama torej že končana s poravnavo. Od obveznosti iz poravnave Vas ne morejo rešit: alti visoka leta. niti visoko število nepreskrbljenih otrok. Ker ste sporazumno poverili sodišču odmero zneska onih pravdnih stroškov ki "ih morate v smislu poravnave plačati Vi m možna r.oper odločbo o odmeri, ki Vam je bila dostavljena od sodišča, nikaka pritožba ker zoper take odmere nI noDenega prav-uega sredstva več. Stroški so Vam bili v breme odmerjeni vsled Vašega pristanka odmerili so se pa po tarifi za advokate F. R. D Ste obrtnik In imate -stranke ki vam že od leta 1933 naprej dolgujejo večje zneske. — Terjatve za dobavo stv^n ali izvršitev teb ali drugih dajatev v obrtnem obratu zastarajo že po pretenu treh let. Ako nočete poveriti izterjavo takih terjatev odvetniku jih morete izterjan potom tožbe tudi sami Predlagajte pri pristojnem sodišču, da naj nasprotnika povabijo k poskusu poravnave Ako bo dolžnik dolg priznal splšlta poravnavo na sodni zapisnik in morete v roku ki ga bosta medsebojno doiočila zopet predlagati izvršbo ako se poravnave ne bi držal. Dolžnik, ki noče priti k sodni poravnavi t>n pa tožen po Vašem predložni Da si prihranite pota k sodišču, predlagajte. naj sodišče Izda zoper dolžnika plačilno povelje ki Vam nadomešča sodbo, ako dolžnik ne prijavi upora tn zahteva razpravo tekom t4 dni ko mu je dostavljeno plačilno povelje A. K. Pred dvema letoma »te kupili pri urarju zapestno uro, fo pihali, dobili garancijski listek pa bj )o radi ramenjall.— Urar Vam jamči v smislu besedila garancijskega listka za vso garancijsko dobo, aa ima ura lastnosti ki ste jih izrecno pogodili ln da jo bo možno rabiti kot točno uro Ako kljub trikratnemu popravilu ura le ne gre točno, Vam jo Je urar dolžan zamenjati za drugo Ker garancijska doba še ni potek'a, bo Vaši želji prav gotovo ustregel, ako pa ne oi hotel, bi ga mogli prisiliti potom tožbe K. F. V. Ali je žena plačnica dolgov za možem ? — Ako po možu niste ničesar podedovali, nikakor niste dolžni niti v celoti, niti v delnih zneskih poravnavati njegovih dolgov, kljub temu, da Imate lastno premoženje. Gzožnje, s katero Vam preti Vaš upnik, da bo dal »zapreti« Vaš denar potom odvetnika, se Vam ni treba ustrašiti, «er taka zapora za Vašega dolžnika. kateremu ste svoj čas posodili denar, nikakor ni obvezna »Zaporo denarja« more upnik doseči le v primeru, da oo zoper Vas izposioval pravomočno sodbo. »Zapore« pa ne more izvršiti sam ampak Jc mora v izvršilnem postopanju odrediti izvršilno eodišče. ki bi odredilo rubež in preodkaz dotične terjatve. »Upokojenec«. Skupno s mAo teno bi rada pohOHla pošteno dekle, Id je brez staršev in že polnoletna. — Pohčeritev morete izvesti le potom sodišča. Pri pristojnem okrožnem sodišču morete dati posvojil veuo pogodbe sklenjeno med Va ml. Vašo feno in pohčerjenko na sodni zaplamk in mora na to okrožno sodišče tako pogodbo potrditi. Ker je dekle že polnoletno, Je potreben le njen lastni pristanek. Posvojitev Vam bc možno izvesti, ker sta oba z ženo kot posvojitelja že v takih letih, da Je pohčerjenka več kot 18 let mlajša od Vaju, ki sta oba izpolnila že 40. leto starosti. Pogodbo morete pa skleniti tudj preo notarjem, ki Jo pošlje na to odobritev okrožnemu sodišču. M. K. V. v K. Kot prostovoljec je odšel vaš sin v Španijo. Kakšne posledice ga zadevajo. — Po naredbi od 3. marca 1937 Služb, list od 13. marca 1937 se prepoveduje Jugoslovensklm državljanom odhod lz države v dpan'Jo. prestopnike kaznuje policijsko oblajsivo kot upravno oblastvo I. stopnje z denarno globo do din 1.500. — ali z zaporom do 30 dni. Rezervni oficir izgubi svoj čin v naši vojski 1« v primeru, da bi zapustil službo v mobilizacijskem ail vojnem stanju ali pa v času, ko je pričakovati vojne. Državljanstvo nade države pa bj izgubil naš državljan, 6e je vstopil brez oblastvenega dovoljenja v vo-Jaiko službo tuje drtave le v primeru, da Je ostal v tuji državi kljub temu, da Je bil pozvan aa vrnitev od ministra za notranje zadeve potom Službenih novln. Ta* poziv na vrnitev mora iziti v Službenem listu dvakrat tekom dveh mesecev. Le španske oblasti bi mogle poročati, ako Je dotičnik Se pri življenju. Prošnjo za proglasitev mrtvim bi bilo možno vložiti šeie po preteku treh let od konca dotične vojne, ako Je bil dotičnik ranjen ali pa pogTežan. Z*!r*wiška V. O. P.: Pred 20 leti ste preboleli malarijo, ln sicer ste boiovali 9 mesecev. Sedaj zvoni v ušesih. Sluh »e vam Je tako poslabšal, da Lihega govora sploh ne slišite. — Navajate premalo podatkov, da bi mogel kaj določnega domnevati Imenoma, kot vi želite, ne morem svetovati nobenega speoia ista. To rstnl Specialisti se nahajajo v vseh večjih mestih. Odločita se. kot vam je bolj pri roki. Truda: Ako pobesite roke, vam nabreknejo žile. kar vas zelo moti. Isto opažau tudi na nogah — Kar se tiče £11 na nogah. priporočam, da se Jih daste že sedaj odpraviti s pomočjo Injekcij. Ker ste Se tako mladi, Izgleda, da ste nekako pre-disponirani za tovrstno bolezen Vendar se ml zdi, da greste, kar se tiče rok, v vaši občutljivosti predaleč. Ista: Opisani pojav na nogah Je običajen v poletnih mesecih Vzemite kak prašek zoper potenje nog Mogoče bo zadostoval tudi navadni smukec, ki ga na trese t bflo sadnje no. 5..........Le«—«rr Riskantno je tu M, 6. UbS, Sa5. Poteza t partiji pripravlja sledeči flanketo, Ifl pa mu teorija daje tudi samo dvomljivo vredr nosu 8. c2—c8 g7—g®TI 7. d2—d4 —g7 8. d4 : e9 Kot bolje velja 8. LgB. Igrano potea® daje pravzaprav črnemu priliko k Izenačenju. 8..........Bed : eO 9. Sf3 : eO dfl : e5T Kakor je praksa pokazala, Ima črni pO Le5: približno enako pozicijo. Aijeh.nova poteza Je novost, ki pa Je skoro gotovo popolnoma nevporabljiva. 10. f2—f4! Zelo močno Beli grozi odpreti f-llnijo ln vprlzoriti takoj nevzdržen napad, pa mora črni hočeš-nočeš kreniti v neugodno končnico. 10..........Ld7 : a« Po ef4:, 11. Lf4:. fSf8, 1J. e>8!. La4:. 1«. Da4:■+■, Dd7, 14 Dd7:-f, Sd7:, 15. ed. fe«:, 16. Lc7: Je končnica tudi neugodna za črnega. 11. Ddl—a4+ DdS—dl" Ce b5, potem 12. DbS, ■ grožnjo capada na f7. 12. Da4 : dna ali lz kratkodlakega krzna. Hlače, ki spadajo k takšni opremi. Imajo moderno »klinasto« obliko (1. skica). Moderna je tudi kratka smučarska jopica, ki komaj pokriva pas ta ki jo spredaj lahko stikoma zapnemo. Odprto pa Jo nosimo nad barvastim usnjenim telovnikom, ki Izpopolnjuje dolge norveške hlače v temnomodri barvi (2. skica). Praktične m udobne pumparice nosimo v zvezi s smučarsko Jopico, ki jo zapenjamo z usnjenimi gumbi ln ozkim pasom lz usnja a!i iz blaga Jopica Ima majhen dečJi ovratnik ln praktične žepe (3. skica). Naslednja skica predstavlja vzor elegantnega smučarskega dresa, kakrSen je letos na višku mode. Tu so dolge, klinaste hiače kombinirane s svetlo Jopico v kiarfčni moški obliki (4. skica). K svetlo sivim pump&rlcam lahko nosimo jopico lz nepremočljivega žameta v lepi, temni barvi. Jopica na naši skici Ima prsne žepe z zaklopkami, ki dajejo zgornjemu delu života zaključeno obliko. Tudi spodnji žepi Imajo zaklopke, spodnja ta zgornja partija pa sta združeni med seboj s pokončnim šivom (zadnja skica). DAME! NAJVEČJA IZBERA PREKRASNEGA KRZNA Smučarska pokrivala Poleg kmečke rute, ki Jo savežemo pod brado ta ki nam Imenitno zavaruje ušesa in pričesKo, prinaša moda letos še ljubko k&puco iz nepremočljivega tvoriva, malo eskimovsko kapuco iz krzna in prozorno I s.epico lz cetofana. Nepremočljlvr. kapuca spada navadno k bluzi lz neptopustnega blaga, dočim lahko nosimo prozorno ali krzneno čepico, ki ju tesno zapnemo ali zavežemo pod brado, k vsaki smučarski obleki. Kadar je vreme lepo. pa se pri smučanju zadovoljimo s pletenim trakom okoli glave ali s ščitom iz celofana, ki je pritrjen na takšnem živo barvnem traku. i Nov ženski list Hrvatska novinarka Marija Jurlč, aiana pod pseudonimom Zagjrka, je pretekli mesec odstopila kot urednica »ženskega lista* in osnovala s.oj ženski mesečnik »Hrvatico t. Po 44-letnem plodnem {/»atelj-sV.om in novinarskem delu pravi, da ima po doseženi samostojnosti možnost nuditi hi vatskim ženam ii^t. kakršnega si je vedno želela. la krznenih izdelkov po res ugodnih oenah je pri F.BIZ10D Elitna izbira krzna LJUBLJANA, KONGRESNI TRG Moderniziranje ko-tuhovine hitro ln poceni! niene zadrugarke" gene iz vasi Poljanice in srbskem kačeV-skem srezu so organizirale pretekli mesee društvo pod imenom »žene zadrugarki«, ki bo delovalo kot odsek Zdravstvene zadruge v Belanovid. Cilj tega društva je vsestan-sko Izobraževanje kmetice. 2e prve dni po ustanovitvi je k zadrugi pristopilo okrog 80 članic. Po zaslugi intenzivnega dela članic ta odbora Je to mlado društvo organiziralo že nekaj razstav, na katerih je bilo videti razna ročna dela in druge proizvode, ki so jih kmetice izdelale pod strokovnim vodstvom. — Ta primer nam ka-j že, da bi bilo tudi pri nas zelo umestno organizirati naše žene, ki se bavljo z raznimi domačimi ročnimi deli in obrtmi. Za gospodinje; Decembrski dnevi Gospodinja, od katere izžareva vse božično razpoloženje, mora december prav pridno izkoristiti, da ne bl ob praznikih obtičala v nervoznosti in razdraženosti, da ne bo utrujena, nevesela, predvsem pa ne v stiski za denar. Posebno diplomatične gospodinje so si za darove, ki stanejo čedne denarce, že med letom zlagale drobiž na stran, obenem pa so si tudi že zaznamovale vse »tihe želje« svojih dragih. Dokončale so že tudi lastnoročno izdelane puloverje, Sale ta rokavice za smučarje, razna druga ročna dela ter igračke in druge praktične stvari za otroke. Za vsak primer Je skrbna gospodinja že v začetku decembra zbrala »listke želja« ta pravočasno naročila zaželjene knjige, note in podobna specialna darila. Ker se mora pred prazniki računati z gnečo v trgovinah, je brezpogojno priporočljivo, da se z nakupom ne odlaša do 23. decembra, ker se lahko primeri tudi to, da bodo vprav iskane stvari Se prodali. V zadregi bl gospodinja potem kupila, kaj drugega, morda bi za to zapravila tudi večjo vsoto kakor se Je namenila. Povrhu vsega pa bi obdarovanca niti ne razveselila kakor bi bilo potrebno, ker se je pač nečesa drugega nadejal kakor je dobil. Prijateljem ta sorodnikom z dežele bomo zelo ustregli, če jim bomo poslali potrdilo o plačanem rakunu za let-io naročnino časopisa ali revije, Če jim bomo naročili kako knjižno zbirko ta podobno. Za gospodinjo je december sploh težek mesec. Komaj je starikavl Miklavž oddr-sal v svoja nebesa, že mora gospodinja misliti na božično pecivo, da bo do praznikov dovolj vležano. Tudi praznične pijače moramo že zdaj pripraviti, da bodo dotlej imele prav okus. Medtem ko se je gospodinja v dolgih večerih ukvarja s pripravami 'takih stvari, ji starejši otroci pomagajo luščiti orehe in lešnike za potice in pecivo ziatijo orehe in druge okraske za božično drevesce. Vsa družina skupno pa pripravlja zavoje za sorodnike ta prijatelje v tujem kraju. Vsakomur bo napravila veliko veselje, če bo k drugim dobrotam priložila skromen album, v katerem bo r>b-darovani našel mala presenečenja v obliki fotografij £ volih dragih sorodnikov, prijateljev in znancev in posnetkov iz domačega kraja. Zbiranje receptov in nasvetov V vsakem gospodinjstvu se vedno obnese, če sproti zbiramo dobre ta presku-šene recepte in nasvete, ki jih najdemo po revijah in časopisih. Tako jih Imamo stalno pri roki. Iz izrezkov ali prepisov si napravimo brez stroškov priročno zbirko tako, da jih nalepimo na popisane šolske zvezke svojih otrok. Tudi oJraslim hčeram ki si nameravajo ustvariti lastno gospodinjstvo, bo taka zb rka dobro služila, ker si bo mogla marsikatera mlada, neizkušena gospodinja poiskati nasveta v zbirki, ki Jo je njena mati že preskusila. Postat!in ostani član Vodnikove družbe! —- - ^ Pat se je vzravnal. Na njegovih ustnicah sf je risal zmagovit smehljaj. »Tako, pa si še mislil, da mi boš lahko ušel?« je siknil proti črni, negibni masi, ki je ležala ob njegovih nogah. Nato je pristavil: »Prisegel sem, da te bom zasledoval, če bo treba, do samih peklenskih vrat!« Zdajci Je tišino, ld je vladala v sobi, pretrgalo tiktakanje žepne ure. To je bila žepna ur Patove žrtve Kakor blisk je šinilo morilcu skozi možgane: Treba je nekaj storiti! Hitrol Ella je to genialna misel Pat se Je sklonil k mrtvecu in mu Je potegnil uro iz žepa Kazala je ravno esem Pat je šel z roko preko čela in malo pomislil Nato je premaknil kazalec Ko je bilo to storjeno, je tiho dejal: "Dobro je!« In je bil s svojim deiom očividno zadovoljen. Potem Je pa položil uro na mizo ter udaril z ročajem revolverja po ohišju. Ura se je namah ustavila, drobci stekla so se vtisnili med kazalce in številčnico. »Tako je. zdaj imam svoj alibi!« Je rekel z radostnim glasom in vtaknil uro nazaj v žep svef- žrtve Zdaj je velja.« dobro Izkoristiti vsak trenutek Po stopnicah, ki so ga privedle v h'šo, se je splazil nazaj Splezal je čez zid tn planil v koruzno polje Na bregu reke Je slekel gumaste rokavice ln galoše in vrgel oboje v vodo. Stvar je bila zanj opravljena. Deset minut pozneje je bil v vasi. Pred vrati sosedne hišice sta sedela dedec Martin in njegova žena v večernem hladu. Vsenaokoli je bilo tiho ln mirno. Pat je vljudno pozdravil in se nasmehnil ter se ustavil »Kaj ne bl hoteli malo prisesti?