XVI. letnik. Iihaja «*ak Jetrtek «b 4. ari popoldne, liokopiti ■■ ne vračajo. Ifsfnuikovana piima M ns (prejemajo Gana liitu inaia ■a c*lo leto A krone, la pol leta S krom. &a uatij premolile ia colo leto > krone, ta pol leta K 160. la MemSijo je cena listu 5 1, u druge 5 dele iiven Avitrljo S K. Rokopiieiprejema ,,Narodna Tilkama" V Gorici, 7. niitja 1908. 19. številka. (mn io > i* znanjlu h |i r >■ j cnia upraviiiStvo, Gorica SemeniSka ulica St. 16. Posamezne Slf- vilke «<■ prodajajo v lobakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti me-■tnern vrtu, pri Vaclavu Bnumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) St. 14. po K vin. Oglasi iu poslanice ■e računijo po petil Tratah in sicer: Oe ae tiaka enkrat 14- v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik : Ivan bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tinkama" (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Na Skalnico -■ na sv. Goro! Zima je minula ! Pomlad je zavladala po vsej naši deželi. Novo življenje ae je začelo povsod. To splošno pomlajenje v naravi daje veselo upanje, da bo tndi za človeštvo napočil dan pomlajenja in vstajenj?, ko bo vstalo iz dušne in gmotne bede, v katero je je puhnil liberalizem in kapitalizem in da se bodo zboljšale zlaste tužne razmere, v katerih živi delavstvo v sedanji dobi. V lem zmislu praznuje krščansko delavstvo začetek etetoče pomladi. Goriško krščansko delavstvo si je izbralo za to praznovanje tretjo nedeljo po Veliki uoči t. j. praznik varstva sv. Jožef«. ‘Ta dan se zateče^vsako leto k preljubi Gospej na sv. Gori, katera je obljubila pa»tarici Uršuli: „Reci ljudstvu, da naj mi tukaj hišo zida in me milobti prosi1*. Goriško krščansko delavstvo upa od Boga in od Marije, prečiste Device, pomoči v tužnih razmerah, v katerih živi. V nedeljo dne 10. t. m., na. praznik varstva sv. Jožefi, pojdemo torej na bv. Goro. S „Slov. kat. delavskim društvom" in z društvom „Skalnica“ pojdejo tndi drnga bratska društva na deželi. Vapored bo ta-le: Sr. maša bo ob 3i/a zjutraj v cerkvi sv. Ignacija ; po sv. maši skupno obhajilo in potem odhod iz cerkve okoia 4'/a. Procesijo bo vodil veleč. g. prelat dr. Jos. Gabrijevčič. Na bv. Gon bo okolu 9. uri govor, ki ga bo imel č. g. dr. A. P«flica. Po govoru bo bv. maša in potem litanije z blagoslovom. Pri procesiji bo veljal ta red : Naprej pride križ, za njim zastave molkih društev, pred duhovščino zastava „Slov. k. del. društvo", za duhovščino zastava društva „Skalnica" in za njo zastave dragih ženskih društev, ki se udeleže. Glede sv. odpustkov veljajo določba rimskega papeža Leona XIII. V zmislu teh določb dobe popolni odpustek enkrat v letu vsi verni, kadarkoli obiščejo sv. Goro, prejmejo sv. zakramente iu molijo po namenu sv. Očeta odpustek 200 ilni, kadarkoli le obiščejo v milosti Božji sielogorsko cerkev. Vse v slavo Bogu in v čast Marije Device! Politični pregled. Državni zbor. Četrtkova seja je bila značilna za našo poslansko zbornico in parlamentarni položaj. Pobitnci se zbero da nadaljujejo posvetovanja, pa — kaša je prevroča. Vlada še m imela zagotovljene dvetretjinske večine za Kolovratov nujni predlog, Husini se pa tudi niso še odločili kako nastopiti proti vladi. V tej zadregi je vlada — sama sebi priskočila v pomoč. Ministri dr. Klein, baron Bienertb, dr. pl. Derschatta iu končno ie brambovski minister podmar-ial Georgi so prinesli donele svežnje ter čitali odgovore na razne interpelacije do pol 3. ure. Ker