Štev. 24 trst, torek 24. januvarja 1911 Tečaj XXXVI izhaja vsak dan tatfl efr OTfelJah it praznikih ta 5., a» ponedeljkih ta S. afrrintf. Eesaarifoe Uit. se prcdutto po 3 nvfc. (6 stat.) v tokomk t Tasta ia okolici, Gotici, Kranj«, St. Fetta, Fortajal, Sežani, Hakreiiai, Sv. Lucqi, Toimia«, Ajdav-fteiai. Doraherg« itd. Zaitarele SUt. po 5 nvč. (1© stat.). OCLAM »E RA6UMAJO NA MILIMETRI ▼ iirokosti 1 keloR«. OKf B: Trgavtaaki in obrtni oglasi po • at. MkriJt. pMknics, tgif"' deamu uvodov pa 20 sL mm. Sa ockt« t tefetafista do 5 vrst 20 K, rs*h nadajja* mk i 2. Moli ©glasi po 4 sto t. beseda, nj^-rnauj pa 40 stat. Ostao sprejema, Iasaratni oddelok opraVo .Klimami*. — Platije se izkljaCao la upravi „Edino«*-. m ca- FUiijlva in atolijivo a Trsta. CPINOST tteailo poHt&naga druitva „Kdaneat" z« Primorska. NAROČNINA ZNAŠA i« SMČ/ aela lato 34 K, pol leta 12 K, 3 meseca « K; aa na-taea dopesl&ne naročnine, se uprava na ozira. »a aadaljaka laCaaJa „SDZVOSTZ" m Um*: sa aala Ute Kron 5-ao, s« pol 1«U Kr«a a s«. Vri dopta ug ae poai^aio na uredništvo lista. Nafrznke- l'—11 — M eprejeaajo la rokopisi as aa vraiajo Nasslnlm, Mkii ta reklamacije je po&jjati na apravo Ksta. mSSmiTJO: ulica ttorglo Galatt) 18 (Maršal tam) o4gororsi urednik STEP AN GOSI5A. Lastnik „Edinost". - Natisnila Tiakama JEdinosHf aadroga a omejenim poroštvom v Trata, nlica i = Otargio Gala Ui štev. 18. ...-...— Po Mas hranUalžni ratan Si. S41S52. TELEfOH it 11-57. Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo 29. januvarja 1911 ob 10. uri dopoludne javen shod v veliki imami „Jfar. doma" r Trstu. Dnevni red: H Delovanje parlamenta v zadnjem zase* danju. Poroča drž. posl. dr. Ryb&r. 2) Poročilo o delovanju tržaškega mestnega sveta, oziroma deželnega zbora, Tae zaveda? volilce vabi k obilni ndeležbi Odbor pol. društva „Edinost". BRZOJAVNE UE5TI. Hrvatski sabor. ZAGREB 23. Danes po 10. uri je pred-stdaik dr. Neumann otvoril po katoliških m grško-pravoslavnih praznikih prvo sejo safcora. Bosanski sabor. SARAJEVO 23. — Začetkom seje se je predsednik v toplih besedah spominjal umr-tega mostarskega škofa Buconjića. Potem ko je novi sarajevski župan Kurčic storil zaobljubo kakor virilist, so bile prečitane došle vloge. Med temi se nahaja tudi dopis načelnika deželne vlade, ki javlja, da je po-kje« zakon, ki določa, da se del aktivitetne staklade všteje v uradniško pokojnino. (Klici srbskih poslancev: In kaj je z gozdnim za-ktton ? Živahni nemir.) Ogrski ministerski predsednik. DUNAJ 23. Ogrski ministerski predsednik grof Khuen-Hedervarj je bil danes piadpoludne v daljši posebni avdijenci pri smiju. Popoludne se je grof Khuen vrnil v •»afirapešto. Srbska skupščina. BELIGRAD 23. Skupščina se je zopet sedala. Vlada je prediužila zakonski načrt o aakavi 15 novih gorskih baterij. Aviatika. PARIZ 23. Aviatik Weyman je včeraj z otplanom. v katerem so bili trije pasažirji, v 2? minutah srečno preletel 30 km dolgo piage od Bony do Esteny. Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Srbijo. BELIGRAD 23. Uradni list je priobčil •d kralja sankcijonirani zakon o avstro-•grški trgovinski pogodbi, ki stopi glasom dima 19 pogodbe v moč dan po verifika-c4p in ostane v veljavi do 31. decembra 1*17. BELIGRAD 23. Ob 10. uri predpolu-die sta bile v ministerstvu za unanje stvari ■tad ministrom za unanje stvari dr. Milova-aavičem in avstro-ogrskim odposlancem uaeeujani ratifikacijski listini o trgovinski pagodbi, sklenjeni med Avstro-Ogrsko in Svfejo. Srbska vlada je že vkrenila vse potrebno, da stopi trgovinska pogodba v moč joKi zjutraj. Arnautsko gibanje. SOLUN 23. Neko poročilo iz Djakova pravi, da je doslej iz tamošnjega okraja Kkegnilo v Črnogoro nad 3000 Arnautov. rtastnije so zaplenile mnogo novih, dozdevno iz Črnogore poslanih pušk-reper-itrfr. Kuga na Kitajskem. PEKING 23. V okolici Pekinga je zopet umrlo nekoliko oseb na kugi. V mestu samea se ni pripetil noben slučaj, naspro-tao poročajo, da je v neki vasi blizu Cifu uanlo »nogo oseb. LONDON 23. Kakor poroča „Morning Fastu iz Šangaja je v Čifu obolelo na kugi Y2 aseb. V skrbeh so za varnost Šangaja. — „Daiiy MaU* poroča iz Pekinga: Ker se va^Krja kuga, je diplomatični zbor zaprl ■testni del odposlanstev. Evropski mestni de) zaprejo bržkone danes. TURČIJA. Nemiri t Jemena. tARIGRAD 23. Polkovnik Jandi je bil kaaaevan poveljnikom ekspedicijskih čet, ki edideje v Jemen. — Listi poročajo, da ob-lepijo ustaši tudi Sinan pašo v sanafiki oko-tfei. Bporaiki, Id so oddaljeni od Sane ura hi pel, si pa ne upajo napasti mesta. Potrgajo, da sta se zvezala pretendent Said 1Mb ia lisa« Jaki« Števila apernikev ee-»ife na M OOO maž. Budimpešta 23. Sinoči je nagloma umrl državni poslanec Gabriei Ugron. Hankaa (Kitajska) 22. Tu so izbruhnili nemiri. Angleška in nemška topničarka sta izkrcale čete, V boju, ki se je potem vnel, je bilo ubitih 8 Kitajcev. Poslovanje na tržaških sodnijah. Interpelacija posl. M a n d i ć a in tovarišev na njegovo ekscelenco g. justičnega ministra v seji zbornice poslancev dne 20. januvarja 1911. Zadnje dni se je z bliskovo naglico razširila po Trstu vest, da predsedstvo c. kr. višega deželnega sodišča t Trstu namerava v urniku c k. sodišč v Trstu izvesti spremembo v tem smislu, da na mesto dosedanjega neprekinega delavnega Časa od 8. are zjutraj do 3. popoludne stopi v veljavo nov prekinjen delavni čas od 8. ure zjutraj do 12. opoludne in od 4. popoludne do 7. ure