« sta ga povabila soseda. Pat je sprejel ponudbo z vidnim zadovoljstvom. Nato so se z Martinom in njegovo ženo precej časa razgo-varjali. Ko je bil pomanek pri kraju, je vprašal: »Ali bi hoteli pogledati, koliko je ura? Pozabil sem uro doma in ne vem, kako pozno Je že!« Martin je stopil v stanovanje ln se vrnil z novico, da se kazalec bliža deveti. »Hvala!« je dejal Pat, vstal in odšel proti domu. Spotoma je slišal, kako je začelo udarjati v cerkvenem stolpu. Naštel je devet udarcev. »Kako hitro beži čas!« si je rekel, ko Je koračil proti domu. »Ela gotovo čaka v skrbeh name. Ko bi vedela, kako »em opravil, bi bila čisto pomirjena.« Ela je sprejela Pata vsa zaskrbljena in z velikim nemirom Ni si upala govoriti glasno, komaj šepetala je. Vprašala je, ne da bi izgovorila cel stavek: »Ali si?...« »Sem,« Je dejal Pat in zamahnil z roko po zraku. »Tako?« se mu ie Doječe približala. »In si bil dovolj oprezen? Si odstranil vse sumljive znake? Te ni nihče videl?« »Mans sprašuješ, če sem bil dovolj oprezen!« se je odrezal Pat z zaničljivim nasmehom. »Rečem ti, to stvar sem genialno napravil. Nobenega suma nisem pustil za seboj. Preskrbel sem si nedvoumen alibi!« »Kakšen alibi pa?« je vprašala Ela. »Ko sem storil, kar sera nameraval, sem razbil njegovo uro in jo položil nazaj nr mesto, kjer je ležala prej. Toda premakni sem še poprej kazalec za celo uro. To uro pa sem preživel pri sosedovih. Martin in njegova stara sta sedela ravno pred hišo in me povabila, naj se jima pridružim na pomenek, pa sem posedel v njuni družbi.« Ela ni mogla prav razumeti. Kakšen alibi je bil to? Neizpodbiten alibi ali dvomljiv? Šla sta v posteljo. Tedaj Je Ela vprašala Pata: »Dragi moj, prosim te, povej mi Se to, na katero stran si obrnil kazalec na uri? Na desno ali na levo?« »Na levo,« se je odrezal Pat. »Za eno uro nazaj!« Sredi noči Je Ela zgrabila Pata za roko in ga močno stresla Pat se je zbudil in planil pokonci. Raskav glas mu Je udarjal na uho: »Pat, oprosti, da te budim in vznemirjam, toda jaz nimam miru. Prosim te. povej mi še enkrat, v katero smer si premaknil kazalec na uri?« vProkleto bodi — tak daj ml nu že mir!« je zarohnel Pat »Tako imenitno sem spaL S::j sem ti vse povedal. Kazalec sem naravnal nazaj, za ceio uro Tečaj se je Ela nenadoma dvignila z ležišča. Jela je dirjati kakor blazna po sobi. Pat se je zdrznil, začel pobirati svoje reči in jih metati v kovčeg. Ela pa se je tresla po vsem životu in govorila: -Ti .epec! Idiot! Saj sem si mislila! Veš, kaj si storil? Napravi se hitro! Vstani, če nočeš, da te zasačijo v postelji! Zapomni si, da si kazalec naravna, v napačno smer!« Patu je stopil mrzel pot na čelo. Ali je bilo mogoče, da je ravnal tako nepremišljeno, tako idiotsko? Saj je bil prepričan, da je opravil svojo stvar hladnokrvno kakor še nikoli doslej! Trudil se Je, da bi se osredotočil in da bi si še enkrat pred-očil situacijo od konca do kraja — pa nI šlo. Ni se, pa se ni mogel domisliti vseh podrobnosti, ki so spremljale njegov čin... Vid^l se je zopet v sobi, z uro svoje žrtve v rckPh. Vrtel je kazalec, seveda naprej. Ne! Stoj! Vse je bilo v redu. Ni se zmotil. Napravil je vse, kakor je treba. Ampak to ko j nato je imel nekakšen drugi privid. Zopet je stal v sobi z mrličem, sredi preproge, z uro v roki. In tedaj je premikal kazalec v nasprotno smer. nazaj... Vraga, ali je mogoče kaj takefa? Kaj Je prav za prav storil? Planil Je pokonci in odprl okna Zunaj je bilo še temno. Se je imel čas, da zdirja ponovno tja. Urno se je oblačil »Ela, naj se zgodi kar hoče, jaz moram tja, moram pogledati, kaj sem prav za prav storil!« je govoril. »Moram napraviti red, da se Izognem zasledovanju!« Ela mu jo prigovarjala: »Pat, kar je, je. Ne hodi tja, ne vračaj se!« Toda Pat se ni da! pregovoriti. »Moram, morem!« je ponavljal venomer. »Veš — moram! Ce ne grem, bom znorel. NtkaJ ni prav v moji glavi. Dokler ne vidim ure in se ne prepričam na lastne oči, kako sem naravnal kazalec, nimam miru.« Zunaj je bil gest somrak. Hiša med vrstami jablan je ležala v temi. Soba z mrličem je čepela tiha in mirna v svoji samoti. Na preprogi je Je vedno ležal mrtvec — njegova žrtev... Vse je šlo po srečL Sklonil se je nadenj. Vzel je uro v roko. Pogledal je na številčnico-- V tistem trenutku se je nekaj zgenilo. Zdelo se je, da je nekdo dal signal. In res, v naslednjem hipu se je nekaj posvetilo. Na pragu kuhinje sta stali dve močni moški postavi z revolverjema, naperjenima proti Patu. »Mož, odložite predmet, ki ga držite v rokah!i Je dejal eden izmed njiju. »Saj sem vedel, da se bo vrniL Ujel se Je v lastno past.« Pst je položil uro na mizo. Ko je ležala tam, je jasno in določno videl, da stojita kazalca pravokotno drug na drugem. Bilo je točno devet. Pat se torej nI m tU Pripravil si j« popolnoma zanesljiv alibi.«( umulatorji V filma la aa leda Električna jegulja s 335 volti - Ribja telesa prižigajo žarnice in daieio tok za električne zvonce — žival brez resnih sovražnikov Dva angleška raziskovalca, ki sta se pred nedavnim vrnila z odprave k reki Amaconki, poročata zanimive podrobnosti o električni jegulji, ki sta jo tam proučevala. Ta doslej še malo raziskana žival spada k tistim ribam, ki imajo spsobnost, da delijo električne udarce. S temi se branijo napadalcev ln mrtvičljo svoj plen. Južnoameriška električna jegulja je najmočnejša električna žival in je po najnovejših raziskavah »nabita« z napetostjo 335 voltov. Električni som, ki živi v Nilu, Je nabit n. pr. samo z 220 volti, električni skat pa razpolaga samo ■ 24 volti. Angleškima raziskovalcema Je uspelo z umno pripravo izmeriti jait in napetosti električnih sunkov teh živih akumulatorjev. V domovino sta v varni posodi prinesla s seboj več teh rib ln z njima sta predvajala prave cirkuške točke. Z elektriko lz ribjih teles sta prižigala n. pr. električne žarnice ali pa spravljala v obrat električne zvonce. Električni tok, ki ga oddaja telo nevarne jegulje, zadostuje, da ubije konja, in dr. Contesa, enega izmed obeh učenjakov, je pri nekem poskusu dotik z električno jeguljo vrgel tri metre visoko v zrak. Kdor bi nabito jeguljo prijel istočasno za rep in glavo, bi izgubil brezpogojno življenje. Zdi se, da so se različne mišice v ribjem telesu razvile v električne organe, ki delujejo kakor vrsta suhih baterij. Po vsej priliki se v teh mišicah nabirajo neke kemikalije, ki proizvajajo elektriko. IPri tem pa se riba napolni z elektriko čisto po svoji volji. Včasih je njena »električna centrala« mrtva, potem pa je sposobna sprožiti električni tok, ki utegne ubiti močnega moža. To se dogaja posebno tedaj, kadar Je riba lačna ali pa razdražena. Žival s takšnim orožjem seveda nima nobenih resnih sovražnikov, vsaj do živega Ji ne mo- Proč s tujimi napisi I Praški magistrat je Izdal naredbo, da m morajo odstraniti vsi tuje Jezični napisi nad trgovinami in lokalL Ukrep w» Je sa6el takoj izvajati Nevtronski žarki Nov lek proti raku Predsednik ameriškega narodnega sveta za zatiranje raka, dr. L. Hektoon, poroča o poskusih, ki so Jih delali v Los Angelesu z novimi žarki, tako zvanimi nevtrenskimi žarki, proti raku. Kakor radioaktivni žarki alfa sestoje tudi nevtronski žarki iz zelo hitro gibajočih se delcev snovi, ki pa so električno nevtralni, med tem ko so delci alfa električno nabiti. Proizvodnja nevtronskih žarkov je precej zamotana in zahteva velikanskih aparatur. Samo za izdelavo učinkovitega mag-gneta, kakršnega je treba v takšni pri- pravi, porabijo najmanj S5 ton železa. Poskuse za zdravljenje raka s pomočjo nevtronskih žarkov so delali pod vodstvom dr. Johna Lawrencea, brata slovitega fizika E. O. Lavvrencea, ki Je izumil aparaturo za proizvajanje teh žarkov, tako zvani ciklotron. Pri poskusih z živalmi se je že jasno pokazalo, da so nevtronski žarki glede raka dosti bolj učinkoviti nego radije vi ali Rontgenovi žarki. Ali se bo ta niih premoč pokazala tudi pri človeškem raku, bo treba ugotoviti z nadalj-nimi poskusi Ssaša v Argessilm V argentinskih pampah vlada že dolgo časa trdovratna suša, ki povzroča velikansko škodo. Črede živine, ki so s svojimi kožami in mesom podlaga argentinskega gospodarstva, propadajo, ker ne dobe ni'i hrane niti vode. Zavoljo velikanske razsežnosti ozemelj, ki jih je prizadela suša, je vsaka pomoč skoraj izključena. Poljedelstvo bo doživelo katastrofalno letino. slovenske gospodinje uporabljajte le »Veste, za menjo dirja cel trop novincev, ki bi se radi naučili pravilnega smuča- nja ...« milo, ki je izdelek slovenske tovarne. (»Everybodys weekly«) i Bo leta 1046 .. • Načrt prekopa, bi bo spajal Rcdn Men In Dunav. To delo hoče Nemčij. ixve»ti naslednjih sedmib letita rejo. Kadar je lačna, spusti enostavno električni naboj, ki omrtviči vse, kar se giblje v njeni bližini. Potem si žival mirno poišče najboljše grižljaje, dočim se male ribe, ki jih odklanja, kmalu prebude la »nezavesti« ln odplavajo dedje. Električne ribe so bile r ostalem siane že staroveškim narodom. Iz 5000 let starih hieroglifov je to točno razvidno, kar sicer ni čudno, saj smo omenili, da živi v Nilu posebna vrsta električnega soma. plinij omenja v svojih spisih električnega »kata iz Indijskega ln Atlantskega oceana. Južnoameriški Indijanci so bili celo prvi ljudje, ki so elektriko uporabljali za zdravilne namene. Uporabljali bo električno jeguljo za Edravljenje — rsvmatizma torej čisto po modernih načelih. Sonja Henie, nekdanja prvakinja v umetnem drsanju na ledu, se udejstvuje zadnje čase pri filmu, kjer Je zanjo očividno boljša konjunktura je snladi (M plinske oble do ohladnelega planeta — Vulkanske sile v osrčju zemeljske krogle Ko se Je žareča plinska krogla, ki Jo danes imenujemo zemljo, polagoma ohladila, se je njena površina strdila ln na tej trdinl se Je počasi naselilo rastlinsko, živalsko in pozneje tudi človeško življenje, še danes po mnogih milijonlet-jih, moremo v glavnih potezah spoznati, kako je prišla zemlja do današnjega svojega obraza. Njena razmeroma visoka starost je izorala globoke gube v njeno kožo. Po njeni površini tečejo nepravilno razpoke in jarki, gore ln doline se vrstijo. Kopntne in morja pokrivajo njene predele. Vprašati se moramo, kako je prišlo do te razdelitve in katere sile so oblikovale podobo zemlje. Pri počasni ohladitvi se je zemeljska površina, kakor smo rekli, strdila, a obenem se je tudi krčila. Kot plinska obla Je Imela zemlja prvotno seveda dosti večji obseg. Toda pod trdo, zgubano skorjo, so valovale ognjene, tekoče mase ln kakor Je zunanji, trdi plašč, ki se je krčil, pritiskal nanje, tako so ga te ognjene sile potiskale nazven, če jim je postal oklep pretesen. Tako so se dogajale spremembe, ki se vršijo v manjši meri tudi danes. O vzrokih sprememb na zemeljski površini pa imajo učenjaki Se druga naziranja. Sloviti raziskovalec Grenlandije Alfred Wegener, je razlagal nastanek celin n. pr. kot posledico sredobežne sile. S tem, da se je zemeljska krogla vrtela okrog svoje osi, Je velike kopnine z večjo silo »premetavalo« ob ravniku, ob tečajih, kjer je vrtenje počasnejše, pa se je zemlja sploščila. V novejšem času je prof. Cloos, upoštevajoč geološka m zemljepisna dejstva, prišel do prepričanja, da je znanost vulkanske sile, ki delujejo v notranjosti zemlje, kot činiteljice za oblikovanje zemlje, precej podcenjevala. Pri tem nI treba misliti takoj na gore, ki bjuvajo lavo ln pepel. Toki lave lahko učinkujejo s svojim pritiskom na zunanje plasti, tudi če ne najdejo poti na prosto. Tako povzročajo spremembe, ki si jih moremo drugače le težko razlagati. Tako si n. pr. še vedno nismo zadovoljivo razložili nastanka velikanskih razpok v zemeljski skorji, kakršna Je razpoka na vzhodu Afrike, v kateri leži med drugim Tanganjiško jezero. Takšne razpoke, ki so videti kakor dolgi, ozki jarki, si moremo razlagati le kot učinek mehaničnih sil. Prof. Cloos je dal za to nazorno razlago: Ce nategujemo vlažno, še nežgano opeko ob koncih zima Višek saasčalh peg bo šele prihodnje leto V splošnem ze'o lepa In mila Jesen, najlepša od 1. 1930. je prešla s 1. decembrom v meteorolonško zimo, Kakšna bo ta? Pri ocenjevanju splošnega značaja zime, ki nam je podarila med tem že prvi sneg, je treba upoštevati, da smo že nad štirideset let v periodi vlažno toplega podnebja. Stroge in tudi samo hladne zime so bile v tem času redke. Zadnje najhujše zime so bdle 1. 1890. /91., 1894. 