je imel proračunski odsek sejo ob peti uri je predsednik zaključil zbornično sejo. Začetkom in koncem seje jo bilo preveč krika. Začetkom seje bo nemški radikalci \Volf, Michl, Stran-sky, Kasper in drogi s „pfui“ klici sprejeli vlado, osobito pa češkega ministra dr. Fiedlerja. Na zahtevo poslanca Stranskega so morali zapisnikarji dobesedno čiUti vse vloge. Kouc:m seje pu so kričali ob desni češki in socialistični poslanci ter si kazali osle. Lipi poslanci! Seja dne 5. t. m. je bila zopet le kratka. Ministri so zopot odgovarjali na razne interpelacije. Vojaške olajšave. — Vlada hoče izpe- j Ijali sledeče vojaške olsjšate: 1. Ako parlament dovoli 4920 več novincev za deželno brambo, bode vojna uprava po drugem službenem letu odpustila iz službe najmanj 500 brambovcev. | Ker je leta 1901 minister gref VVolsers- J heimb obljubil z drugim letom odpustiti najmanj 250 mož in jih je bilo leta 1900 odpuščenih 1310, io upanje, da jih v b,-doce odpuste 1500 do 2000. Mi pa moramo zahtevati, da so pred časom odpuščeni kmečki sinov. To bi bilo nekaj. 2. Važnejša je obljuba, da dobe sploh pri pešcih kmečki sinovi že letos po tri tedne dopusta ob žetvi in košnji. Ker pa se tj poljsko delo razteza naj- I manj na štiri tedne, zahtevamo dopusta vsako leto štiri tedne. 3. Doslej je vojna uprava tudi za deželno bramoo kupovala živila po kvot-nem ključu na Ogrskem in v Avstriji, dočim so Orfri zalagali svojo deželno brambo izključno le s svojimi pridelki. V bodoče bode avstrijska uprava za Bvojo deželno brambo kupovala živila v svoji režiji le t Avstriji. Tako ostane doma najmanj pet milijonov K na leto. Mi pa moramo še zahtevati, da uprava kupuje živila brez prekupcev neposredno pri kmet h, obrtnikih ali zadrugah. 4. Vlada je že predložila načrt zakona, po katerem bodo revne družine dobivale podporo, ko so njihovi reditelji poklicani k orožnim vajam. Povprek štejejo na leto 51)00.000 dni za orožne > vaje. Najmanj tri milijone dni za orožne vaje bode oškodovanih vsaj po eno K. Ker pa so pri nas delavci posebno dragi, je upanje, da bode iznašala odškodnina 140 do 180 h na dan. Skupni htroški bi iznašali tri do štiri milijone. 5. Pripravlja se načrt zakona, da bodo v vojaški službi poškodovani in za delo nezmožni dobivali primerno pokojnino. Strošli okoli dva milijona na leto. 6. D*o zadnji orožni vaji v deželni brambi se popolnoma opustite ; obenem se sploh olajšajo skupne orožne vaje za štiri ledne, kar pride v prilog na leto 40 tisočem vojakom. Mi pa zahtevamo, da se opustite orožni vaji ne le brambovcem, ampak sploh tndi onim vojakom, ki iz stalne armade za dve leli prestopijo v deželno brambo. Italijanski koloni stavkajo. — V proviuciji Parma na Laškem so začeli stavki ti kmečki delavci in koloni. Živina v hlevih strada cele dneve. Pred vsakim hlevom stoje oborožene Btraže, ki ne puste nikogar v hlev. Nt nogah je vojaštvo, ki dela mir. Besnica je, da se laškim kolonom slabo godi, a s pobijanjem svojih soljudi, kakor to delajo oni, ai ne bodo pom.ngali, ampak si bodo položaj le poslabšali. Male politične vesti. 2!>. aprila. — V Deuverju so prijeli anarhista Madjara Štefana Thota, ki je na Burau, da je nameraval napasti na-j šega cesarja. — Italija hoče na vsak način zasesti Tripolis. — N* zagrebškem veeučil šču so dijaki proglasili splošno stavko. — Cesar je zaprisegel novega gališkega namestnika Bobrzinskega. — V Busiji so velike povodnji. — Maroški ropar Bajzuli ni res mrtev ; ampak živi. 30. aprila. — Dne 24. aprila so bili Francozi v Maroku poraženi. — Med Basini obstoji baje zarota. — Bilgarsko sobranje je razpuščeno. —Ognjenik Ktna na S.