zvečer. Ta vest je izzvala v interesiranih krogih živahno vznemirjenje. Iz vseh krogov prebivalstva je čuti pritožbe in splošna je skrb, da s to odredbo jastične uprave ne bo razvoju poslovanja nI najmanje pomagano, pač pa bi bila pravo iskajočim strankam, trgovcem, sodnikom, kancelijskim uradnikom itd. prov-zročena nepopravljiva škoda v moraličnem in materijelnem pogledu. Podpisani se nadejajo, da ta namero-vana odredba je le predmetom predštudij za nebližno bodočnost ter da ta odredba ne stopi tako hitro v veljavo, kakor se glasi v interesiranih krogih v Trstu. Vendar smatrajo podpisani za svojo dolžnost, da dajo glasu prebivalstva izraza v tej visoki zbornici in da predočijo preju-dice, ki bi sledili uvedenju novega delavnega časa. Od davnine uradujejo v Trstu vse oblasti (tinanca, pošta, namestništvo, policijska oblast itd.) neprekinjeno od 8. ure zjutraj do 3. ure popoludne. Ta uredba od-govaija najbolje specifičnim vremenskim razmeram (močna burja v zimi, neznosna vročina v poletju), kakor tudi trgovskemu in poslovnemu prometu v Trstu. Te razmere zahtevajo tako razdelitev dela izlasti za sodnije. Trst je trgovinsko mesto. Mnogo trgovcev prokurislov, uradnikov in sličnih zahaja na sodnije. Ker so vse sodnije od 8. ure zjutraj do poludne zaposlene z merito-ričnimi razpravami, so mogle sodnije vsem tem trgovcem, ki so prosili sveta, iti na roko le v času od poludne do 2. popoludne. K temu prihaja, da so mogli trgovci ravno v tem času, med poludnem in 2. popoludne, najbolje izrabiti svoj svobodni čas za opravljanje svojih sodnih stvari. Po novi razdelitvi dela trgovcem ne bi bilo več to možno. Ker bi bile sodnije pred- in popoludne zaposlene z razpravami, bi te osebe izgubile možnost videti sodnika. Odvetniki bi prišli po tej novi uredbi v hud položaj, ker bi jim — ko so imeli ves pred-poludne posla na sodniji — ne bilo več, kakor jim je bilo doslej, možno porabljati popoludne za občevanje s strankami. Najhujše pa bi bilo za justično upravo in za razvoj poslov samih. Pomisliti treba, da oddelki na tukajšnji civilni sodniji izkazujejo 3000 poslovnih spisov in da imajo radi pomanjkanja delavnih moči oddelki okrajne sodnije v kazenskih stvareh zmagovati orjaško delo 4000 poslovnih številk. Uvaževati je tudi, da sodniki le s težavo ▼spevajo s sestavljanjem 3—4000 merito-ričnih razsodeb v popoludanskih in večernih urah. Z uvedenjem nove razdelitve dela to bi ne bilo več možno, ker bi bila sodnikom odvzeta materijelna možnost za dovr-ševanje svojih razsodeb. Neizogibno bi nastopilo zastajanje poslov, kar bi pomenjalo nepopravljivo škodo za prebivalstvo. Ni smeti prezreti tudi okolnosti, da k območju tržaškega deželnega sodišča spadajo — razun tržaške okolice — cele strani dežele Istrske in Goriške. Doslej so je moglo klicati ljudi na sodnijo kakor priče, tožence in slično, da so do popoludanskih ur uredili svoje stvari ter mogli odpotovati še istega večera. Po namerovani odredbi bi bile j stranke slljene v prenočevanje v Trstu, ; čemur bi sledila izguba časa in nepotrebni troški. Predaleč bi zašli, ako bi hoteU navajati vse neprilike, ki se nagiaŠajo proti tej odredbi, res ne zahtevani po ničemer. Res ni možno pogoditi, kaka uvažavanja so bila predsedstva c. k. višega deželnega sodišča v povod, da nameruje to odredbo. Pač ne nemarnost ali pomanjkanja na potrebni slaibaai gorečnosti pri sedaikik la taaneelijsktf! nradnifelh, hnknr le ta predsednik višega deželnega sodišča pred nekoliko dnevi odkrito izjavil neki deputaciji zveze v zaščito privatnih nradnikov (Lega di protezione degli impiegati civili)! Podpisani smatrajo za svojo dolžnost, da najodločneje odklanjajo tako pavšalno podcenjevanje in neumestno obsojanje vseh tržaških sodnikov in kancelijskih uradnikov. Tržaški sodniki in kancelijski uradniki vrše na sploh gotovo svojo dolžnost. Da pa vendar ne morejo ustrezati vedno naraščajočim zahtevam pravnega življenja in prometa s strankami, ne zadevlje njih krivda na tem, ampak justično upravo, ki vzlic vsem pogostim, do nje stavljenim zahtevam noče primerno novim razmeram povišati Števila sodniških mest. Gotovo ni krivda ne na sodnikih ne na kancelijskih uradnikih, da se je število poslovnih spisov v zadnjih letih potrojilo in poštirilo in da je število odvetnikov narastlo od 60 na 100, da pa je število zistemiziranih sodniških in kance-lijsko-uradniških mest ostalo na sploh nespremenjeno. Ne po namerovani razdelitvi delavnega časa, marveč po radikalni reorganizaciji res usmiljenja vrednih tržaških sodnij bo možno doseči preobrat na bolje. Podpisani opozaijajo še na okolnost, da se je s tako razdelitvijo dela, kakor tu nameravano, svojedobno poskušalo tudi na druzih oblastih v Trstu, ali je niso mogli izvesti vspričo specijelnih razmer. Z ozirom na to si dovoljujejo podpisani vprašanje na nj. ekscelenco g. justičnega ministra: 1. Je-li vaši ekscelenci znano, da predsedstvo c. k. višega deželnega sodišča v Trstu nameruje uvesti na tržaških sodnijah nov, lokalnim razmeram ne odgovarjajoč prekinjen delavni čas ? In če mu je znano : 2. Je-li vaša ekscelenca pri volji uveljaviti svoj zakoniti vpliv v smislu, da ne pride do odredbe, ki je vse tržaško prebivalstvo ne želi ?