94/85." in 1928 29.. vmes in od tedaj smo imeli ve iko število milih zim. čeprav je opažati tendenco, da bi postale spet hladnejše, se to ne bo pokazalo očitno takoj, temveč šele po vrsti let. V kakšnih periodah se izmenjavajo mrzle in mile zime ne moremo še povedati, saj opazujejo vreme po znanstvenih načelih 5ele nekaj čez 200 let. Toliko pa je menda gotovo, da obsegajo podnebne periode vedno mnogokratnik enajstletne periode sončnih peg. Dognali so periodo, ki obsega 33 do 35 let, tako zvano Briicknerjevo, periodo okrog 89 in periodo 99 let. Tako je med obema najhujšima zimama 19. in 20. stoletja, L 1829/30 in 1928 29. razdobje 99 let, med isto tako mrzlima zimama 1879 SO in 1890 je razlika 11 let in tudi mrzle zime 1891 95 in 1906/07., 1916/17 :n 1928 29 so se pojavljale približno v 'slem presledku z največjo raz"iko enega leta. Pri tem so te mrzle zime sovpadale z viškom sončnih peg in ta pojav se da -usledcvati še desti bolj nazaj. posta ne v sredini tanJSa. NJe prerez Je kakor klin, katerega širina navzdol nazaduje. Ce upogibamo takšno opeko preko oble ploskve, se pokažejo na površini razpoke, ki potekajo v smeri radija oble. V naravi so se na podoben način stvorile vgreznine in Jarki. Toda v naravi seveda nI enakomerno na vse strani vplivajočih sil. Tam nastajajo takšne razpoke s pritiskom od spodaj navzgor ali s pogrezaniem v votle prostore. V mnogih gorovjih spoznamo popolnoma razločno ploskve, ob katerih drsijo plasti, in prvotno skupnost med plastmi spoznamo lahko z vrtanji v zemljo. Kadar se razpoči granata, se njene stene ne razletijo samo v 'drobce, temveč železo se tudi na čuden način zvije. Isto lahko opazuje geolog na zemeljskih plasteh, ki ležijo pogostoma zelo čudno. To kaže, da je pritisk ognjenih sil v zemeljski notra.-njosti zunanje, že otrdele plasti pogostoma razgnal in svil. Mnoge geološke oblike gredo torej na m» čim vulkanskih sli ohlajajočega se planeta. MNOGO PRIHRANITE če kupujete kvalitetno blago ■» zimske suknje, plašče ln obleke pri tvrdld DRAGO S C H W A B LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7. Izgotovljene zimske suknje, obleke L t 4 vedno v zalogi. Lastni Izdelki! Moderni kroji! Tokrat pričakujemo viška sončnih peg prihodnje leto ln to bi govorilo za to, da nam najhujše zime ni pričakovati letos, temveč prihodnje leto. Vsekako pa je po desetletnem presledku sedaj na vrsti huda zima. Točneje bomo mogli videti to prihodnje leto, če bo delovanje sončnih peg naraslo. Vsekako bodo ta opazovanja velike važnosti za bodoče dolgoročne vremenske napovedi. Za domnevo, da se huda zima letoa še ne bo pojavila, govori tudi okoliščina, da je razdelitev zračnih mas nad severno poloblo takšna, da v bližnjem ča^u ni pričakovati vpada hudega mraza v Zapadno in Srednjo Evropo. Arktične zračne mase imajo glavno torišče svojega dela doslej v ameriškem predelu polarnega pasu in i v zvezi s tropičnim ozračjem Zapadne | Indije povzročajo zračne vrtince v Sever- | nem Atlantiku, ki nam jamčijo še vedno za milo vreme. Razen tega prihaja z viharnimi cikloni v evropski predel polar- : nega pasu stalno topel zrak in ta za/lr- , žuje polarne zračne mase, da ne morejo do nas. Tudi zloglasni veliki rusko-sibir- ! ski zimski anticiklon se zavoljo dotoka milega zapadnega ozračja daleč v Severno Azijo še ni mogel stvoriti, v nasprotju z lanskim letom, ko se je razvil zelo moč- I no že sredi novembra. Seveda pa nam navzlic temu ni raču- I nati z izredno milo zimo. Mraz bo še gotovo prišel, čeprav šele proti božiču ali v januarju, in takrat se bo držal nemara dalj časa. Trebftlsllač z radjsklm zvc&ikzm Kako so odkrili trik prevejanega artista ANEKDOTE Grof Orleanski je bil lovski gost cesarja Napoleona, ki ni bil bog ve kako dober strelec. To Je grof dobro vedel in ko se je prikazal blizu njega zajček, pa je Nar poleon na drugi strani dvignil puško, Js hitro skočil za neko drevo. Napoleon Je to videl, spustil puško, stopil h grofu in dejal: »Dragi grof, kadar Jaz zajoe str^ ljam, vam ne pomaga nič niti drevo!« ★ Napoleon Bonaparte je bil Siab strelea. Nekega dne so med lovom v gozdovih okoli Fontainebleauja obkolili kapitalnega jelena. Cesarja pa ni bilo blizu. Lovci si niso vedeli sveta. Ce bi jelena ustrelili bi si nakopali cesarjevo nemilost, a če bi jelen ubil kakšnega psa, bi Jih doletela ka« zen. Po priličnem (Oklevanju se je višji lovec vendarle odločil, da je Jelena ustrelil. Komaj je njegova puška počila in se Js jelen zgrudil, so od daleč zagledali cesar-ja na konju. Lovci so ubito žival hitro pot stavili pokonci in jo naslonili ob neko skalo, da je bila videti kakor živa, psi so jelena obkolili, Napoleon je skočil s konja, zagrabil puško, ki so mu Jo ponudili in ustrelil. Najboljši pes Je padel na tla. jJelen je mrtev, veličanstvo!« je dejal lovec. Napoleon Je zadovoljno poktmal: »Tega mi ni treba šele praviti — saj sem videl, kako sem ga pravkar zadel!« VSAK DAN ENA Več dni je nastopala v majhnem gle-Ll šču v bližini italijanskega mesta In-re sk omna skupina artistov, ki je občinstvo navduševala s svojimi točkami. Največ;e navdušenje pa je zbujal »kralj trebuhi ačev« Giovanni Carrara, ki je predstavljal celo vrsto osebnosti. Njemu :e je morala skup:na najbo'j zahvaliti, Ja so ji posli dobro uspevali Na enem zadnjih večerov pa Je med Carrarovim nastopom skočil nenadno neki gledalec na oder z vzklikom: »To je trik! Saj ima radijski aparat na trebuhu.« Možakar se je sklonil in prijel tenko žico, ki je dotlej nihče ni bil opazil. Nato je plan:l na artista, mu strgal obleko in je tako res odkril majhen zvočnik, ki ga je imel »trebuhljač« pritrjenega na pas. Sedaj je vse občinstvo zdivjalo in steklo na oder. Artisti so se postavili v bran in nastal je velik pretep, po katerem je moia'i cela vrsta ljudi k zdravniku. Nesrečni Carrara si je bil izmislil zvočnik ( ki Je bil zvezan za odrom z mikrofonom, • v katerega so njegovi tovariši izmenoma govorili... Po 24 Istih Js našel c četa Neki 27-letni Cemy, ki ima službo na glavni postaji v Dusseldorfu, je preživel trdo mladost brez staršev. Bilo mu je štiri leta, ko mu je umrla mati in spravili so ga v sirotišnico, ker mu je oče baje padel na fronti. Ko je nekoliko dorasel, ga je sprejel neki kmet. Cerny je moral sedaj iskati listine, da dokaže svoje arijsko poreklo in pri tem je zvedel, da mu oče še živi, in sicer v bližini Berlina. Ni padel njegov oče, temveč njegov stric in usodna zamenjava je imela za posledico, da je moral Cerny preživeti trdo mladost brez stargev. »Pri vragu, to pa mora biti silno po-.ešna past — v zadnjih šestih minutah je izginilo v nji ir dvajset oseb ...« (»E\ erybodys weekly«) CHOMBI Ženski sviter ji din 25»" žepni robci din I.50 nogavice din 2. Svilene rute Samsko perilo Svilene cileje kod, flanel rjuhe din lo.- Ogromna izbira vsega zimskega blaga — pod dnevno ceno! Radi velike zaloge blaga prodajamo vse blago pod dnevno Odeje Clii 65.— ceno domače delo Velika prodaja moškega sidcna v povečani manuf;1 kturni in modni trgovini Preproge din 15.— Otcmane din 300.— KONFEKCIJA MOŠKE OBLEKE Klobuki din Jo,- Damski plašči DIN 16o.- Srajce din 14.- um 2co.— * Hubertusi din 253.- De,° domačih Kravate din 6.- Fasitovska obiska obrtnikov .. din Gojzerce dm 120.- Pumparice din so.— Dežniki din 22.— insški čevlji, domač izdelek din 65.- Priznana trgovina nizkih cen Radi bližajočih se praznikov prodajamo vse zimsko blago pod dnevno ceno! A. PETEK CELJE Prešernova ulica 21 F. U. 8 Strel u graisRi Mžnici Roman »Hopla, hoj!« je vzkliknil mladi gardni častnik, ki ni poznal osebne spoštljivosti. »Kraljica sabska prihaja! Pozdravljena, Pam! Dandanes je malce drugaje kakor prejšnje dni, ko si se z izvoščkom cijazila s postaje, kaj? Dovoli, da omedlim od zavzetosti. Kam boš pa spravila to palačo na kolesih?« Tako govoreč ie prhnil s svileno žepno rutico, kakor da bi hotel obrisati blatnik. »Lep voziček — vrhunec kaznjivega razkošja. Ali ga smem pri priliki voditi, grofica, ako vam za to osnažim čeveljčke! Stella, lepo se pokloni milost-ljivi gospe! Bog nebeški, če bi bil slutil, da se pripelješ v tem pražnjem pogrebnem vozu. bi bil pogrnil preprogo na stopnice, in midva s Stello bi se lahko postavila v špalir in ti na glavnik zapi-sakala dobrodošlico. A brez šale, Pam. strašno me veseli, da si tu. Samo — ali nisi malce shujšala?« »Tako? Menda je od vožnje. Trudna sem,« je vljudno odgovorila Pamela Colchester. Zvečer, ko se je ladv Colchestrska umaknila v svojo staro sobico in legla v posteljo, je potrkalo na vrata. Geoffrey je pomolil g!avo v sobo »Hote! sem vprašati, Pam, ali imaš vse, kar potrebuješ, in tako dalje?« »Le naprej, Geoffrey! Vse naj bo tako, kakor v starih časih.« »To pa ne obeta dobrega,« je rekla Stella. porinila moža v sobo in zaprla vrata za seboj. »Nu.Stella, veš kaj!« se je uprl mož. Stella Tracy je sedla na prijateljičino posteljo, vzela iz žepa svoje nočne halje cigaretnik in ji ponudila. »Geoffrey trdi, da imaš nekaj na srcu, Pam,« je rekla Stella. Pamela Colchester se je ozrla na mladega moža, ki je v svoji zeleni in pomorančasti spalni suknji zložno sedel na znožju postelje. »O, Stella, čuj! Rekel sem le, da je videti nekoliko —« »— potrta,« je odločno dokončala žena. »Tako si rekel.« »Da, res, a mislil sem samo—« »— da je videti Pam potrta.« Geoffrey si je z obema rokama segel v lase in skril obraz v pernico, pri čemer je seveda z nosom zadel ob Pamelin gleženj. Lady Colchestrska se mu je nasmehnila. »Veš kaj, Geoffrey, za tvojim neumnim ovčjim obrazom se vendarle skriva trohica možganov. TTboga Pamela ti ne more ničesar utajiti.« Obrnila se je z nežnim obrazkom proti Stelli in jo pobožala po laseh »Lepe lase imaš. srčece. Tudi jaz sem si zmerom želela, da bi bila plavka.« Prižela se je globlje v blazine in potegnila dim cigarete vase. »Geoffrey se ne moti,« je mirno dejala. »Potrta sem Živim kakor v peklu. Izsiljevalec me preganja « »Pam!« je vzkliknila Stella in mahoma sedla pokoncu. Mladi stotnik je izbuljil oči kakor krap na smrtni postelji. »Da — ali kako — to je vendar — za Boga' Reči hočem, to je kratkomalo grozno!« »Strašno! Pam, ljuba, kdo je izsiljevalec?« »Tega ne morem povedati, Stella,« je rekla mala grofica in zmajala z glavo. »Ne moreš ali nočeš?« je z nepričakovano brezobzirnostjo vprašal Geoffrey. »Ne ... morem. Veš ... ker namreč ne vem ... natanko... samo sum imam. Moj Bog, grozno je! Kar sem pretrpela zadnje mesece, tega ni moči opisati. Kolikorkrat Paddock prinese pošto, mi je pri srcu. kakor da bi prihajal krvnik. Tako ne more iti dalje. Ne strpim. Tega — ne — prenesem!« Velike, temne oči so se ji mahoma zalile s solzami. Stella ie materinsko stisnila drhtečo posta-vico v naročje, med tem ko je Geoffrev klavrno sedel pri znožju postelje in žalostno strmel na obe sklonjeni glavici, na plavo in na črno. Pamela je segla pod zglavje po žepno rutico in se krepko useknila. »Ne zamerita, otroka, da sem tako prismojena! A ne moreta si misliti, kako nebeško je vedeti, da sem tukaj, daleč od Mardleigh Abbeya in vsega, kar je z njim v zvezi!« Vzela si je novo cigareto, se naslonila nazaj in s čudno praznim smehljajem pcg'edala Geoffreyu v dolg' obuz. »Nekaj se mora zgoditi!« je odločno dejala. »In kaj meni gospodar in zapovednik s svojim višjim razumom?« je vprašala Stella. Prisrčnost njenega nasmeška je tem besedam jemala zbadljivi značaj. Počehijal se je po glavi in neodločno pogledal Parnelo »Nu — kaj praviš, ali ne bi bilo dobro, da bi se mi izpovedala? Nemara ti morem kaj pomagati?« »Na žalost najbrže ne. Geoffrev,« se je nasmehnila Pamela. »To reč bi bilo treba vzeti zelo taktno v roke. Oh, nisem tako mislila! Ti si utelešeni takt, gotovo da, a tu je treba človeka, ki ima izkušnjo v takšnih stvareh. Bog ne daj, da bi se kaj raz-vedelo.« Stella Tracy je zdrknila z roba postelje in vstala. »Poslušaj, Pam, srčece! Ti poznaš Geoffa že toliko dalj časa od mene. Ali bi morda rada govorila z njim v štiri oči?« Oči lady Colchestrske so se spet zalile s solzami. Prijela je prijateljico za roko »Tako dobra si,« je rekla z drhtečim glasom. »Nobena poročena žena ne bi pustila svojega moža samega z menoj — z žensko mojega slovesa!« Stella se je tiho zasmejala. se sklonila in jo poljubila na lice. »Koliko resnice je v tvojem slovesu. si pač lahko mislim, zato me ni strah.« »Ne, ostani tukaj, Stella!« je rekla Pamela. »Geoffreyu nimam ničesar zaupati. Dejstva lahko povem samo človeku, ki bi mi mogel pomagati.« »Zakaj se ne obrneš do kake zasebne detektivske pisarne?« je vprašala Stella in znova sedla na posteljo. »Za Boga, nikar!« je vzkliknil Geoffrey. »Vse prej kakor to! Mar stopi na policijo. Dandanes so tam zelo obzirni, kadar gre za izsiljevanje. Veš, Pam, zapisali bi te samo kot ,lady X.' ali kaj podobnega.« »Geoffrey ima prav.« je vzkliknila Pamela. »Vsekako nimam zaupanja v te zasebne detektive in nič me ne miče razgaljati svojo notranjost pred tujim človekom.« Nekaj časa so vsi trije molčali in se ukvarjali vsak s svojimi mislimi. A mahoma je Geoffrey poskočil. »Ga že imam!« je zaklical. »Moj prijatelj je. Bistra glava in kriminalni uradnik.« Višinsko solne?" : Original Hanau Slišani izgovarjati svoje Ieis... mZtlSs- 3 TROJNO PODJETJE LJUBLJANA — ŠIŠKA SV. JERNEJA št. 18. Tel. 45-60 TRA.NSMTST.TE DVIGALA, 2AGINE IN MLINSKE OPREME NAJUGODNEJE KUPITE VSAKOVRSTNE TRGOVSKE KNJIGE, KOI AMERIK AN SKE 2URNALE, GLAVNE KNJIGE, BLAGAJNIŠKE KNJIGE I. T. D. PRI To ni nič čudnega, zakaj ženske se rade pogovarjajo o meni. Posebno ob takem vremenu! Druga drugi me priporočalo kot najboljše sredstvo proti rdeči, ostri in spokani k "i. Tako je prav' Zakaj: samo NTVEA vsebuje EUCERIT, euino okrrpčevalno sredstvo za kožo. LJUBLJANA, FLORJANSKA UL. 12 — 14 KER SMO CEN h ISTIM VSLED VELIKE ZALOGE V ENGROS IN DETAJLNI PRODAJI GLOBOKO ZNIŽALI. TRGOVINA S PAPIRJEM ŠOLSKIMI. PISARNIŠKIMI IN KNJIGOVEŠKIM1 POTREBŠČINAMI NA DEBELO IN NA DROBNO LASTNA INDUSTRIJA TRGOVSKIH KNJIG IN ŠOLSKiH ZVEZKOV. Vodilna znamka mednarodnega slovesa. Z doslej nenadkriljivimi optičnimi svojstvi. Najbolj zaželjeni Zeissovi daljnogledi z 6—8 kratno povečavo tehtajo zdaj samo 155 do 400 gramov in stanejo din 1.440 do 2.230.