čiliji je začel zopet bljuvati ogonj. 1. maja. — Včeraj seje vršil skopni ministerski svet. Dne lO.majnikabonovo ministerstvo posvetovanje, ki mu bo predsedoval sam cesar. Gre se za važne zadeve. — Dae 28. aprila je portugalski kralj slovesno otvoril zbornico. Praznovali so 82 letnico ustave. — V Zahodni Indiji so se domačini uprli Francozom.— 1 Ob Ribiških otokih se je potopila japonska vojna ladja „Macuiima“. Utonilo je nad 150 mož, večinoma častnikov, med njimi sin maršala Ojame. — Danes ob lh zjutraj je nagioma umrl minister reška. Zadela je kap. — V Galiciji so pomnožili orožništvo za 500 mož. > 2. maja.— Angleška je dobila sedaj novo vojno ladjo, ki je v hitrosti prekaša vse druge vojn« ladje na svetu. — V solunskem okraju so vstaši umorili bolgarskega nadškofa. — Na Kavkazu imajo Rosi mnogo dela. Sedaj so se ondi uprli divji Kurdi, ki ropajo in more, da je groza. — Na Kitajskem v okraju Jinšan, so začeli preganjati kristjane. — Na Menili so se spopadli španski in ameriški vojaki. — V Stoplju se je uprlo več oddelkov turških vojakov. 4. maja. — Včeraj popoldne so pokopali ministra Peško. —■ Lahi ao v , Be-lunu ustanovili 8. planinski polk. — V državi Peru v Južni Ameriki je vzbruh-nila vstaja. — Danes zjutraj je umrl češki poslanec dr. Herold.— Na dunajski visoki šoli za žirinozdravnike je prišlo do velikanskih nemirov. Vojaštvo |e dijake razgnalo z bajoneti. — Uporni Arabci so v Maroku poklali oddelek francoskih vojakov, ki so jih vjeli. — V angleški Indiji to Albanci začeli vojsko proti Angležem. 5. maja. — Pološaj ob indijsko-af-ganski meji je za Angleže vedno bolj resen. Afganska vojska šteje do 20.000 mož. Angleži so branijo po trdnjavah. V Indiji so odkrili Augleži veliko zaroto domačinov proti njim. — Buška carica je baje obojela na umu vsled aepreita-nega strahu pred bombami. Noben član carjeve rodbine ni varen življenja. 6. maja. — Danes se je pripeljal na Dani j obiskat cesarja bavarski vladar. — Namestu Petke je postal nemški minister Prade. Darovi. Uprava „Prun. Lista** je prejela za 21-letnega slepega mladeniča, za romanje v Lurd : Adele Kravanja iz Bjvc* nabrala v Osterfeldu na Nemškem od sledečih dobrotnikov : Neimenovani društvi 2 M 15 pf, Avgust Katarina, Mlekuž Ko-ritence 1 M, Antonija Mlekuž Dvor 66 1 M, Ivan Gašperčič 50 pf, Josip Hrovat 5o pf, Karolina Kutin iz Bovca 50 p f AuUn Hosuar 50 pf, I'an H.znar 30 pf, Josip Gašperčič 50 pf, Franc Bizjak 50 if, Hainrich Vulč 50 pf, Andrej Komac 50 pf, Antjn llezmaz iz Bovca 50 Pf. Franc Mlekuš 20 pf, Alojzij Klavora 50 pf, Andrej Mihelič Kanc 25 | f, Franc Klavora 50 pf Ivan Flajs 50 f, Anton Klavora Dror 50 pf, Domenščih Liza 50 pf, J j s i p Bott 25 pf, Anton Blaj 50 pf, Andrej Berginc 50 pf, Ivan Klavora 40 pf, Anton Bott 20 pf, Franc Žigar 20 [f, Franc Kenda 20 "f, Andrej Kravanja iz Bovca 1 M, Ivan Janter 1 M, L!za Kenda Dvor 50 pf, .Voizija Wracko 50 pf, Neimenovani Unije 50 pf, skupaj 17 M 95 pf, t. j. 21 kron a. v. Uprava „Priin. Lista* je prejela za „SirotiičeM: Zorč Andrej, Dornberg 20 v; A. S. Vrtojba 40 v. Za ..