____ Shod državnih uradnikov proti draginji. Kakor znano so pričeli tržaški uradniki energično akcijo, ki ima namen ublažiti posledice vladajoče draginje s tem, da vlada dovoli državnim uradnikom takozvano pri-stanišČno doklado, ki naj bi znašala 20%. V to svrho je bil že decembra m. I. sklican mnogoštevilno obiskan shod, ki je vsprejel tozadevno resolucijo. V nedeljo predpoludne ob 11. uri seje vršil v gledališču „Eden* ob še obilnejši udeležbi drug shod z namenom, da se uradništvo informira o vspehu prvega in o nadaljnih korakih, ki jih misli ukreniti permanentni uradniški odbor v dosego zahtevanega. Razveseljivo je, da so se bojujo-čemu se uradništvu priključili tudi uradniki državnih železnic, ki so bili na shodu burno pozdravljeni. Kmalu po 11. uri je predsednik permanentnega odbora, gosp. Resmini, otvoril shod, pozdravil navzoča državna poslanca Pitacco in Spadaro (posl. dr. Rybar se je vsled bolezni pismeno opravičil, želeč shodu najboljši vspeh) in zastopnike strokovnih organizacij. Podal je na to kratko zgodovino vsega gibanja in konstatiral, da vlada doslej še ni dala nikakega odgovora. (Gibanje po dvorani). Posl. Pitacco je osebno oddal sklenjeno resolucijo predsedniku odseka za državne uradnike, posl. Prochazki. Podala se je bila tudi deputacija k namestniku prineu Hohenlohe, da ga informuje o zahtevah državnih uradnikov. Namestnik je deputacijo ljubeznjivo vsprejel in obljubil, da stori vse, kar je v njegovi moči. Obljubil je tudi, da odpošlje na centralno vlado obširno poročilo o vsej stvari. Dne 20. t. m. se je podala k namestniku zopet deputacija, da ga popraša, ali misli vlada odgovoriti ali ne? Namestnik je odgovoril, da bo treba radi nastopivše ministerske krize nekoliko počakati, sicer je pa vsa stvar ne-liko težavna; zato naj si uradniki ne delajo preveč rožnatih upov. (Hrup in vskliki). Obljubil je, da poda definitiven odgovor v prvem tednu februvarja. Naša stvar torej doslej ni imela zaželenega vspeha, a obupati vzlic temu ne smemo. Zavest imamo, da smo storili v polni meri svojo dolžnost in jo bomo vršili tudi v bodoče, ako nam izkažete še nadalje svole zaupanje. (Dolgo trajajoče ploskanje). Naznaniti Vam moram tudi veselo vest, da so se našemu gibanju priključili tudi tovariši od državne železnice. (Ovacije, ki kar niso hotele ponehati). Kakor Vam je morda mano, ja bila njim Že dovoljena takozvana kraška doklada v velikosti 10*/«, daai so zahtevali 20*/,. Sadaj hočejo doseči ia oata-lih !§•/„ a mislijo eb enem tudi nas pod- pirati v naši zahtevi po 20 odstotni prista-niščni dokladi. Zato hvala jim! (Aplavz). Vlada nas doslej ni uslišala, a nas bo morala, ako bomo složni in solidarni. Zato upam, da Vam bom mogel na prihodnjem shoda poročati kaj veselejšega. (Buren aplavz). G. H e i n z e, uradnik državnih železnic, ima malo upanja na končen vspeh. K večjemu dovoli vlada 10%» a prosim Vas, ne sprejmite niti tega. V tem slučaju bi bili mi železniški uradniki izgubljeni, ker bi vlada rekla: „Glejte, državni uradniki se zadovoljujejo z 10%, a vi zahtevate 20^%. (Klici: 20% ali ničesar). Poživlja na čim tesno organizacijo vsega uradništva; le taku bo možno pokazati vladi zobe. Nato se je oglasil k besedi žel. uradnik g. Zoreč, ki je menil, da ni nič na-ravnejšega, nego da se združujejo ljudje, ki jih spajajo enaki cilji in enaki interesi. Tako je bilo že v srednjem veku, tako je tudi sedaj v dobi, ko se širi socializem vedno bolj. Je za to, da se pritegne v našo sredo tudi uradnike južne železnice. (Odobravanje). Drž. posl. Spadaro je čital svoj govor, v katerem je izvajal, da je v interesu trgovskih krogov in raznih paroplcvnih družb, da se stvar državnih uradnikov reši ugodno. TI krogi naj samo pomislijo na posledice, ki bi nastale, ako bi državni uradniki posegli po pasivni rezistenci. Pomislijo naj na škodo, ki bi jo trpela trgovina in vse mesto. Zato je dolžnost teh krogov, da podpirajo uradnike v njihovem boju. (Odobravanje). Posl. Pitacco je izjavil, da se bo na Dunaju z vsemi močmi zavzemal za uradniške zahteve. Predlagal je, naj se poSlje posl. Prochaski brzojavka s pozivom, naj poskrbi, da pride razpravljanje o 207, kladi v odseku čimprej na vrsto. Govorili so Še gg. Freveli, Cumar in Nalis, ki je opozarjal na neki pogovor s predsednikom višjega deželnega sodišča, v katerem se je ta pritoževal, da uradniki premalo delajo. Ce bi bilo to tudi res, je vskliknil govornik, so temu krive samo slabe gmotne razmere, v katerih se nahajajo sodni uradniki. Zboljšajte njihov položaj, pa bodo delali hitreje. Na koncu se je predsednik še enkrat zahvalil za obilno udeležbo in dal na glasovanje sledečo: Resolucijo. Državni uradniki in učitelji, zbraai skupno z uradniki državnih železnic v Trstu na shodu dne 22. januarja 1911, ponovno zahtevajo, naj vlada prvim dovoli začenši s 1. januarjem 20% pristaniške doklade, a drugim naj zviša kraška doklado od 10% na 20% njihove plače; poživljajo vlado, naj da konkreten odgovor do 4. februarja t. 1. Resolucija je bila vsprejeta z velikim navdušenjem in soglasno, na kar je predsednik s pozivom na slogo in solidarnost zaključil ta pomembni shod, kateremu boda gotovo sledili še drugi do končne zmage. Roko u Trstu In kako v Gorici! V Gorici, 21. 1. 