—. Dobite jih v optičnih strokovnih trgovinah. Prospekt T s slikat' "n oivsom vseh Zeissov-;'-. daljnogledov bre?p'. čno pri tvr i CARI ZEISS. Jena ali pri M. Pavlovic, Beograd, poštni predal 411. Nov izum je izrednega učinka! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive Piišči, hraste, fiicigerji, lišaji, izpuščaji in slične kožne oolezni lokalne narave zdravi naglo »DERMOVAL«. 1 lonček din 16.—. Pišite še Janes: i K A D S K A L J T K A R N A — ZAGREB — GORNJI G R A D. Krema za čevje je nedosegljiva v kvaliteti V?jtl odvisno, da ima t« N obleko j vedno Vkot novo ra — Svetlo''Valnica i>S.ž, dt AoilljjJ pri vratnih Kljukah vam prihrani večkratno pleskanje Vrata Dodo vedne čista Dobavlja )lh O'roški vozliMtl UvoKoiesa Šivalni ftrojl najnovejših mod^ov moorji uiclkljl pogrezljivl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Privoz 13. Ljubljana — tel. 36-92 Jeluloid je oa zalogi v vseh oarvah Sprejmejo se doDri akviziterjL TA VARSTVENA ZNAMKA . NA STEKLENICI Poznate ti novo brošuro na 40 straneh? Ona vam pokaže v 18 sli- \ I kah v barvi vse modele U I JbSk »Višinskega sonca in nji- \ | jgSSi hovo uporabo, zahtevajte to jj brošuro 843-J pri eni spodaj navedenih tvrdk, dobite jo takoj in brezplačno. Zahtevajte, da vam neobvezno predvajajo »VIŠINSKO SONCE« — Original Hanau — pri: JUGOSLOVENSKO SIEMENS Ain aaves Din. za šifro ali daja lile naslova 5 Din Na' BianlS! znesek 17 Dtn Danes vsi v gostilno k Panju Vegova ul. 10. Vesela zabava, petje, igranje klavirja itd. — Postrežem boste s finimi domačimi krvavicami in pečenicami ter z raznimi drugimi toplimi in mrzlimi jedili. Zato vsi in vse samo v Vegovo ul. 10. Se toplo priporoča in Vas vljudno vabi TONE HUČ. 28601-18 Btwaa » ULn aaves Din za SUro ali dajanj U. S, znese)" 17 Din Korespondcnta s periektnim znanjem nemškega, slovenskega ln srbohrva takega jezika, popolnoma samostoj nega išče industrijsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped šifro »Korespondent 1939 28366-1 Trgovske pomočnike 2možne prodaje vpeljanega predmeta za Štajersko iščemo Pogoj : znanje nemškega jezika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodaja« 2S4S6-1 Praktikanta aa damski saion iščem. Tyrševa cesta 37. 28438-1 Mlinarja 2a kmečke aline na kamne sprejmem takoj. Starost 50 do 30 let z dobrimi izpričevali Plača po dogovoru. Ponudbe na Leopold Kastirnik, Gortina, po .ta Mata. 2S483-1 Mlajšega uradnika C perfektnim znaniem slovenskega in nemškega jezika, obeh stenografij, hitrega Stenotipista, išče večje industrijsko podjetje v Zagrebu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč«. 28552-1 Elektromehanika ea delavniška dela sprej mem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »E>'rs mehanik.« 28504-1 Korespondentko za takojšnji nastop, s perfektnim znanjem slovenske stenografije, italijanskega in delno nemškega jezika, išče eksportna firma v večjem mestu Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eksport«. 28572-1 Zastopnike za Ljubljano išče prvorazredna zavarovalnica. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Št. 6666«. 404-1 Manufakturista strokovno dobro izobraženega, zmožnega aran-žiranja, v starosti do 30 let, sprejmem. Pismene ponudbe na Re klam Rozman, Ljubljana, Pražakova 8-1. 28509-1 Posredovalnica Mrak '•abi takoj dobre natakarice. 28514-1 Slaščičarskega pomočnika sprejme tekoj Pelikan. Maribor, Gosposka 25. 28471-1 Dekle pridno, pošteno v po moč hotelski in kavarni ški kuharici dobi stalno mesto. S prakso ima jo prednost. Ponudbe na poštni predal 12, Kranj 28458-1 Tehnika stavbne stroke, vojaščine prostega, tudi z nedovršeno šolo, sprejmem v stalno službo. — Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Tehna«. 28535-1 Pisarniško uradnico tudi začetnico iz dobre hiše sprejme v službo s takojšnjim nastopom odvetniška pisarna v Ljubljani, ponudbe z na slovom »Odvetniška pisarna: na ogl. odd. Ju tra. 28462-1 Pekarna naprodaj v Zagrebu zaradi bolezni. Dnevno izdela 400 kg kruha in 700 peciva. Dve zemlje-ni peči. Vprašati dnevno dopoldne: Zagreb, velika tržnica, boks 34-a, Jan-člev. 28370-1 G. Th. Rotman: ¥3 m 20 Cof! Komaj j eto izrekel, je priletel Z zvonika vetrni petelin, se še enkrat prekopicnil v zraku in obtičal z drogom natanko sredi cvetlične grede. Tako je bilo Buckove zadrege mahoma konec. 21 Toda kapitan Kozlostrelec je postajal čedalje krvoločnejši. Kupil si je naslikanega leva in ga s štirimi risalnimi žebljički pripel na debelo drevo. Nate se je postavil v primerno razdaljo, vzel puško z rame, pomeril m... Trgovskega pomočnika vojaščine prostega trez. nega, marljivega, poštenega, veščega trgovine z mešanim blagom ter kavcije zmožnega sprej mem v službo takoj. — Ponudbe na A. Pajnik, črna pri Prevaljah. 28434-1 Brivskega pomčnika mlajšega sprejmem takoj. Anton Filipič, frizer, črna pri Prevaljah. 28435-1 Fotografskega pomočnik? za Leica posnetke sprejme takoj foto atelje Ja pslj Maribor, Gosposka 33. 28472-1 Gospodinjo za samskega gospoda v gorenjskem provincial-nem mestu iščem. Zahteva se neoporečna zanesljivost in mora znati dobro kuhati. Razumeti se mora na perilo Jn mora biti zmožna naj bolje voditi samsko gospodinjstvo, kjer so ve likokrat gosti. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra gospodinja* 28443-1 Služkinjo ki zna dobro kuhati in pospravljati sobe iščem k manjši boljši družini Naslov v vseh posloval Jutra. 28493-1 Prodajalko - natakarico za slaščičarno, mlado in sposobno iščem za takoj Ponudbe s sliko in referencami pošljite na slaščičarno Zdravliak, Hercegnovi. Mesto stal no in dober zaslužek 28496 1 Tkalski mojster pomočnik se išče za industrijo svile. Pogoj: jugoslovenski državljan, večletna praksa na listovkah in ža kardnih strojih. Po krat ki zadovolja vaj oči službi dobi mesto mojstra Ponudbe na ogl oddel Jutra pod »Industrija svile.« 28481-1 Perfektna kuharica z dobrimi letnimi izpričevali, katera je že delj časa služila v boljših hi šah, dobi mesto z januarjem ali februarjem pri dobri plači za boljše gospodinjstvo, brez otrok Predt>ogoj je znanje slovenskega in nemškeea jezika. Samo pismene oonudbe na ogl odd. Jutra pod »Perfektna kuharica 1939«. 28487-1 Službo dobi trgovska pomočnica, poštena in zmožna za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglas odd. Jutra na Jesenicah pod »Rabim čimprei.? 28485-1 Postrežnico sprejmem takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 28453-1 Več šoferjev za tovorne avtomobile sprejmem. Ponudbe na o^i odd. Jutra pod -^re zen« 28479-1 Oficirski dom v Šibeniku 'šče re-.tavraterja no pogodbi 2a 15 januar. Ponudbe in pogoje do kraja tega leta. 2S395-1 Tapetniškega pomočnika agiinega. mladega, samo stojnega sprejmem Po nudbe na Peter Kohal. Kranj. 23378-1 Briv.-frizerskega pomočnika dobrega delavca v moški m ženski stroki, sprejmem. — Nastop po dogovoru Rego-vič G. Vekoslav, Ormož. 28579-1 Knjigovodja perfekten bilancist. pošten, z daljšo prakso, dob'' mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velepodjetje«. 28574-1 Natakarico pridno in pošteno, sprejme gost:!na na deželi. Nastop takoj. Predstaviti se: J. Krašovic, Žalec. 28597-1 Natakarja jelonošo za restavracijo v Ljubljani takoj sprejmem. Isaslov v vseh posloval. Jutra. 28525-1 Lahko službo dobi oni, ki ima 10 do 20.C00 din. . Ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost«. 28623-1 Kontoristka začetnica, dooi mesto Pismene ponudbe ua ogl. odd. Jutra pod šifro »Kontoristinja.. 28S42-1 Služkinjo za na deželo ki zna dobro kuhati in se razume na vsa hišna dela in tudi na vrtu, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna in poštena.«. 28560-1 Kontoristka mlajša, naobražena, sim patičnega nastopa dobi nameščenje event. takoj Izčrpno ponudbo s sliko na ogl. odd. Jutra pod />Boljie mesto«. 23576-1 Kuharica in sobarica dobita stalno službo. — Znati morata nemško ali italijansko. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 28614-1 Mlade gospodične potrebujem takoj za potujoče kapele, ki se žele učiti peti in igrati Kapelnik S. Cvenič, ka varna »Leon« Ljubljana. 23613 1 18 letno dekle pošteno, pndno, z znanjem nekaj šivanja, potrebujem do 15. t. m. Resljeva cesta 12, levo, pritličje. 28316-1 Natakarico mlade in simpatično, takoj sprejmem. Gostil na »Vitez«, Ljub'jana, Breg 18. 28591-1 Dobro frizerko prejme takoj salon v Trbovljah I.. Kerle. 28595-1 Prodajalko in vajenko 7 meščansko šolsko izobrazbo ni znanjem nekaj nemščine s» trgovino na deželi iščem. Pismene ponudbe na po druž. Jutra v Mariboru ood »1. januarja.« £8639-1 Kuharico snažno, srednjih let. ki je perfektna v kuhanju in opravlja vsa hišno dela dob; mesto s 1. ja nuarjem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 28536-1 Trgovski sotrudnik mešane stroke, mlajša moč, agilen, postaven, nemščine zmožen dobi mesto Ponudbe = sliko na podruž Jutra v Ce lju pod »Priden 1939 . 28S33-3 Beseda 1 Din davek .< l Ji n šifro al! dai;> '■je naslova 5 Oln Na I manjši >.npspk 17 Din Odvetniška uuradn:ca dobra, strojepiska in stenografinja, veoca tudi knjigovodstva in vseh piiariiiških del želi dobiti službo Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Vešča in samostojna.« 28293-2 mlada podkuharica dobra moč išče name-š.enje v hotelu ali restavraciji s 1, januar jem. Dopise na naslov: Lojzka 3ržen, Siomiko va 15, Pobrežje, Maritir RAZSTAVA KR. BANOVINSKE TKALNICE PREPROG SARAJEVO od 8. do vključno 18. decembra t. 1. pri „Š3stlcS" („6") Prodaja se tudi na dolgoročna odplačevanja. V nedeljo odprto. — Znižane cene. Mesto gospodinje iščem k boljšemu gospodu. Stara sem 30 let inteligentna. Dopise na podr. Jutra v Trbovljah ood »Visoka«. 23432-2 Hotelska sobarica vešča slovenskega, italijanskega in madžarskega jezika išče službo za takoj ali pozneje. Pon na ogl. odd Jutra pod »Sobarica 8878« 28495-2 Kot sobarica ali pa vzgojiteljica k enemu otroku iščem službo. Obvladam nemščino in šivanje. Naslov v vseh poslov. Jutra. 28473-2 Iščem zaposlitve v kakršnikoli trgovini kot pomožna prodajalka za pred prazniki. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Po strežljiva — Ljubljana«. 28266-2 Frizerska vajenka z večletno učno dobo želi premeniti mesto za takoi izven L|ubl|ane s hiano in stanovanjem, najraje v Celje ev. Maribor. Ponudbe na ogl od. Jutra pod »Frizerki« 28456-2 Močan fant star 14 let bi se šel učit mehanične aii ključavničarske obrti, z vso o-skrbo v hiši. Dam 1CC0 din. Jereb, Kranj. Gor. Sava 13. 2S564-2 Babica ki je položila izpit v Nemčiji želi v prakso k zdravniku ali v sanato-rij. Naslov v vseh posl. Jutra. 28571 2 Upokojen orožnik star 48 let trgovsko na-bražen prosi kakršnekoli zaposlitve kot skla diščnik. expedient. paznik, vratar ali hišn'!:. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen.« 28615-2 M'p.da natakarica simpatična, išče službo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 28662-2 Mesarski pomočnik mlad. zdrav in cist išče službe v fco*e!rk! fcn>> nji ali v boljši mesariji. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2G638-2 Podjetja! Trgovsko naobražen. — samski. — inteligenten uradnik, poznavalec že lezniške tarife in karvira nja. sposoben za vsa pisarniška dela, prosi primerne zaposlitve, četudi s skromnim z' služkrm Najboljše reference. Pošten in varčen, neoporeč ne preteklosti Govori in niše slov srbohrv in n?m=ko. Ponudbe na osi odd Jutra por' šifrn »Najboljša spri'i* 2S331-2 Vaje^ež (ke) -«(■/■< s ffln la'«-* Up naslova 5 Oln Ma' lin za šlfrf vi- 1ain o"«* nm Vajenko pridno in p.^i^.o sprej me trgovina D. Sunnan Sv. Marjeta niže Ptuja 23436-44 Pekovskega vajenca snrtime takoi pekarna. — Vprašati trgovina Pezdir — Vodovodna cesta. 28661-44 Knjigo vo d k in j a perfektna v sestavi bilance i večletno prakso, — išče ! službe. Ponudbe r.a oglasni odd.'Jutra pod šifro »Prvovrstna moč«. 28565-2 Natakarico sprejmem. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dežeisko mesto«. 28599-1 Brivskega pomočnika vojaščine prostega, dobrega delavca za- takoj išče Jernej Pire, Maribor, Gosposka 41. 28637-1 Gospodično za trgovino pohičtva in za pisarniška dsla,' ki je že bila v kaki lesni stroki, prijazna, zgovorna dobi mesto v trgovini pohištva »Sava , v Gajevi ulici, Neb~ti"nik 23619-1 Drogista ali drogistinjo samo izručeno, prvovrstno silo sprejme drogeri-ja Gregorič, Ljubljana "Prešernova 5. Podrobne ponudbe izključno samo pismeno. 28325-1 IVIIad trgovski pomočnik verziran v mecani ter separatno manufaktur-ni stroki želi plemeniti mesto takoj. Ceaj. po-nuac. na podr. Jutra v Ptuju pod »Abstinent in nekadilec« 28432-2 Brivski pomočnik mlajša moč išče stalno službo. Naslov v vseh poslov. Jutra 2542? 2 Uradnica denarnega za,oda z večletno prakso že.i zaposlitve kot blaga j niča: ka aii uradnica v Ljubljani ali izven Ponudbe pod »Vestna in dobra moč« na ogl. odd. Jutra 28500-2 Absolventka trgov, akademije manjši lokal obrtni vešča slovenščine, srbš:i ne, nemščine, stenogra fije in drugih pisarniških del, išče nameščenje Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Najraje v Ljubljani«. 