Šolski Dom": A. S. Vrtojba 40 v. Za „Alojzije-viičt": A. S. Vrtojba 20 v. Za ^Slovensko sirotišče": P. n. M. Stepančič 1 K, N. Silič 1 K. Somišljeniki! So mi Hijeni c»ščine, ampsk vsakega katoličana je, aiar.ti prad takimi hinavci, pa naj bodo Ž8 ugrarci ali liberalc. G»pito, „N. G'as“? Vo.aška veat. Pjvoljnik posadke v Kanala, priljubljeni podpolkovnik gosp. H a bi je postat polkovnik. Vojaštvo ma je napravilo lepo bakljado. Goreli so umetai ognji, pokali so topiči, zastave ho vihrale. Pri slavnosti je bilo udeleženega tudi mnogo občinst/a, ki brez izjeme visoko čisla tega blagega in pleonnitegi vzor vojaka in domoljuba. — Naročil za vžigalice „S'ovcn-ske krščansko socialno zvezeu je zadnji čas toliko doilo, da Re je moral naročiti že tretji vagon. To je najboljii odgovor na vse rohnenje liberalnega 6a- Kako se dela za kmeta ? Danes nadaljujemo z razkritjem o najnovejšem škandalu z državnimi trtami v komenskem okraju. Svoje bralce prosimo, da pazljivo prebero sledeči izkaz županstva Komen. Iz izkaza je razvidno kdo je prosil, oziroma kdo je vpisan kot prosilec, koliko je bilo poslano na njegovo ime, ali zastonj ali za denar. Vse to je prepis uradnega izkaza. Zraven v opazkah pa se razvidi, je li dotičnik bil res upravičen po odloku namestništva, kaj dobiti, kakor n. pr. prekupčevalci ali taki, ki nimajo zemljišč. Razvidno pa je tudi, da mnogi posestniki izjavljajo. da niso nič prosili in nič dobili, akoravno so vpisani med prosilce. Slednjič je razvidno, da je županstvo Komen potrdilo popolno revščino prosilcem od št. 1(5 do 5S, ki so na podlagi tega dobili trte brezplačno. Osem od teh pa jih izjavlja, da niso ničesar prosili in tudi ničesar dobili. To so zanimive stvari, ki jih priporočamo v pobožno razmišljevanje vsem volivcem agrarno-liberalne stranke. PROSIL DOBIL n OJ K/\ sž Ime prosilcev« Stanovališče Itiparija Montikola Riparija Montikola OPAZKA ■■J H kolči hilfe kolči | bilfe kolči bilfe kolči bilfe 1 Forčič Ivan Preserje 15 2250 ! 2250 . 2000 . 2000 plačal 12 K. Prekupčevalec s trtami. 2 Pipan Vinko 0 2500 i ■, , 2000 6 K. Dobil vrnjeno vsled ukaza g. c. k. vin. nadzornika. 3 Pipan Alojz 9 * 2000 . , 5000 „ 6 K. -1 Pahor Ivan 19 2000 ! 2500 2000 , 2000 ,. 12 K. 5 Zega Andrej Sveto 79 • 4500 . 2000 ,. 6 K. 0 Švara Josip Komen 03 800 • . 100 brezplačno. 7 Forčič Vinko Sveto 30 2500 , 2000 t H Kovačič J sip „ 20 25C0' 400 I proti plačilu 280 K y Furlan Josip . 25 4500 2000 . 1 6 K 10 Kukanja Andrej Malidol 11 400 1600 800 ICO 400 100 Dobil le 400 kolči. 11 12 Jazbec Vinko Kukanja Anton Sveto 54 . 50 400 600 400 • 100 100 100 ! ( j Ubožni. Komen 28 8 1907. Župan Volčič. 13 Jazbec David „ 58 800 800 400 100 Dobil. 14 Kovačič Josip Komen 41 3000 , 2000 . proti plačilu. Plač. 6 K Krčmar prvo naročilo glej tek. št. 68. 15 Kovačič Franc Sveto 10 . 1500 500 400 100 Ubožen, Komen 28 8 1907. Župan 1. r. ID Volčič Jožef Komen 110 1 4000 , 2000 proti plačilu 6 K. Župan. 17 Pipan Anton Volčjigrad 2 , , 4000 , 2000 , „ „ 6 „ Zidarski mojster. IH Cotič Marija Komen 81 . • 4C00 9 . ‘2000 . „ „ 6 „ Ni dobila vseli, kakor je izjavila. 19 Petelin Anton Tomaževica 50 4000 , , 2000 „ „ 6 „ Krč m a r, prvo naročil o. „ „ 6 „ Nič naročil, nič dobil. Sledi izjava. 20 Kovačič Jože ml. Komen 29 4000 , . 2000 • 21 Volčič Valentin „ 15 4000 2000 „ „ 6 „ Podžupan. 22 Stepančič Ivan Preserje 2 , 4000 , . 2000 „ „ 6 „ Cepi po pogodbi za Jožefa Pipan, prekupčevalca. 23 Pipan Alojz . 1« . . 4000 , . 2000 6 , Brat Jožefa Pipan, prekupčevalca. 24 Godnič Anton Komen 37 # 4000 , . 2000 . n ti 6 „ 25 Jazbec Anton Sveto 53 1000 1500 1000 , 1500 „ 7-50 K. Prvo naroč. Premožen, t. j. proti plač. gl. št. 29. 20 Jazbec Vinko . 01 400 300 . , 400 300 . 3-30 „ Dobil. 27 jazbec Anton . 