1911. Oči vsega zavednega Slovenstva so te dni vprte na tržaško ozemlje, kjer se bije z občudovanja vredno vstrajnostjo nekak boj za življenske pravice tržaškega Slovenstva ! Razni kritiki tržaškega solzarstva imajo sedaj lepo priliko, da možato pripoznajo, kako odporno moč daja narodu ravno ono toli zasmehovano tržaško solzarstvo. Klobuk z glave pred takim organiziranim delom, pred toliko zavednostjo in edinostjo tržaškega Slovenstva in pred njegovim političnim vodstvom ! Mi tu na Goriškem, ki zapravijame dragi čas in svojo žilavost v malenkostnih strankarskih in osebnih sporih, občutimo osobito ob takih prilikah, ko primerjamo goriško s tržaško politiko v povišani meri, vsa revščino naših političnih razmer. Politična revščina ima svoj izvor pri narodnih vodstvih te in one stranke in se odbija demoralizujoče na maso; nevspehi rode nezaupnost in narodno mlačnost ia apatičnost. Na Goriškem in posebno v središču dežele, je ravno zadnja leta narodna samozavest trpela občutno; vzroki so raznoteri, poglavitni je naša razcepljenost. Strankarska zastrupljenost je pri nas tolika, da uničuje že v kali vsako dobra mistl . in ovira na vseh krajih in koncik ter onemogočuje vsak važnejši korak v splošni prospeh. Na misel nam prihajajo tu boji pri tako važnem vprašanju kakor je bilo ono za slovenski nižii gimnazij v Ga-riei, tla tare je kenetee resila vlada s tem, £ uran II »EDLNOBTc it. U BELGRAD 22. Poročilo .Vosische Zei- T Irstai, dao 24. j *a u var) a ltll Odbor za CM ples ima svojo sej« r «U ie otvorila slovenske paralelke. Z veliko Drugi da« si bil g. „kapovila" nič kaj — .... ~. . ...t,- . ...... n ,, „ . . težavo smo prišli do odbora za ljudsko dobre volje pri reviziji? čes, z moškimi se tung«-e o spletkah princ* Gjorgje o priliki restavraciji hotela Balkan« danes v torek štetje, v katerem sedijo pristaši ene in druge da Še kaj napraviti, 1 e „b a b e« d a s o f u- potovanja nadvojvode Frana Ferdinanda v ob 9. uri zvečer. Naprošeni so vsi odbor-siranke. Vendar smo morali doživeti, da r i o s e! Sinajo, vzbuja tu veliko začudenje ker na mta m ostali prijatelji da se vsekakor •iti ta brezbarven odbor ni našel pri našem Celo z metlo da mu groze in vsled istem ni niti besedice resnične. Vzbuja za- ude eze Skrajni je čas, da se priprav«« jonskem občinstvu one opore, ki jo sme tega je treba redarjeve asistence. Tako je čudenje, da je prešla tako neverjetno zve- na ta rodoljubni ples. Predsednik, zahtevati z vso pravico. j ves v obupu prišel h gosp. Franu Troštu, neča vest celo v resne liste. j Društvo „Ljudski Oder" naznanja, d« Narodna mlačnost postaja nalezljiva; ni predsedniku »Gosp. društva", ki se mu je j w bosta v četrtek dne 26. in petek 27. jan«- sa*o privilegij nekaterih »voditeljev«, mar- ponudil, da ga bo spremljal, ako dovoli. G. i JOH18C6 VBSfi* arija t. !. v »Delavskem domu-, ulica Bo- reč prehaja tudi v kosti srednjih stanov. Ko Trošt mu je ob enem garantiral, da se mu j ZmeSniava * golski uoravi Avstrii- scheJ?° 5> predavala dr. Jos. A. Tomšič m preide v maso, bo proces razsula končan. .nič ne zgodi, in tudi furiose babe« da že f™ka J 8e zadnjaPIeta trudi, da £ ^elestin Jelene In «cer : y četrtek dne Zaman bi bilo tajiti resnico. on pomiri Gospod »kapovila« je napravil ^ s podečimi se odloki in ukazi dokazala 26; ^ AI0™^ ^Knff l n^lr O? Z Goriška slovenska srednja gospoda še sicer nekoliko čemeren obraz vendar ni dj / redek in reformo šolstva. Pri "s ro{ , ? »ajvec podpira tujenarodne trgovine. Inteli- rekel ničesar. - Do sedaj bi bilo še vse v tenJ nateCanju se pa dogaja, da prihaja do CetK Je!encj. ,? demokratizmu v austrijske«, •enca in napol inteligenca polni laške ho- redu, a dovoljujemo si vprašati g. „kapo- nfurniiivjh nasDrotii Dosebno. ker še oosa- ustavnem življenju. tele, kavarne in gostilne. - Edino kmečko vilo", zakaj da jih hoče toliko naloviti za "^SS^^^L sP°eti na svoj ?ačun , Z^tek predavanja točno ob 8. ar. i. ljudstvo ima še trdno vero v moč in bodoč- nemški občevalni jezik. Moz s sloven- rpfnrmjraj0 :n odreiuieio Tako ie lansko po1 zvecer- . . _ i««/ svojega naroda. skim občevalnim jezikoma žen! piše g. SS^So okoH 15 marcaj # Vstopnina k vsakemu predava«,. 2i Le govorite s slovensko inteligenco „kapovila" nemški občevalni jezik! Kako se t . za dotično let0 post festum, odredilo, stotink-(izjem je malo) o narodnih idealih! Pomi- neki razumevata ta dva zakonska? — V da Jje prv0 polletje na tržaških šolah — i Za veliki planinski ples je razposl«! lovalno se Vam bodo smejali... takšnem štilu pač ni treba voditi revizije, jjuds{cj}1 jn meščanskih — skleniti na pustni združen odbor na vsa narodna društra t Tako je na Goriškem zadnje čase; za katero pa res, kakor se vidi, nimate p0nedeijek. Letos bi morala biti ta naredba Trstu, okolici, Krasu, po bližnji Istri, Goriški, žalostno sicer, toda resnično. Zato pa ne prave volje. Časi se spreminjajo tudi pri JJfvi£ jzvrgena jn tafc0 ljudske šole v' Gorenjskem itd. sledeči poziv in vabilo : hodijo goriški Slovenci po poti napredka v sv. M. M. iTrstu zvrŠile prvi semester dne 27. febru-] Nad vse priljubljeni planinski ples, \n tisti meri, kakor bi smeli pričakovati od nji-J Italiano e „sloveno". Ivarja. Pametno bi bilo seveda, da bi se'ga prireja „Slovensko plan. društvo" hovega Števila. V Trstu pa dela takorekoč ---- ~ - " peščica Slovencev naravnost čudeže. To p; zato, ker je tržaško ljudstvo edino samoza vestno in ker je znalo ohraniti v srcu živo fe''^cTt^m. magTstr. revizor" injej" razlagal, sterstvcTza"zmešnjavo s tem, da je odre-: zopet v Trstu. ljubezen do vsega, kar je v zvezi z interesi Jda morata biti upisana oba jezika, ki jih dilo, da se na vseh srednjih šolah v državi j Tržaška podružnica b. P. D. se je slovenskega naroda. uslužbenka govori ter je zraven slov. občev. prvi semester zaključi dne 31. januvarja. V