28553-2 Vsalte Deieda ^C par . davek 5 din. u Šifro ali daianje naslova 5 din. aaimamS oirsek 12 -lin Zastopnike za prodajo zanimivih knjig sanjskih itd. Velik zaslužek Knjigarna A. Turk. Liublja-na, Tyrševa C. 36. 28537-5 Zastopnike(ce) za obiskovanje privatnih strank po mestih, iščemo. Parket - Ekspres, Ljubljani. Kolodvorska ul. 11. 28567-5 Kot sopotnik se želim pridružiti zastopniku špeceristu s svojim avtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Siguren plačnik«. 23620-5 Veliko podjetje i;če poštenega in agiinega ' tstopniki, mesečni zaslu ž;k din 3.000 do 4^00 — l.ilika kolekciia, katera se iobi hrez kavcije, more se vzeti tudi kakor postranski zaslužek ali kakor henori-lano delo. laviti se osebno ali pismene Minerva. Za ereb. Prašks ul 6- 26321-5 \ sakovrstno zlate ■cupuje nc najvlšjlt eenaD rERNE — juvelif Mihiiana vVolfova ti• Briljantne uhane krasne prodam Ponud be na ogl. odd. Jutra ood »Ugodno 788=. 28501 Priložnostni nakup radi odpotovanja! pianino 6000. kratek klavir 3000 din, Forster. klavir Stelzham mer 3000 din .usnjena klubska garnitura 4000, Dobrajc, Sodna 25. Maribor. 28641-26 Izvrsten pianino svetovne znamke Lauberger Gloss, koncertni model, črn. skor.ii nov. prodam. I.jubljana, Kocenova 6, — ogledati od 11. do 17. ure. 28650-26 Kratek klavir črn, v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 28606 2f ■ i na aa«»» Oin za ilfrc ali daianjf nasiova S Din Najmanj ši zn«"1®* '7 Din Med cvetlični, hojev, ajdpv, po IS din. Preprodajalcem po pust. Beethovnova 16 III. 26463-33 Medarna Ljubljana. Židovska ul 6 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 377-33 ig?.- 1 Oln 39 veB >!n sa šifre ali dajanj-naslcva i Oln Naimac i, znesek >? Oln Fopolnoma nove knjige založbe HRAM radi preselitve prod:.m. Grioni. Maribor, čopova 5. Ogle dati predpoldan. 28391-8 Sigurno vas muči radovednost kako razložiti si svoje sanje Hočemo vam pomagati in vas rešiti nego tovosti. Zapomnite si, da so sanie resnične Izdali smo veliko arabsko sa isko knjigo, ki se dobi v vseh knjigarnah in pri založništvu Ant. Turk. Ljubljana. Tyrše va c. 36. 285(0 8 Mladinske knjige večjo množino dobro olira-n>ene kupimo takoj. Ponud be na Sokol matica, Mari W. 28474-8 Beseda 1 Din davek j Din; za šuro ali aaja aje naslova 5 Din Naj -naniR! '.np^cH n Din Kot primerno darilo oožično ali novoietno prodam krasen z zc-le njem nasajen akvarij, montiran na cvetlično mizico, neodvisen od vo dovoda, vsebujoč 100* li trov vode, z vodovodom in prezračevalnikom na alektromotorski pogon ln na sftlsnjen zrak. — Vsak dan na ogled od i4. do 16 ure popoldne Gledališka ul 13, I r.ad ievo. 28336-6 Novo železno peč prodam. Breičeva 34. priti. 28536-6 2 perzijski preprogi eno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28547-6 Mreže za postelje najceneje pri ANDLOVIC, zaloga pohištva. Komenskega 34. 28624-6 Stelaže za trgovino na prodaj v Smarjeti št. 6. pri Celju. 28634-6 Otroški voziček globok, hrrmoniko, orna ro, štedilnik, prodam. Novi trg 1, dvorišče. 28647- Lisico belo-polarno in navad-nosivo, prodam Ljubljana, Gosposvetska 4 III. 23644-6 Cepljeno trsje sadno drevje, divjake nudi Franjo Ziher, Za-mušani, p. Sv. M-rieta pri Moškp.njcih. Zahtevajte cenik. 28640 6 Poceni naprodaj 16 skoraj popolnoma novih šivalnih strojev in več otroških vozičkov, koles, gramofonov, ple-tilnih strojev in nešteto vsakovrstnih drugih predmetov pri »PROMETU« v Ljubljani — Nasproti Krlžan.-ke cerkve. Tam se sprejemajo tudi vsa kovrstnl predmeti v pro dajo. Pogoji zelo ugodni 28562-6 Pathe original kino ■nemalnl in projekcijski parat z vso opremo v najboljšem stanju prodam. Robežnik Ciril, — Fugneijeva 12-1. 28508-6 Peč mala, lepa, emajlirana, malo rabljena, poceni na piodaj. Rožna dolina c. II 49. 28582 6 Drva bukove cepanice nudi Paromlin Novak, Grubi-šnopolje 283S6-29 -»eseda i Din da ves Din. za šifre a.11 laja He naslova 5 Dtn Na -nanis- '.npsel! Oin Usnjen suknje malo rabljen za sred-rijemočno postavo ku-Dim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Usnjen« 28470 13 m v.ftia Din daven iin 'a Mtrt ali ■laja naslove ' Oln *lai -nanK' m^pi? " Oin 2"Q0 din >otr®buiete da zasluži te 1000 din mesečno Pi ite .'.NOS. Maribor — Drožnova ul. 29S-3 . M - s*.!?. iS ■ t V-'- Beseda i Din davek :)in za šifri an 3aj-r. :e na-s.ova S Din Nai nanis /.neseE 17 ijil Nemško konverzacijo in pouk nudi izobr.že i:a gospa. Kongr?-n. 13-11 28503-4 Gimnazij izobrazba pismenim potom ze n3d 15 let obstoječa Vidovtčeva dopisna šo-la v Sarajevu omogoča nuajšim in odraslim do gimnazijcu- izobrazbe pismenim pot" m Brezplačne inlormacije daje ravnateljstvo Vidovi-'eve dopisne gimnazije Sarajevo, poštni predal 217 27427-1 ^iii-HRAJ V Celju na prodaj: moški Kožuh (Stadtpelz) s pelz. ovrat nlkcm. zimska moška suknja s iirvnene pocj-'ogo. Celje, Pre-.ernova 3-II. 23628-13 Heseda > i >ln laves J DiD za šifre ali daja naslova i Din Nai 1 n Kratek klavir Kutschera, rr.etronom, note, krasno zapcstnico. porcelan, servise itd., prodam. Prekupčevalci izključeni. Naslov v vseh poslovalnicah •jutra. 28555-26 Klavir dunajske znamke primeren za društvo ali kaj sličnega prodam za ;C00 din. Linhartova 11 28469-26 Smučke velika zaloga iz I. gorskega jesena, norveški model, temno lakirane in imptegnirane kupice ugodno pri Temel Dravograd. Trgovcem nizke engro cene. 28439-6 Kino- pro jekci jsk aparat na ročni in motorni pogon, Gaumont Cromo, Pariš za acetilensko razsvetljavo, kompleten z napravo za diapozitive proda Rudolf Partlič. — Ivanec kod Varaždina, za 4.500 din. 23408-6 Ključe za vsakovrstne ključavnice ima stalno na zalogi železnina Stražišar, trg., Gosposvetska 2. 28490-6 Vagonsko mostno vago fabrikat Schember Bu-dapest iz 1. 1925, nosil-.nost 30 000 kg v zelo dobrem stanju proda Ju-gotanin d. d., Sevnica. 284G4-6 Prvovrsten klavir ali prvovrsten nizki pianino kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotov denar« 28534-26 Sobno kredenco bolniško mizo, otročji avto, kuhinjski regal, po ceni predam. Vse novo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 284S9-6 Poceni odnrr-:- 2000 parov snežk štev 35 36 din 39 štev 37—38 iiD 49 štev 39 -40 din 55 /.a »Tretnrn. -nežke zo do 30"/t popust Trgovci popust Veletrunvina » cevljj ALEKSANDER OBLA! Sv Petru c 18 tel 24 36 362-6 Darila za male in velike gitare, harmonike violine i. dr. naicene še pri M MODIC Liubliana, Coizova c. 9. 399 26 Violino koncertno kupim. Nasl. v vseh posl. Jutra. 28413-26 Klavirsko harmoniko 60 basov, malo rabljeno, prodam. Anton Simonič, — Podbrezje, Bistrica. 28580-26 Ročni voziček na dve kolesi, prodam. Skladišče Figovec. 28 87-6 P'či na žaeani-1 vse velikosti po nizki ceni dobite pri Gu.ta.u Pucu. Ljubljana. Trža ški cesta 9. telefon 26-97 28128-0 Razne rabljene tra-smisije kon*ole, Jermenice. leža je, osovine. dobite ugod no na Rudniku 24. 28195 6 Železno peč skoraj novo prodam. Na slov v vseh poslov. Jutra 23616-6 Premog konkurenčna cena, pri-ma trboveljski, prodam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Premog«. 2f>'.27-6 Priložnostni nakup! Nov damski plašč la perzi-janec, popolnoma modern, — karlovarski jed:lni servis za 12 oseb z ISkaratnim zlatim robom, poceni prodam. Kneza Koclja ul. 3, I- nad., levo. 28289-6 Orehe in jedrca nudi najceneje Sever in Komp , Ljubljana. Gosposvetska cesta 28358-6 Plošče in gramofoni bivše tvrdke A. Rasber- ger v največji izbiri po razprodajnih cenah dobite Dalmatinova 10 — nasproti hotela žtrukeij. 28321-6 Prodam radi selitve 2 novi perzij ski preprogi 265x350 Bo-har in 2x3 Shiraš, jedilni servis (Karlsbader) z udelanim 18 karatnim zlatim robom, skeraj nov radio 3+1 Horny-phon. Ogleda se Kneza Koclja ul. 3-1 levo. — Tramvajska postaja ši-šlča, SUra šola. 282S9-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dala aje naslova 5 Din Nai tnaruši znesek 17 Din Parni kotel sestavljen s piamenski-mi cevmi, ki drži 50 do 6u litrov vode, za pritisk 4 atmosfer, kupim takoj. Ponudbe na Ber-ložiuk, Maribor, Melje 30. 28349-7 Eegistrirno blagajno dobro ohranjeno kupim Ponudbe z navedbo ce ne na ogl. odd. Jutra pod »Brezhibna 28464-7 Pomično črpalko za bencin, rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Avto-mehanik.« 28494-7 Tehtnico za 250 kg in balančno za 10 kg z uteži, vevnice, železno peč in moško kolo kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 28450-7 Spalni fotelj belo omaro, toaletno steno za predsobo in muf iz polhovih kožic kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 28600-7 Eicdermeier pisalno mizo kupim. Naslov v vseh posloval. Jutra. 23617-7 VVertheim blagajno dobro ohranjeno, večjo kupim. Ponudbe z navedbo d1menzij na podr. Jutra v Celju pod »Takoj«. 28632 7 Otroški voziček globok, dobro ohranjen — prodam. Mariborska 24. 28586-6 Šindelprešo pripravno srednjetežko kupim. Ponudbe na Pe ter Kobal, Kranj. 28377-7 Beseda I Din davek • Din. za šifro aH dai>* nje naslova S Din N&* naniši *n«»sPts '7 nm Suha bukova drva rezana po 20 cepana po 23 dinarjev (100 kg) postavno vsako skladišče v Liubliani v količinah po 3000 kg prodam. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Prodam«. 28630-15 Nosilec Vašega š s r m a Na prostore, v katerih se kretate, na toalete, na ljudi s katerimi občujete,1 prinaša „S0IR DE PflRIS" Vaš šarni. Ta parfum je glasnik dobrega razpoloženja. ki ga povsod ustvarja Vaša prisotnost. S/- BOURJOSS P>Saba«, izbirajte najcenejše med najbolišimi. 28594-9 Ugodno prodam ■ Sierra« radioaparat, 4 + 2 cevni model 1938. ( Ogleda se lahko v popoldanskih urah. Koiezijska ul. 7-1. 28595-9 Radio 3-eevni dobro ohranjen, prodam. — Podmilščakova ul. 4-1., — Ljubljana VII. 28584-9 Radio! Radio! Ako hočete imeti univerzalen, jak in brez motenj aparat ter 'ako poceni, potem si oglejte in poslušajte svetovno znamko SEIRT SUPER 1938-39 7 okroži:. 3 valovne dolžine pri glavnem zastopstvu Ludvik lieršič, Ljubljana, Rimska 13. 28653-9 Radio 4-2, tipa 1938-39 popolnoma nov prodam za 2230 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Priložnost« 23609 9 V 'm - - V Celju naprodaj starinsko pohištvo, 2 omari s predali in skrinje, s krasnimi vložki (Mar. Terezije barok I. Prešernova 3, II. nadstropje. 28629-12 Beseda I Din davek 3 Oln: za šifro ali dajanje naslova 5 Dm NaJ-manlš- znespk 17 oin. Motor BSA drva in fižol zamenjam za r:dio aparat. Naslov v v.seh posl. Jutra. 28446-10 Biedermeier pohištvo originalne slike itd poceni proda Tribuč. Tržaška c. 42, tel. 26-05. 2SS03-12 Hladilnike avtomobilov popravlja strokovni aško h'tro m pod garancijo Gustav Puc, Liubliana. Tržašna cesta 9. Telefon 26-97. 28127-1C »Puch« luksuz 200 ccm malo vožen, kot nov, kompleten, prodam 2000 din izpod lastne cene. Naslov v vseh poslovalnicah J utra. 28581-10 Tdrovtfnj Tf v „ % I --".V. ČAJ Apoteka Mr. CAH O VEC, Ljubljana S oi. 2007 32 IfedeJJfc, XL XIL 193S. » »JUTRO« Bt S8T. REVMATIČNE bolečine odpravijo »NIBOL,« tableta in »NIBOLr« mast, kar se je zelo dobro obneslo tudi pri ishijasu In protinu »NIBOL« tablete se uporabljajo takisto kot dobro sredstvo zoper trganje v udih zoper zobo- in glavobol pri hripi pri boleznih zaradi prehlada. 21 tablet din 20 48 tablet din »NIBOL« »N IB O L« MAST DIN 20 »NIBOL« se dobiva v vseh lekarnah. Izdeluje: Lekarna MR. BAHOVEC LJUBLJANA Reg. fltev. 17816/33 Harley motor >50 ccm t brezhibnem rta-ojn, poceni n*prcxlaj Mi-rmžek, Prečna 6, Ljubljana. 2S569-10 Motor Harley 1200 ■ prikolico proda Pu-sVjitnlk, Radomlje 69. 28460-10 Avto DKW Cbtvrolet in razne avtomobil«, motorje prodam A. Kavčič, mehanična delavni-xa, Tržaška cesta 54. 28454-10 Ford avto 4 »edežni, limuzina naprodaj za din 20 tisoč. Novak Goiposka 37, Maribor 28475-10 Avtomobile tovorne, osebne, ln avto toiiee, dobro ohranjene, vseh jakostl kupite najceneje pri O 2U2EK, sa-stopstvo Krupp, Ljub-2Jana, Tavčarjeva 11. 28401-10 Be-seoa i Oin da ves i Din: sa šifre al! dala rsj» naslov« S Din Nai manjši »ne.«Plt 17 Oin Kolesa vziimem brezplačno ▼ ihram bo. Rezervirajte prostor. No ▼a trgovina, Ljubljana, — Tjrfeva cesta 36 28558-11 Najcenejša popravila napravi čm Elmo na va-6»m kolesu mehanična delavnica Stane Rakoš, Zaloška o 51. zraven šo le Lakiranje, kromanje, Ei.ramba. 2809911 Kdo posodi denar na vknjižbo ali za stanovanje t hiši. Na slov v vseh posl. Jutra 28467-16 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnice, kupone, dobropise 3°io obveznice kupujemo po najvišjih cenah. Različna posojila LJUBLJANA Rudolf Zore Gledal. nI. 12. Tel 38-10. 28598-16 Za žiranta iščem dva državna uslužbenca proti nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ziranta«. 28587-16 Družabnika za tovorni avtopromet, g kapitalom od 50.000 do 100.000 din iščem Polz ve se v vseh poslovalnicah Jutra. 28578-16 Beseda > Din davek 3 Din za Slfro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesel 17 Din Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova centa 40 kupi takoi tfl plača aa] bolje hranilne mitiic« bank ld hranilnic rrednostn« papirie: 554 obveznice bone, sreč kr, delnice itd. nljte vseh držav. Prodaja srečk držam« ru redne loterije. 25859-16 Posodim denar hišnemu posestniku v mestu Ljubljani Stanovanje t hiši. Posojilo po dogovoru. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Posodimo. 28238-16 Delnice Lo2fc* pivovarne prodam Naalov v vseh posloval Jutra. 