57 , 500 400 . 500 400 4-30 „ Dobil. 2H Kovačič Josip 02 200 200 brezplačno 20 Jazbec Anton „ 53 400 200 400 200 brezplačno. Ubožen, Žup. Kcmen, drugo naročilo glej tek. št. 25 30 Dugulin Anton . 00 400 200 400 100 brezplačno. „ „ „ 288. 31 Makovec Alojz ,, 27 2250 2250 2000 , 2000 proti plačilu 12 K. 32 Godnik Josip Preserje 8 4500 2000 . „ „ 6 „ Dobil vrnjeno vsled ukaza c. k. vin. nadzor. 33 Masten Franc „ 5 000 000 GOO 600 „ „ 6 „ Dobil vrnjeno vsled ukaza c. k. vin. nadzor. 34 Petelin Anton Tomaževica 50 500 500 000 600 500 500 600 600 „ „ 11 „ Krčmar. Drugo naročilo, glej tek. štev. 19. 35 Švara Ivan Sveto 23 4500 . 2000 „ „ 6 „ Tlobene dobil. 30 Abram Anglist „ 21 , 4500 . 2000 „ * 6 „ ' 37 Dellaschiava Ivan 92 4500 . . 2000 . „ „ 6 „ Krčmar. 38 Pipan Andrej 2 . 4500 . 2000 * n t. 6 n 3(1 Pipan Ivan 9 , 4500 , 2000 . 6 „ 40 Forčič Ivan Preserje 2 4500 • 2000 . „ „ 6 „ Tega ni pod to številko, marveč pod št. 15. 41 Pipan Jožef . io 4500 . 2000 „ „ 6 „ Trtorejec in prekupčevalec. Prvo naročilo. 42 Kosinina Fr. Komen 61 4500 , 2000 . ,i * 6 „ 43 Umek Friderik „ 121 # , 500 , 500 „ „ 3-50 K. Sin. Ubožen. 44 Lozej Valentin Preserje 13 f)00 500 400 100 Uboštvo. Zupan Volčič. — Dobil vrnjeno. 45 Švara Josip Komen 88-61 4500 2000 Proti plačilu 6 K. Bivši župan; moralo bi biti 88 161. 40 Švara Josip „ 23 • 400 400 . 400 100 .• r- f £ io 47 Jazbec Franc Kermolj Alojz Sveto 11 . 200 300 200 100 " li 48 . 49 • , 400 . . 100 C ^ n -jC. c 49 Kovačič Anton . 13 1000 . 100 £ o ” Nič dobil. Sledi izjava. 50 Pipan Vinko .. I« . 1200 400 100 ° Its" dobil. Sledi izjava. 51 Švara Franc . 24 500 o d. 52 Tavčer Martin Komen 108 300 300 300 100 §" ^ Nič naročil, nič dobil. Izjava. 53 Pipan Vinko '■'1 400 400 400 100 = isjič naročil, nič dobil. Izjava. 54 Godnič Karol „ 128 400 400 400 100 o | Nič naročil, nič dobil. Izjava. 55 Trošt Miha 89 300 300 300 100 'r g Nič naročil, nič dobil. Izjava. 50 Švara Miroslav . 137 300 300 . 300 100 nNič naročil, nič dobil. Izjava. 57 Jerič Franc . 1^4 . * 20U 2DI, 200 100' - f 00 5 H Malič Alojz 72 i 300 300 300 100 £ S * Nič dobil, nič naročil, izjava. 59 Umek Ivan 118 . 5000 2000 ma prav malo zemljišča 00 Godnič Ivan 7 . 9000 2000 • Nič naročil, nič dobil. Izjava. 01 Budal Ivan 3 10000 . 2000 Nič naročil, nič dobil. Izjava. 02 Buda Alojz 24 4000 . 2000 Nima zemljišča skoro nič. 63 Umek Jakob . 121 6000 2000 -evež. Zgoraj sin. 04 Malič Frane „ 45 5000 . 2000 Nič naročil, nič dobil. llšt. napačna. 05 Godnič Franc 9 . • 0000 . 2000 tili Kovačič Anton 4 , , 3000 . 2000 07 Besednjak Jože 107 1 4000 2000 . Nič naročil, nič dobil že 6 let. Izjava. OH ] Kovačič Jože 41 7000 . 2000 Krčmar; drugo naročilo, glej št. 14. Skupaj . 11750 4000 |170250 14200 1 10500 1900 113850 5200 NB. Kjer ni opombe, nismo poizvedovali. Županstvo Homen, dne Z8. avgusta 1907. L. 5. Župen Volčič m. p. Igopisja. Somišljeniki, somišljenice, zahte-lr»;ie povsod vžigalice .Slovenske kr.ščun-■jko HOcialne zveze”, ki naj bodo vredni Ijonk naše skupnostiI — Roinanki vlak v Lurd odide Ljubljane v pondeljek II. maja ob 4. ■ari popoldne. Toliko na znanje ro- ImHrjem! ; — Pismo s Koroškega. — Rojak laum piše: *Dragi „Primorski list"I Ko lB(.ni bil doma, sem te prav z veseliem ■ prebiral; a todi lakaj pod beljaškim Do-[bračem si mi nad vae drag. Žito Ti pi-Ijem. kako se godi nam delavcem tn gori lDg Korodkem, kamor hodi leto za letom ■mnogo delavskih moči z Goriškega, po-■6pbno iz Soške doline. Ta ostanejo na-Btadno do jeseni, kjer si čez poletje pri-■hrioijo marsikako krono. V verskem in ■r narodnem ozira je za delavce to prav ■ slabo preskrbljeno. Zato so edino dobri ■ časopisi natinajvečji prijatelji. Za delavca, ■ ki sre P° areta, je dober list. ki ga prelitim, največjega pomena. Ta so zmote ■še hajše ko doma. ZUo želim k sklepa, Idi bi „Primorski list*4 dobival vedno več loiročnikov, posebno med našimi delavci, ■ti gredo na taje iskat si kruha. 