radovoljno odzvala temu pozivu ter ukrepa Kako pojmujejo tržaški Slovenci važnost jezika napisai §e »italiano« in jo potem Trstu bo torej med sklepom prvega se-|ze vse potrebno, da se bo vršil dae ljudskega štetja, to vemo in čitamo vsak JDrisi,u da je t0 naznanilnico podpisala! Se- mestra na srednjih in ljudskih ter meščan-i H- februvarja 1911 drugi veliki planinski dan; s kakim indiferentizmom se bavi s tem Jjai ko je zaznaJa za prevaro — protestuje skih šolah cel m e s e c razlike. !Ples v |rstu>. kl hot* glede, pnreditve vprašanjem naša širša javnost in inteligenca, ■ '{i ta£ nezakonitosti! In vendar zadevlje to mladino iz istihj ostati enak svojemu predniku. Isti se pri- to bi znal povedati naš odbor za ljudsko ^ pna ^zicinia 'družin. Sicer pa je zopet pričakovati, da;redi v planinsko opravljenih prostorih .Nar. štetje, ki sam, brez opore od nikoder, nika-1 e™ ^ ni naristr levo bo oni ukaz glede ljudskih šol, ki bi se! doma" v Trstu> v veliki gledališki dvorani, kor ne more zvršiti vsega ogromnega dela. i v uhci Farneto st. 45 lil nadstr. levo & . .. 1 Tako je bil odbor povabil te dni k je služkinja Terezija Satej katero m nihče važni seji drž. poslanca Gregorčiča ter de- nič vprašal in ko je prišel revizor jo tudi zupei uncu mi^ Odbor^si fSSSffSi ^^HM^ »f^j J^J^IS »• " .jihovi moralno podporo pri svojem važnem Slovenka, ali da je njen obcev. jezik lta- koroških Slovencev smo prejd. . poslu — ali mari mislite, da je kateri teh Ijanski. gospodov prišel k dotični seji? Kaj še, ni-< Slovenski kalabreži. kogar ni bilo niti zraven, edini g. dr. Gre- • Na zahtevo lastnih hčera sta se upisala gorčic je imel vsaj toliko takta, da se je-za Italjana: opravičil, ker je moral na Dunaj radi drž. j Fran Žagar (Soger) tramvajski ^ usluž-zbora. Od njega tudi nismo mogli zahtevati, i benec, stanujoč v ulici S. Cillino št. 2 in da bi bil pritekel v Gorico, a drugi go-: Andrej Čok (Zoch) voznik v ulici Piccardi spodje se niti opravičili niso! In vendar se i Št. 55. gre tu za izvojevanje elementarne pravice j Rojanski vaški načelnik, goriških Slovencev in kdo je bolj poklican, j Ernesto Oblak je prišel dne 17. t. m. da bi dajal tej akciji vso moralno zaslombojob 3. uri popoludne kakor revizor za ljud-oporo, če ne naši ljudski zastopniki?! |sko štetje v zgornjem Rojanu v h. št. 636 'k družini Hrvato ter je od žene, ki je bila Ljudsko štetje. Prosimo pojasnila. Pod tem naslovom se nam piše: Slovenski delavec Ivan Pavlic, doma iz Kranjske. stanujoč v Škorklji štev. 312, si je dal spisati slovensko naznalnico za ljudsko štetje, kar je povsem naravno, ker je Pavlič rodom in po mišljenju Slovenec. Naravno pa ni, da mu je njegov najmlajši sin raztrgal slovensko tiskovino, napisal laško in jo baje tudi sam podpisal, k čemur je oče Ivan baje — molčal. Naravno ni tudi, da se je omenjeni sin, ki mu je ime Lojzek, že opetovano izrazil, da on noče biti — ščavo!! Ker je oče Pavlič Ivan poznan med »ami kakor zaveden Slovenec, ga vabimo, da stvar pojasni, oziroma, da nemudoma nkrene vse potrebno, da ne bosta on in njega družina vpisana med Italijane, kar niso, ne vorejo in ne smejo biti. Ako Pavlič ne pojasni na tem mestu zgoraj navedene zadeve, naj računa na — posledice. Dalje nam poročajo: Gregorič Josip doma iz Dolenjske stanujoč v Škorklji štev. 312 ima ženo Slovenko in dve hčeri. Vsa ta družina je po očetovi zaslugi upisana za Lahe! Vodopivec Lovrenc, doma iz — vipavske Kalabrije, stanujoč v Kjadinu štev. 689 in imajoč trgovino z obuvali v ulici Ri-liorgo štev. 23. je zapisal sebe, soprogo — doma s Krasa — in vso družino za — Lahe ! (Pričakujemo, da se zgoraj napadeni opravičijo — drugače spregovorimo še v stvari in tako, da imenovanim ne bo ljubo ! Ured.). Otroke love! Kakor znano, je imel v slučaju Kova-cič Ivana, o katerem je „Edinost" že govorila, tudi gospodar hiše dr. Brocchi svoje mnenje izreči. Danes pa je dobil gosp. Kovačič vabilo, da naj pridejo na sekcijo za ljudsko štetje njegove nedoletne hčerke Valerija, Avgusta in Ana. Seveda ima to le ■amen, da jih izprašajo glede občevalnega jezika, in da jih, ker se je oče postavil v bran zapišejo za Italijanke. Stariši! Ne puščajte svojih otrok, — posebno če so ti še mladoletni, — na sekcije za ljudsko štetje. Lahko jih prisilijo, da podpišejo novo l»olo in potem napravijo vse za Italijane. Vi pa, ako greste na sekcijo, govorite samo slovenski! »Babe furiose0. Od sv. M. M. Zgornje nam pišejo: Naš gospod „kapovila" je začel z revizijo. Najprvo se je napotil do g. Ivana Stekarja ter ga nagovarjal, da naj zapiše — nemški občevalni jezik, — saj da vendar v službi samo nemško govori. G. Stekar je bil sicer zelo prijazen ž njim ter mu ponudil tudi čašico konjaka, a prepisati ai pusti! ni-eesar, vsled česar je priflto do ■ere. "doma, zahteval, naj mu pove, kako govorijo doma, na kar je ona odgovorila, da njej je vse jedno — ali slovensko ali italijansko. Neka sosedna oseba, ki je bila slučajno navzoča, je prigovarjala: »Saj ste iz slovenske rodbine, ker vaši stariši niti niso znali italijanski!" Na to se je revizor raz-Ijutil nad sosedo in jej pokazal vrata, češ, da žnjo nima ničesar govoriti. Zagrozil jej je tudi, da jo da kaznovati! G. Ernesto je že znan in je že ob raznih volitvah pokazal, da ni izbirčen v sredstvih. Da-si zibel njegovih prednikov ni tekla v Rimu, marveč v slovenskih — oblakih, je mož vendar fanatičen tako, da je opetovano že ob volitvah izzival