28515-16 Trg. pomočnik-ca starejša moč b gotovino 20.000 dobi stalno službo z vso oskrbo v lepem mestu. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tihi družabnik« 28437-16 Družabnika-co (pisarniško moč) išče dl plomlr&n pravnik za otvoritev lastne pisarne Potreben kapital 30 tisoč din. kl se zemljiškoknjižno zavaruje Zenl-tev tudi ni izključena. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Celje—Maribor.« 28445-16 Ureditev dolga potom sodnih ln Izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznih radevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestava ln aprobaclja bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje istih Vsi posli kmečke zaščit« Edina konceslonlrsna komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubi lana. Gledališka 7 TELEFON 58-18. 230-16 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov vrednostne papirje 3 obveznice vnovčuiem stalno pO naiviii- ceni m proti takojšnjemu zplačilu * gotovini Alojzij Planinšeb Ljubljana, Beethovnova 14, telefon 35-10. 310-16 120.000 din gotovine takoj rabim za dobo 3 mesecev Obresti po dogovoru, garancija za 300.000 din v blagu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300.000 din-2S607-16 Seseda I Din daves s lin. sa šlfrr ali daja 1» oasiova 9 r>irs Sa' •nanis« Tiese* 1"> nir Gostilno v najem LSčem. Naslov v vseh po slov. Jutra. 28292-17 Gostilno na račun ali v najem vzameta za konca brez otrok. Nasl. v vseh posl. Jutra. 28442-17 Krojači pozor! v Celju oddam v najem krojaško delavnico. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Točka«. 28631-17 Trgovine, trafike industrije, hotele bufete, restavracije, go stilne, kavarne, krčme, mlekarne, parfumerije, drogerlje, vile, posestva, prodajamo ln posreduje mo nakup uspešno ln hitro: Poslovni ca Pav-lekovlC, Zagreb, Ilica 144 28529-19 Trgovino a mešanim blagom v več jena trgu obstoječo že nad 40 let oddam s 1. januarjem v najem z vsem Inventarjem, stanovanjem ln vrtom Naslov v vseh posl. Jutra 28431-1S Gostilno katera že obstoji 10 let v centru mesta Zagreba z velikim vrtom ln pokrito verando, stano vanje in 3 gostilniški prostori, na oglu, neda leč od pošte, nizka stanarina Prodam zelo u godno zaradi bolezni. Ponudbe pošljite na na slov Zvonko Juričevič Zagreb, Palmotlčeva 28. 28355-19 V industrijskem mestu na Gorenjskem oddam manjši lokal pripraven za obrtnika ali trgovino Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Cenena najemnina.« 28000-19 Izložbe v pasaži z dvoriščnim lokalom nasproti magistrata oddam. Pripravno za trgovi no s čevlji. Vprašati »Teh-ma« Ljubljana, Mestni tre 25-1. 28527-19 Gostilno dobro obiskano center mesta Zagreba prodam zaradi odpotovanja. Vprašati Dra-škovičeva ulica 44, Ziereb 28528-19 Gostilno ali restavracijo dobro idočo vzame v na- iem agilna oseba kierkoli Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »S 1. januarjem« 28520-19 Beseda 1 Din davek a Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Na) manjši znesek 17 Din Sigurna eksistenca Radi bolezni odstopim men zo z vsem inventarjem v industrijski četrti Zagreba. Odstopnina 25 tisoč din — Informacije: Orehovec, Zagreb, Unska 28. 28517-19 Mlekarna zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 28554-19 Lokal s skladiščem oddam na prometni točki. Pripraven za obrt ln trgovino. Celovška c 72, Klajnšček, I. nadstr. 28511-19 Vinotoč sli dobro idočo gostilno vzamem v najem takoj aH pozneje. Naslov vseh poslov. Jutra.. 28430 . Lokal na prometnem kraju bil zu Ptuja oddam 3 leta krojaču brezplačno v na Jem, če se obveže, da izuči krojaške obrti od mene poslano učenko. Ponudbe Gabrovec, Sp. Breg 41, Ptuj. 28433-19 Trgovino z mešanim blagom in trafiko v bogati vasi v zagrebški okolici, dobro idočo, v bližini šole in cerkve, prodamo zaradi smrtne, ga slučaja z veliko zalogo priložnostnega blaga ln Inventarja. Potrebno je 50.000 din. Poleg trgovine stanovanje ln skladišče, gospodarska poslopja ln vrt. Stanarina mesečno vsemu 300 din. Poslovalnica Pavle kovlč, Zagreb, Ilica 144. 28530-19 Krčma ala buffet v središču Zagreba, na križišču ulic, pred tramvajsko postajo, dobro 1-dočo, prodamo z vsem inventarjem za 18.000.— Izvrstnoidoča eksistenca. Poslovalnica Pavle-kovlč, Zagreb, Ilica 144. 25831 19 2 pisarniška lokala oddam takoj v najem. — Privoz št. 11. — Gostilniški dom. Poizve se istotam. 28660-19 Mlekarno dobro vpeljanj, prodam. — Zibert, Sv. Petra c. 53. 28593-19 Dobroidoča gostilna blizu Maribora, ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na podružnico lutra v Mariboru pod »Dobra«. 28649-19 Beseda 1 Din iavefc Din; za SUrc aU laja i Je naslova e »in Na' manjši *nespt< 17 oin V Celju 5 minut od kolodvora naprodaj nova enor.ad stropna hiša z lokalom za vsako obrt na prometni točki. Naslov v vseh posl. Jutra 23343-20 Vinogradno possstvc 4 orale (vinograda 1 oral) poslopja v dobrem stanju poceni prodam. Per do Klaneček, JabUovec 33 p. Podlehnik. 28342-20 Hotel ki oddaja 24 sob v naiem, nasproti kopališča .tekoča voda, nova stavba, v hiši oprema prejšnjega zakupnika, prodam. Hotel se nahaja na najprometnejšem mestu Hrv. Primorja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Broj 29« 28499-20 Hišo pripravno za vsako obrt ali trgovino prodam. Pretnar, Radomlje 69 28761-20 V mestu Laškem prodam novograjeno — enonadstropno, trlstano vanjsko hišo z enim lo kalom in vrtom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Letovišče« 28444-2C Izredna prilika Prodam ali zamenjam dobro ldoč hotel v Dalmaciji z 8 do 10 dvo ln tristanovanjsko novozgrajeno hišo. Doplačllc za hotel po dogovoru Informacije: Ilirska ul 17-11, levo od 14. do 16. ure vsak dan do 20 decembra letos. 28491-20 Najboljša prilika Dve novi hiši naprodaj Gostilna z mesnico dober promet, cena 250.000 din; 100.000 hipoteke se lahko prevzame. Druga, pripravna za vsako obrt ali za zobozdravnika je prometna točka v bližini tovarne. Cena 90.000 din Naslov v vseh posl. Jutra. 28497-2f Posestvo 20 oralov pri Vojnilcu takoi prodam Potrebno 70 tisoč din. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Dol« 28459-20 Za 1S0.000 din prodam novo moderno dvo stanovanisko vilo z vrtom, 15 minut od glavne pošte v Ljubliani. Person, poštni predal 307, Ljubljana. 28525-20 Za 250.000 din prodam novo moderno hišo s parno pekarno in vrtom 15 minut od glavne pošte v Ljubljani. Person, ■ Tubljana. poštni preda! — 307. 28526-20 Večje število parcel Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvi1 Cesta 29 oktobra 6. Te lefon 37-33 Pooblaščen graditelj in sodni ceni-telj za nasvete brezplač no na razpolago. 25-30 Vilo na Bledu na zelo lepem m sonc nt-m prostoru blizu Jezera prodam ali dam v najem. Je tudi zelo pri merna za pension. Naslov v vseh posl Jutra 28466-20 2- ali 3-stano- vanjsko hišo v Bežigrajskem okraju, kupim. Ponudbe z na vedbo cene na ogl. od. Jutra pod »Gotovina 8878'. 28577-20 Rentabilno hišo v Ljubljani z 55.000 čl stega. donosa ugodno prodam. Vpra.5anja na ogl. odd. Jutra pod šif ro »SOO.COO« 28604-20 Zemljišče kompleks - v mestnem o- kolišu takoj kupim. To"ne ponudbe na ogl ->dd Jutra pod »Plačam takoj«. 28590 20 Prodam posestvo z vsem gospodarskim orodjem, zasejano polje s pšenico in z gozdovi blizu postaje. Cena 31.000 din. Poizve se v gostilni »Smole«, Sava 5. 23546-20 Dvostanovanjsko hišo visokopritlično, z dvema sobama, elektrika, vodovod, zelo ugodno prodam. Sto-ženska ul. 19, Stožice. 28548-20 Stanovanjsko vilo lepo, solnčno, z urejenim sadnim in sočivnim vrtom, ter garažo, prodam v bližini Mestne drevesnice, skoro ob Tivolskem parku, 10 minut od glavne pošte. Gotovine je treba 250.000 din in prevzeti hipoteko 160.000 din pod zelo ugodnimi pogoji. Resni reflektanti naj javijo svoj cenjeni naslov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tivoli 250.000«. 28570-20 Enonadstropna hiša velika z dobro vpeljano trgovino, vinotočem. tra fiko ter pomožno pošto na zelo prometnem več jem industrijskem kraju naprodaj kompletno ! a vso zalogo in inventar iem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 450.000«. 28290-20 Stavbena parcela 1434 m2 s hišo v centru dolžina 63 m ob glavni cesti, skupno ali razdeljeno naprodaj. Poizve se: Maribor, Tattenba-chova 30. 27980 20 Pension Dubrovnik - Srebreno na morski plaži v bližini Kupari, obstoječe iz glavne zgradbe ln de pendance z 20 sobami in potrebnimi pritikllna mi ter lastnim velikim parkom ln gospodarskim zemljiščem oddam v najem Za informacije in ponudbe obrniti 6e na advokata dr. Balda Pokovič, Dubrovnik. 27248-20 TriddnJ lokal •li |)w«ie« delt, oddam n 1. maj 1959. Mestni trg Itsr. 17. 26659-19 Stanovanje I Os d»««k » DU» s» MIK »U dajanje oaaiova i Din HajmanJ manjši enesek **» oin Enosob. stanovanje ~vi-™ Plr-nat, Preradorlčeva ulica sa ttt dri. gimnazijo. 28440-21 Dvosob. stanovanje pruemno aoočno oddam i 1. januarjem na Vrtači 12. Ogled dnevne od 9■ do 10. ure. 28310-21 Dvosob. stanovanje ■ kabinetom ali brez. komfortno, oddam s januarjem ali po dogovoru. Klajnšček, Celovška cesta 72. I. nadstr. 28513-21 Enosob. stanovanje t vrtom v Kosezah, oddam za 150 din. — Pojasnila: Jurčkova pot JJ. 28602-21 Enosob. stanovanje cuho, oddam odrasli družini Kavškova cesta J-I., levo — Ljubljana VIL 28585-21 Oddam stanovanje 2 sobi, kabinet kopalnico 1. januarja Zg Šiška 281 — poleg gostilne čaiman. 28585-21 Dvosob. stanovanje visoko priti., oddam s 1. marcem. Oglejte si popoldne v Holcapflovi 13 (Tabor). 28621-21 Enosob. stanovanje takoj oddam. Istotam prodam železno peč ln železen štedilnik, Savlje 58 — Ježlca. 28646-21 Dvosob. stanovanje !epo, z vsemi pritiklinami, oddam takoj v Predjamski 39 (Rožna dolina). Poizvedbe pri dr. Stare, Pražakova 15, I. nadstr. 28655-21 Stanoi-anja l ran dam j Oin; sa turo ali daja aje nartov* • Din. Naj manj* znesek 17 Din Garsoniero aH sooaobno stanovanj« (i kopalnico) Jčem n 1. januar. Ponudb* na ogl odd. Jutra pod »787«. __18589-2 la Enosob. stanovanje iščeta dr« uradnici m 1. januar 1959. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno«. 28652-21a 3-sobno stanovanje ■ kopalnico IKcm sa 1. februar. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Februar 39« 28359-21a Sobo odda Beseda 1 Din davek :* um. m ilfro au daja aje naslova 0 Din. Na) ooanlši enesek n Oin Sostanovalko sprejmem po možnosti t lastno posteljo po nizki najemnini. Pod hribom 60, — Zg. Siška. Pirnat. 28350-25 nlm vbodom oddam. — Vprašajte pri hišniku na Cesti 29. oktobra 23. 23 Lepo sobo opremljeno oddam eni ali dvema boljšima osebama. na željo ■ hrano. TjrrSeva 43-1. tik Krištofov« cerkve. 20018-23 Sobo oddam enemu ali dvema gospodoma t centru Naslov v vseh posloval. Jutra. 28045-23 Sobo lepo opremljeno, e souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov t vseh posloval. Jutra. 28538-23 Lepo prazno sobo itrogo teparirano, oddam. Kocenova 12. 28545-23 Prazno sobo lepo, prostorno, solnčno, 'oseben vhod, oddam blizu olodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28566-25 Veliko sobo prazno ali opremljeno. * v centru, oddam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 28568-25 Oddam sobo z štedilnikom, takoj, — Pot na Rakovo jelšo. 28507 23 Garcomero oddam takoj aH z Ja- uirjem Celovška 72-Kl&jnšček. 28512-23 2-sobno stanovanje zelo solnčno s pritiklinami v vili z vrtom, bližina kolodvora takoj oddam mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28658-21 Stanovanje sobe, kuhinje, pritikll-ne oddam na Tyrševl c. 181, Stožice. 28605-2" 2-sobno stanovanje sončno, takoj poceni oddam na Ižanski cesti 18, telefon 25-40. 28592-21 iftS&i&litAJ V „JUTRU* Sobo krasno v lepi vili za Be. žigradom s souporabo ko palnlce, z ali brez hrane. takoj cddam. Istotam sprejmemo še enega dijaka, pomoč pri u čenju potom odličnja-kov. Kutin, Lavričeva 9 Vila Soča. 28510 23 Opremljeno sobo oddam 1. ali 2. gospodoma, dijakoma s 15. decembr. ali 1. Jan. v Dvorakovl 3-1, Zupan. 28492-23 Gospodični čez dan odsotni, oddam sobico z uporabo kopalnice. Vhod skozi kuhinjo. Ciga-levo 11-1., levo. 28582-23 Opremljeno sobo r-ddam v Židovski ulici 8-II. 28648-23 Sobo lep*, na noro opremljeno, toplo, oddam 15. decembra bolifemu gospodu (stalnemu) Jenkova 15, I. n. 286)4-25 Prazno sobo * Itedilnikom, — teparlras vhod, parket, elektrilca, — ugodno oddam mirni osebi. Fatur. Tjršer* 90. 286)7-25 Sobo s oskrbo prazno ali opremljeno, v novi palači takoi oddam. — Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 28656-25 Elegantno opremljeno sobo z uporabo kopalnice, oddam v bližini glav. kolodvora starejši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28659-25 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj boljšemu gospodu. Dvorakova 3. prt. desno. 28612-23 Separirano sobo v sredini mesta s oskrbo ali brez oddam s 1. Jan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28611-23 Opremljeno sobo za 1 ali 2 osebi, oddarr s 15. decembrom. Me stnl trg 17-m, levo — Bezrukov. 28589-23 Sobe išče Beseda >>ln lave* Din ze »Utv iajs oje naslov* t •'Mn Nai manjši DId Sobo mirno, čisto, blizu centra, po možnosti s klavirjem ali souporabo, iščem 1. januarja. Ponudbe na oglasni odd. jutra pod »1939«. 