8 Listnica uredništva. — Opazovalec Rit, sp. Krasa: Prosimo imel I Cerkno: Z* današnjo številko pre- ■ potno I I Listnica uprave: Laka Begaš, 1 Stržišče 47, denar prejeli. Plačano do 1 konec leta 1908. Mestne novice. | Umrl je v soboto zjutraj na svojem pctestvu na Grfiini po kratki in mučni bolezni posestnik g. Štefan Pavlin, c. kr. gozdar v pokoja, oče sovodenjskega nadučitelja g. Leopolda Pavlin. Star je bil 76 let. Bil je pošten iD značajen mož. N. v m. p.l Preostalim našo najglobo-kejše sožalje. m Državni penzijonisti se vljudno vabijo na pogovor, ki se bode vršil pri-[hoinji pondeljek dne 11. t. m. ob 4. ari popoldne v ..Centrala", Corso Giuseppe Verdi 32. i m Restavracija v „Centralu* je [zaprta. Iz soriške okolice. g Ustanovni shod izobraževalnega Idruštva v omartaem je bil v nedeljo, lodobrila so se za pravila „Kat. izobraževalnega društva", ki se te dni od-Ipošljejo tržaškemu namestništva v poltrdi lo. — | g Iz Mirna. Pretekli četrtek zamastil je veleiiastiti gosp. žapnik v pok. ■Anton Kranjec* naš Grad ter sprejel ■noro službo v Skopem na Krasa. Da s i Rje prišel k nam bolehen je pri nas tako ■ozdravel, da je skoz sedem let opravljal ■to;o službo na Gradu kot spovednik ■ter pomagal tudi v dušnem pastirstvu in Ir šoli. S svojim prijaznim obnašanjem K je pridobil splošno naklonjenost in B»i ga bomo imeli vedno v prijetnem ■pominu. Nenadno nas jn pa dirnila vadnja „Sjča“, ki poje slavospev gosp. ■upnika, ista „Soea", ki bi rada vse lf>rje“ obesila. Odločno zavračamo trdi-■er, da bi bil gosp. žapnik pristaš onibh 1,'odih v Mirnu, ki bo vedno proti veri |n čudimo so predrznosti kakega Urban-PiGa ali Farlata in drugih, da se osme-|'jo proslavljati kuloliške duhovnike ter |iin napivati. Tudi ne verujemo, da bi bil ■pspod žapnik član naprednega društva llpava“, od koder se zastrupljajo naši Ijndje z brezverskimi časniki. Ras je, da |e gospod župnik svoj čas pršel v vašo irnžbo za kratek čas in z dobrim na-fcenom k« je pa spoznal vaše brez-[erstvo, vašo surovost, vašo podlost se P od vas odvrnil in sa vaj ogibal. I g Voičjadraga. Pri nas so socialisti hudo zadeti, ker nočemo vsi trobiti p njih rog; a naj se pomire. Ker jih fcrelobro poznamo te izkoriščevalce liochtva, tudi nikdar ž njimi ne gremo, r- C. kr pismonoša iz Št. Petra opomnimo, naj redno donaša naše liste. Po- krič. socialen list „Naša moč“ dobivamo neredno. Za danes smo le pobožali, drugič ne bomo več. g De), podporno društvo na l»kvali, vabi na občni zbor, ki bo dne 10 maja 1908 ob 2. in pol popoldne v traiJnic'. Dnevni red : 1, OJborovo potočilo, 2. potrjenje odb. poročila in ra-ona za 1907, 3. izvolitev novega odbora • smcajnosti. — UJje naj prineso s sa boj tudi društv. knjižico, kdor potrebuje kakega pojasnila. Lokve, dne 3 maja 1908. A. Plesničar, predsednik. Franc Kolenc, tajnik. g V Renčali so v nedeljo pokopali neko nesrečno ženo iz Volčjedrage z novorojenim otrokom. Sumijo, da bo je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, kar je povročilo njeno prerano