viharne prizore, v katere sta morala poseči tudi policija in sodišče. Tako tudi sedaj ta Oblak ne izbira sredstev. Ali gleda naj, da se mu ne pripeti zopet kaj sličnega, kakor se mu je pripetilo povodom neke volitve v ulici Donadoni, ko je moral ob silnem vrišču na policijo. G. Oblak naj ve in zapomnijo naj si tudi naši ljudje vnovič, da edini gospodar v stanovanju je njega najemnik in da revizor nima nikake pravice, da bi koga gonil iz stanovanja. Če pa je kak revizor vrhu tega še tako drzen, ali pa — neveden, da grozi, kako bo narekoval globe, poslušajte ga mirno in — smejte se mu ! Magistratnim komisarjem ne veruje nihče nič več. Od raznih strani se nam poroča, da komisarji od mnogih slovenskih žen, katere najdejo same doma, ne morejo ničesar zvedeti. Žene „komisarjem" ne zaupajo več boje se, da jih vpišejo za Italijane, zato niti ne odgovarjajo na stavljena vprašanja. To je tudi edino pametno, le žal, da je še vedno mnogo slovenskih mož in žen, katerim vse pridige ničesar ne pomagajo in ki se dajo premotiti z lepimi besedami, ali pa grožnjami. Laži o srbskem princu Gjorgju. Vosische Zeitung" je poročala, da je o priliki potovanja nadvojvode Fran Ferdinanda v Sinajo v Rumuniji srbski princ Gjorgje najel nekega človeka, ki naj bi bil avstrijskega nadvojvodo ubil. Ta vest je potem prešla tudi v druge liste. Srbski dopisovalni urad pa razglaša sedaj sledeče poročilo: BELGRAD 23. — Ker je znano, da je »Vosische Zeitung" v zvezi z nemškim in avstrijskim zunanjim ministerstvom, leži na dlani, da treba iskati provzročiteljev te vesti na Dunaju, kjer bi človek mislil, da so vendar-le doživeli že dovolj blamaž, in ne bi trebalo iskati novih in delati vedno nove spletke. Ali gospodi se zdi, da sploh ne morejo živeti brez blamaž. Ker to je vendar na prvi pogled jasno, da je vse to poročilo izmišljeno. — Zato noben pameten človek ne bi veroval v resničnost iste, tudi ko bi srbski dopisovala« urad ae bi izdal moral letos prvič izvršiti, preklican, ini^i bo predstavljala krasen planinski svet, ▼ bomo zopet imeli primer nezmožnosti j Sokolovi dvorani, ki bo spremenjena r I divne zimske pokrajine itd. i Odbor se ni strašil ne stroškov ae truda, a zato se obrača z iskrenim vabilooi do Vašega cenjenega društva, da nas poseti na tem večeru ter z nami preživi nekaj nekaljenih ur v pristnem planinskem veselju. Z ozirom na to, da bo ves čisti dobiček plesa namenjen napravam po naših slove«-skih gorah in podzemeljskih jamah, upaaio, da se slavna društva radovoljno odzovejo temu bratskemu vabilu. S planinskim pozdravom na svidenje ! Odbor tržaške podružnice „Slov. planinskega društva" : Damski odbor. Pripravljalni odbori. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 0 knjigovodja, 3 kontoristi, 2 poslovodji, 8 pomočnikov mešane stroke, 0 pomočnik železnioske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke. 0 pomočnik špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 0 blagajničarkt, kontoristinja, 5 prodajalk, 7 učencev, t učenka, 0 potnik, 0 korespondent, 0 sM«-diščnik. Službe iščejo: 2 knjigovodji, 4 skladiščniki, 4 kontoristi, 3 poslovodji, 2 potniki, 24 pomočnikov mešane stroke. 10 pomočnikov železninske stroke, 9 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočai-kov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 6 kontoristinj, 4 blagajničark, 13 prodajalk, 2 korespondenc. 6 učencev, 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodoj'aice in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Ves svet se zgraža nad velikanskimi sleparijami, ki jih uganjajo koroški Nemci o priliki sedanjega ljudskega štetja. Nemški komisarji delajo s pomočjo vlade neopisne nezakonitosti. Pričakovali smo z nestrpnostjo zadnje številke ,Mira", da bo kakor „edino" glasilo koroških Slovencev, primerno reagiral na vse te lopovščine povodom ljudskega štetja. Pričakovali smo, da „Mir" pokaže denegeriranost proslulih koroških Nemcev v vsej njeni nagoti. Radovedni smo bili na „Mir" tembolj, ker smo pričakovali za gotovo, da nam razkrije nove lopovščine, ki so jih za letošnje ljudsko štetje Nemci iznašli. Listali smo in listali ter našir v tem »edinem" glasilu koroških Slovencev poldrugo kolono poročil o — krivicah ljudskega štetja ? — kaj še, o — 1 i z b o n-skih mučenikih! Prej, ko „Mir" še ni bil filialka ljubljanske centrale, je krepko zastopal koristi koroških Slovencev. Po vsem tem se nam zdi sumnja nekega slov. lista, da se je koroške Slovence žrtvovalo na korist neke slovenske stranke, skoraj opravičena. Da, da, S. L. S. se razume na čuvanje narodne meje! Prva primorska gostilničarska zadruga v Trstu je imela dne 20. t. m. — kakor je bilo že naznanjeno — zelo dobro obiskan spstanek, na katerem so razpravljali o pogodbi z eno domačih pivovarn radi odjemanja piva. G. Ivaniševic je v imenu odbora refe-riral o pogajanjih, ki so se vršila z raznimi pivovarnami, posebno pa o pogajanjih s tukajšnjo pivovarno akcijske družbe A. Dreher. Ta je s početka dajala zelo ugodne oogoje in s tem hotela zavlačevati pogajanja z raznimi drugimi pivovarnami, a naposled sama ni hotela več dati tega, kar je obljubovala iiz početka. Nadalje je isti referent pojasnil, da v delokrog naše zadruge spada vse Primorsko z Dalmacijo vred s približno poldrugim milijonom prebivalcev, od katerih je 80% Slovanov. Na tem ozemlju se nahajajo dve nemški in dve italijanski pivovarni in nad 20 zastopnikov raznih nemških