28542-23a Rodbina kl bi vzela dva dobro vzgojena dijaka višjih razredov v popolno oskr bo, naj pošlje ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra oskrba.« 28608 23a ____UeMi vhod. mogoč« souporaba kopalnice, iščem aa takoj. Ponudb« ped »Točen plačnik« aa ogl. odd. Jutra. 2S521-2SS Prašno sobo ac«m T centra. Ponudb« aa ogl. odd. Jutra pod »Za pisarno« 28)24-25a Opremljeno sobo stroge separirano, sa nedoločen čas, iščem ca takoj. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro«. 28)75-2)a Iščem stanovanje event. s hrano pri mlaj-81 in simp. osamljeni gospe ali vdori, ponudbe pod »Boljši gospod« na ogl. odd. Jutra. 28488-23S Beseda 1 Din davek S Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši enesek 17 Din Po nizki ceni prodam sedlarske stroje, čevljar ske aufdoppelt ln druge stroje, kopita ter usnje Vsak kupec naj se bla govoli zg lasi ti na mojem domu. Priporoča se Franc Rablč, trgovina usnja, fienčur pri Kranju. 28326 29 Šivalne stroje na ugodne obroke. Stare stioje vzamem v račun. Na zalogi vedno tudi rabljeni stroji. Nova trgovina Ljubljana, Tyrfeva e. 56. 28)59-29 Šivalne stroje najmodernejše, najcenejše, z 20 letno garancijo tudi na obroke prodaja Triglav, Resljeva 16. 28)65-29 Lokomobilo 60 do 100 k. s., malo rabljeno kupim. Ponudbe na Kemperle, Železniki. 28502-29 Elektromotor 5 ln pol k. s., krožno žago, reskarjem, vrtalnim strojem, skupno ali posamezno poceni proda Franc Telban, mizar, — Verd Vrhnika. 28480-29 Mlatilne garniture 3 stroji, 3 mlatllnlce, premer bobna 99-100 ln 110 cm samohod, vse ge neralno reparlrano nu dl Paromlin Novak, Gru blšnopolje. 28396 29 Krožno žago motorjem Harwester 3, 5 do 4 ks na železnem vozičku za 4000 din proda Rudolf Partllč, Ivanec pri Va-raždlnu. 28409-29 Pfaff, Gritzner šivalna stroja zaradi odpotovanja poceni prodam. Ponudbe pod »Šivilja. na ogl odd Jutra. 28561-29 Ka) ČAS piše na VAŠEM obrazu? Reže tiste fatalne črte okrog VaSih oči, dolbe brazde okrog kotov VaSlh ust, množi gube pod VaSim podbradkom? Ali pa Imate morda teint kakor Peter Pan? Ce ga imate, ga lahko ohranite. Ce ga nimate, ga lahko napravite, da bo tak. In to enostavno tako, da napravite isto, kar so delali tisoči razumnih in lepih žen petinosemdeset let: uporabljajte kremo Simon, posebno hrano za kožo, kl se uporablja na poseben način. Nežno masirajte z njo obraz, dokler Je Se vlažen. Ona tako osvežuje, tako Je Izdatna! Prodira globoko v notranja kožna tkiva... in hrani, krepi ln oživlja same korenin« Lepote, Cigar neminljivi cvet Je sijajna rdečica na Vaših licih. POSEBNA KREMA... ki služI na POSEBEN NACI2V Dobi se ▼ vseh strokovnih trgovinah Parni stroj 60 do 80 ks stabilen z ventilnlm parovodom, kompleten v zelo dobrem stanju za takoj staviti v pogon din 10 tisoč proda Paromlin — Novak, Grublšno polje. 28396-29 Lovska psica pasma angleški seter, bele barve z rumenimi lisami, se je v okraju Kamnik neznano kam zatekla. — Sliši na ime Rika. Najditelja prosim, da se obrne na lastnika Lojzeta Kanca iz Mengša, proti dobri nagradi. 28)45-27 Ilirski ovčar pes. siv. dolgodlak, je ute-kel. Sliši na ime Bobi. — Kdor ga najde ali izsledi (četudi je kje priklenjen), dobi 100 din. Dr. Albin Kandare, Skrabčeva ). 28544-27 čistokrvno kobilo llplcanko, 8 let staro, garantirano neplašljivo zdravo, sposobno za vsako delo, prodam. Istotam prodam kočijo za enega konja v najbolj-šam stanju ter vagon sladkega sena. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Ju. tra v Ptuju pod »Ugodno«. 28516-27 imMtmiWJu«i 'boliše, kar se dobi.. Nova pošiljka, obstoječa iz 115 novih, svežih aparatov „RADIONE" je zopet prišla. To pomeni zopet 115 novih, zadovoljnih poslušalcev. Oglejte si te izborne apaiate v naši trgovini »Radione motorizirani veliki super »Motoseleet«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Automatično pravilna nastavitev postaj. Tipa 6039 A Din 9.000.— v - ' r; - t v -c-\*.-*\.-. f**!* ■•vij • 'v^v. ■u.-*-r- ■ . '-vdh»/*vv-vj »Radione« rar.koSnl veliki snper z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkami Tipa 539 A Din 5.400.— »Radlone« razkoSnl oktodnl super z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost in magičnim očesom. Tipa 439 A Din 4.200.— »Radlone« oktodnl baterijski snper z regulatorjem za selektivnost, koncertnim zvočnikom, Izredno štedljlv v obratu. Tipa 439 R Din 3.900.— Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa, tri valovne dolžine; sedem vglasilnih krogov; izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizijsko ročno delo. RAD!0 družba z o. z LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Tet 3190 Naročajte po pošt! s pomočjo naših katalogov, ki Jih dobite brezplačno! Ako blago ne bi ugajalo, je zamenjamo ali vrnemo nakupni znesek! Čistokrvni ilirski ovčarji B tednov stari, večkrat odlikovanih staršev, prekrasni eksemplarji, dva samca in dve samici naproda). Gro-lelj, Kapiteljska ul. 7. 283873-27 Izgubljeno Beseda i Oln aaveR i Din: za Slfro ali daja n.1e naslova 5 Oln Nai man IS' rrtpcpk 1*7 run Briljantno broško «>m izgubila. Pošten najditelj naj Jo odda proti nagradi pri g. Bry-dlo na Celovški cesti 28a Ljubljana, 28305-28 Izgubila se je moška zapestna ura — rnamke »Anker«, v četrtek med 4. in 5., od Kar lovške ceste do gostilne Rastohar. poštenega najditelja se naproša, da Jo proti nagradi odda 7 trgovini Višnjevec. 28523-38 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Oln Dražba ribolova »umoevojega ribarskega revirja št. 29 A na vodi Radomlji od izvira pod Trojanami do vključno izliva Vrševnika bo pred okrajnim sodiščem na Erdu 21. t. m. ob 11. url. Voda stalna, po večini postrvi ln sicer ša renke in potočnice. Ce-nilna vrednost 6000 din 28447-32 Dražba Dne 15. XI[. 1938 ob 9. uri se vrši pri okrajnem so-d:<ču v Radovljici soba 30 dražba posestva, obstoječega iz vl. št. 52 in 275 k. o. Boh. Bistrica, vl. št. 375 k. o. Savica in Vl vl- St. 685 k. o. Studor. Posestvo ie lepo in pripravno za izvrševanje obrti. Cenilna vrednost posestva din 360.875.10 cen:lna vrednost pritiklin 41.324. Najmantši ponudek rim 240.591- Varščina din 36.089. — Informacije pri okrajnem »odišču v Radovljici in v pisarni Dr. Blei-veisa, Ljubljana, Trdinova ulici 5. 28551-32 Dražba lesa Zaftasna državna upra va razlaščenih gozdov LJubljana Cesta 29. oktobra št. 24. razpisuje Ea 20 decembra 1938 ob 11 Javno dražbo buko vlne na panju etaja 1938 in 1939 in sicer: cca 11460 plm hlodovine, cca 7440 prm drv. vse lz območja Sumske uprave razlaščenih goz tiov Kočevje. Pojasnila razglas, pogoji in tiskovine so na razpolago pri navedenih upravah V LJubljani ln Kočevju 27856-32 ri]i Besed® | Din. davek Din za Slfro ali dajanje naslova 3 Din Najmanj 4« enesek 17 Din Dve gospodični »rednjih let želita znanja z gospodoma. Ponudbe na ogl oda. Jutri pod »Varčna go »podinja« 28457-24 Kateri gospod dobrosrčen bi bil iskren z* upen življenjski voditelj mlajši, srčnokul. gospej, ka teri bi posodil malo vsoto denarja, proti sigurnemu odplačevaniu in hvaležnosti Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Zaupanje« 28477-24 Znanja želim z mlajšo gospodično, ki ima veselje do avto iz letov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6 cilin der« 28334 24 Potnik srednjih let se želi seznaniti s potnico, ki bl bila voljna skupno poto vati. Naslov v vseh poslov. Jutra. 28291-24 »Srečen boš« Dvignite pismo, 28533-24 Kot družabnica dobi preko zime dobro mesto mlajša, simpatična dama, možno je pa tudi stalno na-meščenje. Nadaljnja poias-nila na odgovarjajočo ponudbo s sliko pod šifro »Sicilija« na ogl. odd. Jutra. 28575-24 Situiran gospod želi spoznati čedno ln mlado deklico čiste preteklosti, katero bl tudi mesečno podpiral. Dooi-se na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno mislim«. 28622-24 Ženitve v »alt« oeseaj 1 dio davek i din. a Jaunit aaslova i din: aaimaoiii uiesek 20 din Gospodično starejšo, samostojno z veseljem do gostilne in trgovine ljubiteljico otrok s primerno doto poroči ugleden 50 let ni vdovec z 250.000 vrednim imetjem na krasni prometni točki Dolenjske. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroga diskreciia« 28541-25 Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvestneje. Velika Izbira odličnih partij. Prvorazredne rodbin ske zveze. Informativne prospekte razpošilja pro ti prednakazilu 10 din v znamkah diskretno RE-ZOR, Zagreb, Pošta 3. 25832-25 Neuspeh v življenju ? Obrnite se na grafologa Trgovec želi znanja z gospodično, staro do 32 let z gotovino nad 30.000 din, slika zaželjena (katera se vrne). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prijateljica otrok.« 28498-25 Mlad simpatičen gostilničar mesar in posestnik dveh hiš v večjem mestu dravske ba novine poroči simpatično gospodično z doto, katero rabi za izplačati sestro. Ponudbe s sliko na ogl od. Jutra pod »Strogo diskretno« 28478-25 Vas stane posamezna Številka »Jutra«, ce si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika ki se odlikuje posebno z analizo Človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafolo glje ln daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje Obiske sprejema v Ljub IJanl, hotel Soča, Sv Petra c. vsak dan od 9. do 12. dop. ln od 15. do 19 popoldne. Odgo varja tudi na došlo ko respondenco. V Ljubljani ostane do 20 decembra. Naročnik) »JUTRA« •o ravarovani za 10.000 Din. a s p e h o v na en oglas »JUTRU« J? Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva nad! I. Pogačnik, BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Med mestom in deželo aosrpdnje »Jutrova mali offlnsnfh Nedolžnost z dežele Služkinja, ki je prišla po svojo gospo v gledališče: »Ali so lepo igrali?« »Nič posebnega — na koncu so vsi pomrli.« Zdaj šele razumem, zakaj so nesli v gledališče toliko vencev!« Nerodna krava Gospodar pride v hlev in dobi tam deklo z veliko buško na čelu. Sočutno jo vpraša, kaj se ji je zgodilo.« »Veste, krava je zmerom onletala z repom, ko sem jo molzla. Hotela sem jo tega odvaditi in sem ji privezala opeko na rep. Zdaj pa imam!« Nepremišljeno Po dolgem čas- se ranjeni mož prebudi iz omedle- ice. »Kje sem?« zamrmra v xici, ko začuti na čelu roko, ki ga boža. »Kje sem? V nebesih?« »Ne, >agi moj,« se oglasi žena. »Še vedno si pri meni.« Oglasi v „ Jutru" imajo vedno največji uspeh! Nadomestni deli j za vse vrste šivalnih strojev vedno ■ na zalogi. ■ Hitra postrežba! Znižane cene! J J. GUTTMANN — ZAGREB, i Martičeva 4. — Telefon 58-21 £ ir |t| ENO-jN V,EČBARVNE Naznanjam cenj. občinstvu, da sem na novo odprl KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO s speci jalnim avtcgeničrsm varen jem za polomljene avtomobilske kartarje, bloke, cilinderske glave ln dele vsakovrstnih strojev. Varim vse kovine in litine brez razlike. — Razen tega izvršujem vsa dela, ki spadajo v to svrho. Izvršujem vse strokovno, z. v,atrd°cia r^.n,, PrlporoCa 88 MERNIK JOŽEF preje v tovarni za dušik Ruše, sedaj samostojno MARIBOR — TRUBARJEVA ULICA 4. ZAHVALA! trgovski samopomoči v mariborv Izrekam Iskreno zahvalo za točno ln Izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem očetu Stuhec Antonu. Ob tej priliki si dovoljujem predvsem trgovcem in obrtnikom toplo priporočati pristop k tej kulantnl in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje po cenenih prispevkih. MARIBOR, dne 10. decembra 1938. STUHEC VINKO, s. r. sin SO Neurath in drug Osijek L, Pejačevičeva 16, telefon 300 Vrtanje globokih vodnjakov, centralna kurjava, vodovod, sanitarne naprave, Siltri itd. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE LOTERIJE Vrelec sreče Alojz Planinšek - Ljubljana BEETHOVNOVA 14 obvešča, da so bile dne 9. decembra Izžrebani sledeči večji dobitki: DIN 540.000.— št. 97115 kupljena pri nas DIN 200 000.— št. 82122 DIN 100.000.— št. 46078 DIN 60.000.— št. 99765 kupljena pri nas DIN 50.000.— št. 19171 DIN 12.000.— št. 9969 33699 68028 75651 98156 PO DIN 8.000.— 4009 6709 9611 36119 62481 68931 79902 17358 45932 58712 PO DIN 5.000.— 10843 12619 13873 25156 36740 S8312 38389 38509 48383 46088 48222 50483 57003 66624 75374 78444 83755 99630 30524 90781 PO DIN 2.000.— 3076 3212 5870 9289 20506 25314 25928 27570 28299 32194 33140 33767 38930 40588 40610 45717 52119 53877 54292 69621 84749 89080 90351 93857 15603 41006 42397 51148 75921 81213. Poleg tega je bilo Izžrebanih večje število dobitkov po 800.—. Vsi, ki so zadeli dobijo še posebno obvestilo. Dobitki se izplačajo takoj brez odbitka. Stavbeni tehnik vojaščine prost ali stavbenik se sprejme zaradi bolezni lastnika kot namestnik in pozneje kot družabnik Ponudbe brez spričeval s spisom prakse na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Praktik ne teoretik«. 13043 6rezp/afen oouk » \ ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEL&HER0LD d. i.aj. io!. tvomict g/asbi! MARIBOR b, 101 KS»£RIRAJ V ..JUTRU"! „Morana" daje večno mladost in lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30—40 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni normon krem za nagubano ln euho kožo din 50.— Vitamin krem za suho ln občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Llšaj krem odstranjuje vsakovrstne lišaje, din 50.—. Specijalnl krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—. Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege in madeže din 50.—. Rdečilo v vseh nijansah za ustna in lica din 20.—. Puder v vseh nijansah, flkatllca din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno H^a^KiitAJITE V „ JUTRU"! NALIVNO PERO NAPOLNITE OA . . . S ccdo A PIŠE........8 ČKK1LOH NOVOST, VAŽNA IN KORISTNA ZA VSAKOGAR. PRVOVRS i EN MNOŽ1N-SKI PREDMET! BREZ KONKURFNCE! AMERIŠKI IN SVETOVNI PATENTI, GARANC JA 5 LET! VZOREC PO POVZETJU DIN «•— iŠfE^O RESNE ZASTOPNIKE 7\ VSAKO BANOVINO IN VEČJA MESTA „AQUA PEN" PRODAJNA CENTRALA ZA BALKANSKE DRŽAVEi BEOGRAD POŠTNI PREDAL ŠT. 315 PREPRODAJALCI IMAJO VELIK POPUST Vešje trgovsko podjetje vv za povečanje obrata. — Ponudbe od 50.000.— Din dalje na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Visoke obresti«. TOVARNIŠKEGA ZASTOPNIKA avtovozača, mladega in agilnega, kolonljalne ali galanterijske stroke, sprejme za Kranjsko, stara dobro vpeljana tovarna. — Fonudbe z natančnimi podatki dosedanjih služb na oglasni odd. »Jutra« pod: »Rajonski zastopnik«. Za BOŽIČ nudi F. L G@ LJUBLJANA v »™J1 podružnici na SV. PETRA CESTI št. 30. prešite odeje ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste ob bridki izgubi naše skrbne gospe, soproge, tete, sestrične in svakinje, gospe ZVONKE JUVAN TRAFIKANTINJE izrazili nam svoje sožalje in sočutje. Posebno hvalo smo dolžni gg. zdravnikom ln čč. sestram za njihovo trud in požrtvovalnost. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnega cvetja, uradnikom in uslužbencem Direkcije drž. žel. ter vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. decembra ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenji. LJUBLJANA, dne 11. decembra 1938. ŽALUJOČI OSTALI polnjene s fino vato ln sicer: klotaste v vseh barvah od . . , . lame in brokat v vseh barvah . . krasne svilene brokat v vseh barvah fine puhaste odeje....... fine volnene odeje v pastelnih barvah tople flanelaste odeje jacquard od . flanel rjuhe od........25.— din naprej pernice, blazine, izgotovljeno posteljno perilo, pregrinjala, zastore, tekače, predposteljnike, krasne namizne garniture in posamezne prte, platnene in frotir brisače, batlsti in svila za perilo, flanela za pyjame itd. — Kdor nakupi pri nas nad Din 100.— dobi lep svilen robček zastonj! 110.— din naprej 180.— din 260.— din „ 500.— din 275.— din 60.— din naprej posojilnica r. z z o, z. v Ljubit ani II 7.A VSE VLOG E POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOt f V veliki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 4. uri zjutraj po dolgotrajni hudi bolezni umrla, previdena s tolažili sv. vere, gospa SOPROGA VIŠJEGA SVETNIKA DRŽ. ZEL. V POK. Predrago pokojnico bomo jutri, v nedeljo, po blagoslovitvi v hiši žalosti, Tyrševa cesta 17, ob 2. uri pop. prepeljali v Rateče-Planico, kjer jo položimo v ponedeljek 12. t. m. po prihodu dopoldanskega vlaka k večnemu počitku na domačem pokopališču. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Rateče-Planica, Graz, 10. dec. 1938. DOLINAK, BOmNEC, JUVAN, WAGNER Miklošičeva pole" nOTELA UNIONa. — NUDI ZA VSE VLOG E POPOLNO VARNOST IN OBRESTUJE NOVE VLOGE PO 4% DO 5% PO DOGOVORU — ZAHTEVAJTE PROSPEKT. — NOVE VLOGE SO VSAK CAS RAZPOLOŽLJIVE. - POSLU2ITE SE VARČEVALNEGA KROŽKA. - POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA. n-r >-" WH»" m mm J Peneč zobni prašek PEBECO se bistveno razlikuje od vseh ostalih zobnih praškov, ki jih poznate. Vsebuje namreč PEBECIN, to je novo sredstvo za čiščenje in negovanje zob, ki se še doslej ni uporabljalo v nobenem zobnem prašku. Edino le peneč zobni prašek PEBECO vsebuje PEBECIN! PEBECIN je vzrok, da zobni prašek PEBECO čisti Eobe in ustno duplino hitro, temeljito in štedljivo. Ostanki jedi in tobaka izginejo takoj in zobje postanejo beli ter bleščeči! Četudi peneč zobni prašek PEBECO ne vsebuje nikakega mila, vendar se peni. Pri uporabi se razvijajo fine pene, ki prodro med zobe in v vse kote ustne dupline ter jih čistijo, dezinficirajo in osvežujejo. Zobni prašek PEBECO nima okusa po kredi ali po mi]u, ampak nov, čisto svojstven in osvežujoč okus, ki zapusti po čiščenje zob prijeten občutek snežnosti in svežosti. Ni treba povdarjati, da vsebuje zobni prašek PEBECO samo take sestavine, ki so zobem neškodljivi. Beiersdorf—Maribor. !auche — fotelje — in vse drugo priznano solidno delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. Original ||gli uri je v kvaliteti ne prekosijo Te dve resnici se z ničemer ne moreta pobiti. KAJ PRAVI Dr. A. C. Bottinger sod. zapr. avtor, veščak Bonbon tlelikstnega okusa Ka podlag) priloženega mi vzorca in recepta »M A L K I« bonbona kakor vzorcev surovin, sem ee prepričal cia so sestavi ne naravni produkti visoke vredno sti. Izbrane surovine so v skladu z na-ziranjem zna nosti v pogledu hranil nosti kakoi tudi v tem da so upo- pssnaga . _ . v.t a ou upu- pri kaslju rabljeni pro in hripavosti ! za ka- tJokazano, da ublažtijejo Pravi dunajski »Maiki« i>M«. Tovarniška licenca dranka« — Zagreb tere Je kašelj in hripavost se spoznajo po črki za Jugoslavijo: . tja Rudarski Inženjer mlajši, za večji rudnik v Hrvatskem Zagorju, z nekaj prakse ali brez prakse dobi nameščenje. Pismene ponudbe pod br. 51635 poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. T« holp?nl želenega mehurja dobite pn glavi. .■ zastopniku: LF^AKNl iJill SV. IVA-NU Kaptol 17 — ZAGREB — Kaptol 17 Pro^i-^te o zdravljenju pošiljamo zastrt- >ijte imitacij ^ O. reg S. tu, 27870 Sprejmem veščega potnika za Slovenijo proti proviziji, po možnosti z avtom za prodajo volnenih in polvolnenih tkanin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »br. 520«. Za vse mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, katere smo sprejeli ob smrti našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica, svaka, gospoda POHLEVEN JERNEJA izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Blumauerju, kateri mu je lajšal trpljenje, čč. bolniškim sestram splošne bolnice, darovalcem cvetja, stanovskim tovarišem in končno vsem, ki so dragega nam pokojnika v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 11. decembra 1938. Žalujoča rodbina POHLEVNOVA in sorodniki Ob težki izgubi našega nepozabnega moža in očeta, gospoda Frastsa Krajnca se najiskreneje zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, vsem prijateljem in znancem, ki so v teh težkih dneh z nami sočustvovali in nas tolažili ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu. Pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. CELJE, dne 10. decembra 1938. Žalujoča žena in sin ter ostalo sorodstvo. V■ \fSl9lt* Iv*i*:..•"• V- V- i t.'v Po volji Vsemogočnega je po dolgotrajni ln težki bolezni dotrpel dne 7. decembra letos naš ljubljeni sin, brat, svak in stric Rasto Senčar trgovski uradnik v 27. letu starosti. Vsem, ki so ha kakršenkoli način počastili pokojnega in izkazali svoje sočutje, najiskrenejša hvala! . Sežana, Ljubljana, Slov. Bistrica, Beangency. Žalujoča rodbina Milana Senčarja in ostalo sorodstvo O; ...... Xtt iV, ' ' □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Ia KRAPI graščine Hrastovec vsak petek na mariborskem glavnem trgu UPRAVA GRAŠČINE ZG. PTUJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ca Ne oklevajte, odločite se: Od sedaj naprej nobenega drugega čistila več kot edino le domače čistilo SLAVIM" Vsak trgovec Vam rad postreže s tem odličnim domačim proizvodom. Prodaja tovarne strojev in livarne Dne 29. decembra t. 1. ob 9. url se bo prodalo na dražbi prt Okrajnem sodW#u-v Ljubljani v soW št. 16:- • - 1. Tovarna strojev in livarna v Ljubljani na Tyrševi cesti 33 z vsemi stroji in orodjem; 2. Pet stavbenih parcel med Livarsko ulico ln novo projektirano ulico; 3. Tovarniška zgradba v Ljubljani, Zvonarska ulica s stanovanjskimi poslopji. Točne informacije se dobe v pisarni Javnih skladišč, Ljubljana, Tyrševa cesta 33. »JUTRO« ZAVARUJE! Klavirji p i a n i n i so prvovrstne svailtete, vredne cene krasnih instrumentov Konkurlr* )o isem zmnim inozem skim tvrdkam. Izredne tonsk* lastnosti in traj ao6tt ki so plod dol goetne izkušnje » izde-tavi klavirjev, preseneča. Izposojevanje po naj ugodne jSli pogoj in Warl>inek tovarn« klavirjev LJUBLJANA Miklošičeva cesta št. 4 pri Frančiškanski cerkvi. Cunje srojaške odrezke. start papu, tekstilne odpadke -cjc »orno. govejo dlako (arsvco) - kup- vsa ko množino arbeiter lanam uiavska ul 15. \v» ITEfc. 2 951 v HV-- • - '__, • ' - ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki ste ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in tasta, gospoda JANKA TRAUNA z nami sočustvovali in žalovali, še posebej se zahvaljujemo vsem. ki ste predragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica za pokojnikom se bo brala v četrtek, dne 15. decembra t. 1. ob 7. uri zjutraj v tukajšnji cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 10. decembra 1938. Občina Liutliana Mestni pogrebni zavod RODBINE TRAUN in ostalo sorodstvo. m ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega očeta počastili njegov spomin, predvsem preč. g. župniku Jermanu, gg. zdravnikom: dr. Kodru in drugim zdravnikom za lajšanje trpljenja v bolezni, vsem sorodnikom in prijateljem, društvom in družbam ter gg., ki so izrekli ob grobu slovo umrlemu; nadalje tudi pevcem in darovalcem vencev in rož ter ostalim, ki so pokojnega spremili na zadnji poti ali na kak drug način počastili njegov spomin in izrekli sožalje družini — se najtopleje zahvaljuje rodbina Kramarič — Radoviea ZAHVALA mm ti""- Vsem, ki sU z nami sočustvovali ob bridki izgubi * našega ljubljenega soproga, očeta, starega Očeta in brata, gospoda ranča Premro se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr.Stanku Pušenjak, zdravniku v Cerknici, za njegovo požrtvovalno in skrbno delo, s katerim je lajšal pokojniku težke zadnje ure in za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, prečastiti duhovščini, preč. g. katehetu Jožetu Premrovu, So-kolskemu društvu Cerknica, darovalcem krasnega cvetja in vencev ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti• f r v MARTINJAKU, dne q. decembra 1936. Rodbine: Premrov, Edvard Pogačnik, Hinko Pogačnik, šerko. '3: Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana. »JUTRO« gf. 287. MALI SUPER Z VELIKIM GLASOM ili * l ... -..•■ - i9'.-x LIFS 21$ NAJMODERNEJŠI 3+1 CEVNI SUPERHET Z OKTODO KOT CEV Z\ OSCILACIJO — 7 UGLAŠENIH KROGOV, KRATKI, NORMALNI IN DOLGI VALOVI, DOBITE ŽE ZA mesečno Oglejte si še danes ta aparat pri er9 Ljubljana ALEKSANDROVA C. 6 OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO — PROSPEKTI BREZPLAČNI 1 Ml 'JEČ PLEŠAVOSTI - 38VHE ZAHVALE Resnici na ljubo moram priznati, da je »MORANA« edino zdravilo, ki mi je pomagalo, in da se imam zahvaliti samo »MORANI«, da imam zopet zdrave in bujne lase. Miloš Mitrovič, Beograd O. V. »MORANA« je napravila čudo pri meni, takoj mi je ustavila izpadanje las, nič več nimam prhljaja in lasje mi rastejo. Antun štimer, Zagreb Moji lasje so po porodu skoro povsem izpadli, toda čudodelno zdravilo »MORANA« mi je povrnilo zopet lase, ki so zdaj zdravi in bujni. Savica Dimič, Gostilja Dolgo iskajoč zdravilo, kl ga nisem našel, sem zvedel za vaše čudo. vodo »MORANO« in vam se tu javno zahvaljujem, kajti edino MORANA mi je pomogla, a jo vsakomur priporočam. Hvaležni vam Ivan Katic, Sarajevo Porabil sem tri steklenice »MORANE« in že imam zdrave in bujne lase in vam dajem javno zahvalo. Fran Dolinšek, Ljubljana Voda MORANA zasluži hvalo, meni je takoj odpravila prhljaj, ustavila izpadanje las, da ni poznati mesta, kjer prej ni bilo las, zdaj je vsa koža na glavi pokrita z gostimi lasmi. Hvaležni vam Papež Janče, Maribor Zopet imam zdrave in goste lase, a to se imam zahvaliti samo zdravilu »MORANI«, in jo vsakomur priporočam. Dančevič živojin, Skoplje »MORANA« mi je pomagala, bolj kot sem se nadejal, ponehalo mi je izpadanje las in izginil je prhljaj že po prvi steklenici. Hvaležni vam Bartul Vukovič, Tojovac > ji lasje so mi vsak dan bolj izpadali, nobena zdravila n;sc rač pomagala, pa so me prijatelji opozorili na vašo vodo MORANO«. Držal sem se navodil in izvršil polno kuro petih steklenic in vam zdaj javljam, da mi je takoj izginil prhljaj in ponehalo izpadanje las, a že po tretji steklenici sem opazil porast mladih las, in imam sedaj popolnoma goste in zdrave lase. »MORANO« vsakomur priporočam, a vam hvalo! Imre Konjovič, Baranda »MORANA« je edino zdravilo, ki mi je pomagalo, a to se imam zahvaliti vam in svojim prijateljicam, ki so me opozorile nanjo. Zdaj imam zopet čisto, zdravo kožo in goste, zdrave lase. Anica Matijevič, Kotar Varoš. Z zahvalami nadaljujemo 18. t. m, — Cena veliki steklenici din 50.— s poštnino in omotom, — MORANA — SPLIT P^stovolfna dražba nepremičnin Na predlog lastnice šmidhofer Marije, posestnice v Rušah št. 151 se prodajo ju i.-.vn; dr.ižbi"spodaj Zapisane nepremičnine — z navedenimi pritiklinami vred — za ;".;«.:vl'..!K> izklicno ceno dne 22. decembra 1938 dopoldne ob 9■ uri kot celota, c 4rv sno v 2 ski:p:n.'h. Dražba se vrši na licu mesta v Rušah št. 151. Ponudbe pod j"k'.:cr.e ceno j. r: sprejemajo. Zastavne pravice na zemljišču zavarovanih upnikov <