smrt. g G"d je pičil 8 let starega Antona Siliča iz Št. Ferjana v Brdab. Deček ge nahaja v goriSki bolnišnici. g Grgar. — (Zavarovalnica za govejo ž'vmo.) — Za nadzornike so izvoljeni gg. Djljak Franc iz Dola, Meljavec Andrej iz Britofa in Humar Jožef iz Vasi. Udov je 57. (Izobraževalno društvo). — Dae 3. t. m. po blagoslovu smo imeli ustanovni občni zbor, ki je izvolil odbor novega društva. Predsednik je g. nadučitelj Anton Vodopivec, podpredsednik g. Karol Doljak; v odbora s o še: gg. J )sip Godnič, karat, Jaretič Franc, Badin Josip, Selič Franc, Valantič Janez. Društveni-koT je 60, a jih bo kmalu blizu 100. Po občnem zbora je imel predavanje g. dr. Anton Brecelj. Govoril je o pravi izobrazbi. Njegova izvajanja so bila krasna in ostanejo nam Grgarcem vedno v spomino. Pri tem predavanja je bilo okrog 100 ljadi, mnogo naših nasprotnikov in mlačaežev. Upajmo, da bomo tadi te videli enkrat v svojih vrBtah. G. govornika pa najsrčnejšo zahvalo! g Iz Renč. Danes je priila v naše uredništvo mati dotične deklice, o kateri smo poročali, da so jo napadli nekateri biljenski podivjanci. Mati izjavlja, da govorice niso utemeljene. g V Riljah je priredilo „K. z izobraževalno društvo" javno predavanje. Predaval je č. g. karat Abram o delavskem vprašanja. — Na belo nedeljo se je ustanovila v Biljah „Narodna delavska organizacija". Na belo nedeljo je govoril v Biljah odposlanec „N. D. 0.“, da „Bog ali hudič je vse eno, le da delavec dobi košček kruha". Savada, ni čud8, ko jim je vera postranska stvar. Voditelj te organizacije v Biljah pa je naduč. Urbančič. — V Biljah imamo na prodaj še precej dobrega belega in nekaj črnega vins. g Zalogo istrskega vina je otvoril v Št. Andrežn g. Franc Pavletič za cerkvijo tik farovža. V zalogi ima le pristaa istrska vina. Gene zmerne. Priporočamo. Iz ajdovskega okraja. a Krčansko socialno izobraževalno j društvo se je ustanovilo ^preteklo 'nedeljo v Rihombergu. Djssdaj ni bilo v Rihembergu nobenega izobraževalnega društva. Zinimanje za društvo je bilo veliko, kar kaže dejstvo, da jih je koj v začetka pristopilo okrog 100 članov. Na ustanovnem občnem zbora je bil glavni govornik dr. Dirmastin. Neca j prav lepih ■ misli jo povedal Piščanc Franc. — V odbor so bili voljeni : Ivan Brezavšček, Franc Valenčič, Ivan Sever, Anton Čebron, Ludvik Ličen, Anton Keršovan, Anton Birsa, Alojzij Mrevlje, Alojzij Crmelj, Jjsip Birsa, Franc Žirjal, Jožef Kodrič. Kot računska pregledovalca pa Franc Pavlica in Piščanc. Društvo je ustanovljeno. Sodaj pa krepko in korajžno naprej ! K novemu društvu naj pristopijo vsi do iromisleči in za izobrazbo in omiko dovzetni 1'tntje in možje ! a Predavanje v Batujah. „K. s. izobraževalno društvo" je v nedeljo 26. aprila priredilo obilo obiskano predavanje. Prav poljudno je razlagal bolezen jetiko dr. Brecelj iz Gorice. — Dne 10. maja bo zopet predavanje s skioptikonom. Iz kanalskega okraja. ki Kanalski* ceste. Pred nedavnim smo priobčili obširen spis ^Geste v Kanalskem okraju", v katerem so bile po-brobno opisane prežalostne razmere kanalskega okraja glede cest. Ta spis priložil je cestni odbor kanalski kot prilogo prošnji na visoko vlado, proseč jo, naj bi mu podelila iz zaloga za pomožno akcijo, ki jo uvede v tekočem letu na Primorskem, z ozirom na obupne razmere okraja, izvanredne podpore za izvršitev v spisu „Ceste na Kanalakemu navedenih cest. Kikor smo zvedeli iz povsem gotovega vir«, jo vspeh te proš-, nje popolen, kajti visoka viada je