pivovarn, ki vse skupaj točijo preko 200.000 hI piva. Na istem ozemlju se nahaja nad 6000 gostilničarjev* oi katerih je najmanje 4000 slovanskih. Torej naši gostilničarji točijo našemu ljudstvu pivo, za katero plačujemo nemškim, oziroma italijanskim fabrikantom, letno od 6 do 7 milijonov kron. Doigo se je že delalo na to, da se otvori naša, t. j. slovanska pivovarna. Kar je bila pa dosedaj le skromna želja, se je sedaj spremenilo v pravi fakt. Pod pokroviteljstvom nekega našega denarnega zavoda (banke) se vstanavlja akcijska družba, ki prevzame eno že obstoječih pivovarn, ki bo zalagala tudi našo zadrugo s svojim izdelkom piva. Pogoji so zelo ugodni in sicer tako, da bo imel vsak naš gostilničar pri tem zelo ugodne koristi. Tržaška mala kronika. Zopet tragedija z revolverjem. — Brat ustrelil dvakrat na sestro. V al. S. Frančiška se je včeraj zjutraj vršil prizor, ki bil utegnil imeti še bolj tragične posledice, nego oni minule sobote v ulici Sv. Jurja. — V hiši št. 41 prvo omenjene ulice stanuje družina trgovskega agenta Viljeai* Behrend-Archerja. Že dlje časa ni bilo vet miru v družini, odkar je 21-letna hči Elvka pričela imeti neko ljubavno razmerje. Oče jo je večkrat zmerjal radi tega razmerja, še ostreje in hrupneje je nastopal proti njej 20-letni brat Viljem. Tudi predvčerajšnjem zvečer se je odigral jako buren domači prizor, ki je končal še-le tedaj, ko se je Elvira z 19-letno sestro Emo umaknila ? njuno spalnico. Včeraj zjutraj okolo 7. ure je vstopil v sestrino spalnico mladi Behrend-Archer in je — ne da bi zinil besedice — proti seitri Elviri, ki je še Iežaia, dvakrat sproža it revolverja. Prvi strel jo je zadel v glar«. drugi strel pa jej je predrl levo stegno Viljem Behrend-Archer je na to mirno šel ven iz sobe,* dočim sta ranjenka in njena sestra kričali na pomoč. Poklicali so takoj zdravniško postajo in došli zdravnik je ranjeno dekle prepeljati v bolnišnico. Raae niso ravno težke in krogljo, ki je še tičala v rani, so hitro odstranili. Policija je kmalu prišla na lice iaesw Razun tega bo imela zadruga v tej novi!in je aretirala storilca, ki je pred ko«isar-pivovarni direktno nadzorstvo. Kar se pa' jem vse priznal. Rekel je, da ni vsle« tiče kakovosti piva, nam je zagotovljeno,! predvečernega burnega prizora spal vso da bo zelo dobra, ker jo bodo izdelovali. noč in da je bil zjutraj, ko je vstal, še sami strokovnjaki — naši bratje Cehi. —[strašno razburjen. Pridržali so ga v za-Zadružniki so z veseljem pozdravili to novo poru in ga stavili na razpolago deželnega podjetje ter jednoglasno odobrili korake, ki; sodišča. jih je zadružni odbor naprav«. Sobotna tragedija v ulici Sv. Jarja. Sedaj je na naših slovanskih gostilni- Težko ranjeni uradnik agencije „Dalmatia", čarjib, da se bodo ravnali po naiem geslu Giao Carliai, ni sicer še izven nevaraosti. .Svoji k svojimi". In tembolj ker bodo vendar je aade, da okreva. Bolnika je tadi skrbeti „svoji m svo|e*. strogo prepovedano govoriti. Včeraj popo- V Trstu, 34 j&anvmrja lfli. „EDINOST" št. 24. Strma m ludne ob 2. uri in pol so ubijalca in samomorilca Robba ponesli k poslednjemu po-eitku. Pogreb nesrečnega ravnatelja agen-eije „Dalmatia" se je vršil na stroške paro-»Iovne družbe ob 3. uri in pol pop. ob ©gromni vdeležbi. Padla v jarek. Jera Fuger, stara 56 let, iz Zadra, je v nedeljo zvečer šla po železniškem tiru za tovarno Linolea. Kar ■a enkrat je zdrsnila dol po rampi in padla v jarek, poln vode, ki se nahaja pod tampo. Nekateri pasanti so potegnili starko k vode. Bila je vsa potolčena. Dober tek, denarja pa nič! Josip Alberti, dninar, star 52 let, iz Kopra, je izgnan fe Trsta že od leta 1883. V nedeljo zvečer se je podal v gostilno v Carduccijevi ulici M in tu jel in pil, dokler se je nabral lep račun 6 kron. Tedaj je poklical krčmarja in rekel, da nima beliča. Krčmar ga je dal aretirati. Koledar in vreme. — Danes: Timotej. šk. — Jutri: Spreobr. sv. Pavla ap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -r- 7-5® Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. Društvene vesti. Pevsko društvo „Slovan" v Padriču priredi dne 19. februarja t. 1. svojo pustno Veselico s petjem, tamburanjem, srečkanjem m plesom v prostorih gostilne g. Martina €rrgič* Vspored veselice se objavi pravočasno. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Prijatelji zabave : Na svidenje ! Trgovsko izobraževalno društvo prosi tem potom gg. odbornike, da pridejo vsi prav zagotovo danes zvečer po 9. uri v društvene prostore. Predsedništvo. Društveni ples šentjakobske Čitalnice se vrši v soboto 28. t. m. v krasni dvorani Trg. izobr. društva, ul. S. Francesco • Assisi št. 2/1. Sodeč po pripravah in zaiimanju, bo ta ples jako animiran. Priporočamo vsem, ki se žele lepo pozabavati, ■aj ne zamude tega plesa. Vstopnina za moške 1 krono, za ženske pa 60 st. Začetek a* 9. uri zvečer. Trž. kolesarsko društvo „Balkan" vabi na plesni venček, ki bo v nedeljo 5. februarija t. 1. v Trgov. Izobraževalnem društvu, ul. S. Francesco 2. Ples bo vodil profesor plesa, gospod 1. Umek. Začetek ob 7. uri zvečer. Med !»*esnimi točkami se vrši Šaljivo srečkanje. Občni zbor podružnice CM. na Greti se vrši dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne Kons. društva v Rojanu. f>«evni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Volitev odbora. 6. Razni predlogi. Naše gledališče. „Hotel Brabant". V nedeljo zvečer smo videli zopet enkrat to dobro francosko burko, polno zapietljajev in komičnih prizorov. Igrali so prav dobro, živahno, pravilnim tempom, kar treba tem bolj naglašati, ker je igra — zlasti drugo dejanje — scenično zvezana z velikimi težavami in ker je za režijo naloga tem teža radi številnosti nastopov in nastopajočih oseb. Vse te težave je premagala režija in so jih najspretneje nadvladovali mdi igralci, da smo imeli res zopet lepo zaokroženo predstavo. Gospodje Rajner, Dragutinovič, Bratina, Vavpotič, Požar so imeli glavne vloge. Temeljito so se uži veli v francoski ženre in laa podali izvrstne tipe velikomestne lah-koživosti. G. Rajner je v vlogi papa Dru-m«nta podal pristno sliko starega hinavca, ki doma propoveduje o morali, zunaj hiše pa si dovoljuje razne skoke. Drugi igralci so imeli manje vloge, ki so jih pa tudi z ljubeznijo rešili in pripomogli k splošnemu vspehu. Od igralk omenjamo gospo Dragutino-vičevo in gospice Železnikovo, Mekindovo in Glavičevo, ki so jim bile poverjene veče vloge. Manje pa so bile v rokah gospic Kermavnerjeve in Bernetićeve. Vse so se potrudile, da je imela igra tisti primerni kolorit živahnosti. Madame Hanako. V soboto in nedeljo gostuje v našem jiedalisču slavna japonska umetnica Hana k o z ensemblom cesarskega gledališča v Tekiju. Gospa Hanako, ki je s svojo družbo ■astopala po vseh evropskih centrih slovi kakor velika umetnica. Njeno umiranje na ©dru je mojstersko delo gledališke umetnosti. Po pravici jo imenujejo Japonci svojo Saro Bernhardovo. Gospa Hanako nastopi v dveh igrah in sicer v drami „V čajarni" od avtorja Loi-fua ter v drugi enodejanski istega avtorja „Otake-. Obe drami sta iz-borai deli japonske gledališke literature. — Na vsak način bo naše občinstvo imelo priliko, da se na lastne oči prepriča o velikem talentu te slavljene umetnice. Tudi drugi igralci te družbe slove kakor izborne moči. Prinesemo tudi vsebino teh dram, ki jfo ko pri nas igrala gospa Hanako. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. fERDi. Danes bo častni vato priaa-doniR Marije faraet?, fsf ko sevetfa pete naslovno vlogo v Puccini-jevi ; „Manon Lescaut". Ostali del tedna porabi se za vaje ruske opere »Boris Godunov". POL. ROSSETTI. Cirkus. EDEN. Izborni varijetetni program. — Glavna atrakcija izborni iluzijonist Thorn. Nar. del. organizacija. Vsi oni tovariši, ki so bili izvoljeni v veselični odsek za priprave za veliki ples, ki bo dne 28. februvarja t. I. so uljudno vabljeni, da pridejo, danes zvečer ob 7. uri v društ. prostore na odborovo sejo. Gospodarstvo. Podružnica „Jadranske banke" v Ljubljani. Vsled sklepa upravnega sveta „Jadranske banke" se je mudil te dni v Ljubljani ravnatelj te banke g. Makso Antič radi osnovanja podružnice v Ljubljani, ki naj bi se uvedla na tamošnjem denarnem trgu tako, da bi prevzela trgovsko-obrtno banko v Ljubljani z vsemi aktivi in pasivi v smislu medsebojnega dogovora. Dotična pogajanja so vspela ter je končna rešitev tega vprašanja odvisna od definitivnega sklepa upravnega sveta „Jadranske banke4*, ki se sestane nocoj in od sklepa občnega zbora Trgovsko-obrtne banke v Ljubljani, ki se skliče čimprej. Ni dvoma, da bosta ta dva faktorja vsprejela dotično pogodbo. — Ljubljanska dnevnika „Slovenski Narod" in „Slovenec* se pečata s tem velepomembnim korakom „Jadranske banke", o katerem se izražata jako simpatično. „Slovenski Narod" piše pod naslovom: „Važna gospodarska prememba na ljubljanskem trgu" nastopno: „Od podučene strani se nam poroča, da se združita „Trgovsko-obrtna banka" v Ljubljani in „Jadranska banka" v Trstu v en zavod. Posledica te spojitve je, da prevzame „Jadranska banka" dosedanjo „Trgovsko-obrtno banko" v Ljubljani na ljubljanskem trgu kot podružnica „Jadranske banke". Združenje teh dveh zavodov je za razvoj našega gospodarstva velikega pomena, kajti pod okriljem „Jadranske banke" se razširi delokrog „Trgovsko-obrtne banke" in se olajša njeno poslovanje, od česar bo-deta imela trgovina in obrt evidentno korist. „Trgovsko-obrtna banka" ustanovljena na željo trgovcev in v povzdigo trgovstva, je namreč osnovana na zadružni podlagi in se vsled tega ni mogla tako svobodno gibati, kakor se more gibati banka na akcijski podlagi. Zadružni zakon dela zavodom na tej podlagi ovire tako glede pridobivanja klijentele, kakor glede pridobivanja sredstev za poslovanje in vrh tega je dandanes vsaki zadrugi delovanje v večem obsegu otežko-čeno tudi vsled tega, ker nobena zadruga ne more imeti z velikimi denarnimi zavodi takih ozkih zvez, kakršne imajo na delniški podlagi ustanovljene, z velikimi sredstvi delujoče banke. Uspešen razvoj slovenske trgovine je v veliki meri odvisen od dobre in s primernimi sredstvi poslujoče kreditne organizacije. Potrebe in zahteve naše trgovine so postajale v tem oziru zadnja leta vedno večje in so že nekaj časa tako velike, da bi jim tudi večja zadruga kakor je „Trgovsko-obrtna banka" ne mogla več zadostovati. Spoznanje, da je ustreči potrebam domače trgovine samo z velikim zavodom, z akcijsko banko, je bilo odločilno, da se je „Trgovsko-obrtna banka" v Ljubljani združila z „Jadransko banko" v en zavod. Pozdravljamo to združenje tako z lokalnega kakor s splošnega slovenskega tr- Odlikovano pekarno m sladfčlfarna i slat« kolajn« la križcem na mednarodni obrtni razstavi ■ ▼ Londona leta 1909 ——— Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naraanja slavnemu tHkf&t na dan SVOŽ krah. občinstvu, da ima Frodaje!n