sprejela v program vse nsprošene ceste, za koje znašajo stroški dva milijona kron. Ko doznamo podrobnosti o tej stvari sporočimo jo z veseljem čitateljem Kanalskemu okraju in posebno tudi ce stnema odboru pa iz srca častitamo na tem pomenljivem vspehu. Povdarjati moramo pri tem, da je to poglavitna zasluga našega dež. poslanca Z ege, ki se kot načelnik cestnega odbora prizadeva na vse načine, da bi dvignil v vsoh ozirih kanalski okraj. ki Ajba. — Sčrno hvalo izrekamo visoko častitemu nadškofijstvu, ker nam je po dolgem čakanja dalo dekana v osebi veleč. g. Berlota, moža, ki je vreden vse časti. Ze po prvem nastopu nam je v krasnem govoru pokazal, kako hoče on delovati med nam'. Zapuščena je bila doslej kanalska dekanija ; a npamo da se Bedaj vae prenovi. Veseli nas, da so celo naši najhujši politiSki nasprotniki novodošlemu g. dekanu izkazali ča:t. Celo naš mežuar je oblekel praznično obleko ; a bojimo se, da pod obleko je le stara koža. Ob tej priliki se naj spominjamo velikih zaslug našega g. podružnika Jožefa Ivančiča, ki se je v najhujšem časa toliko trudil za nas. Ali se upa kdo reči, da ni bilo vse v najlepšem reda, ko je bil on takaj ? Srčna hvala ma za ves njegov trud, posebno ca mladino. Bog naj ma plača I Želeli bi, da bi taka blaga daša, kakor je č. g. podražaik, ostal vedno med nami, če ne bi bil vreden boljšega mesta. ki V nedeljo 17. msja^v Avče! Zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami priredi v nedeljo 17. maja „Kai. slov. izobraževalno društvo v Avčah". Začetek ob 8h zvečer v društvenih prostorih. Na Bvidenje. Iz tolminskega okraja. t Predavanje pri Sv. Luciji. V nedeljo ob 8h zvečer je priredilo izobraževalno društvo „Soča“ pri Sv. Luciji poučno predavanje a pomočjo akioptič-nih slik. Predaval je g. dr. Capuder ter razlagal mnogobrojnim poslušalcem lepe slike o potovanju po svetu. Skiop-tikon je posodila S. K. S. Z. Ljudstvo je bilo s predavanjem prav zadovoljno. t Ustanovni občni zbor „K. s. izobraževalnega druStva" v Podbrdu se jo vršil v nedeljo ob 3h popoldne. Nt-vzočih je bilo blizu 100 mož in fantov, O pomenu vere v javnem življenja je lepo govoril jarist g. Kemperle. Pomen in namen izobraževalnih društev za kraeta pa je pojasnil urednik Kremžar. Pristopilo je takoj nadOOčhnov. Odbor, ki je bil izvoljen, se je v prvi seji sestavil tako-le : Predsednik: Andrej Štravs; podpredsednik: Ivan Torkar; blagajnik: I/an Kovač, njegov namestnik; Valentin Kragelj; knjižničar: Janez Ču-fer. Novemu društvu naš pozdrav! t Predavanje v Podtnelcu. V nedeljo 3. t. m. bilo je v podmelškem izobraževalnem društva zopet predavanje. Predaval je prav zanimivo gosp. kaplan Nikola) Sedej na podlagi zgodovine : „0 delovanja slovenske duhovščine na Koroško m, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem z a izobrazbo in časni blagor slovenskega ljadstva.u t „Soča“ je vneta za sv. cerkev. Zato piše v svoji 61. št. t. I. o tolminskem kaplanu Tomšiča : ..Tolminski tržani, zapodite ga iz svoje srede I Takemu človeku bojkoti" Pa ne, da bi bila „SočaM morebiti proti cerkvi ? ! O, zares fajn mera biti ta tolminski kaplan I Živel I t S Št. Viškogorske planote. Naši „agrarci liberalci" se še sedaj ne morejo potolažiti radi skaljenega veselja, ker je veliko večino v gorah dobila naša poštena S. L. S. Naši liberalci se čutijo vžaljene na vseh koncih in krajih. Sodišče ima več posla, odvetniki pa .dvojno pomlad". Svobodno prosvitljeni T. L p. d. rKančeru je tožil A. K. na Sapu. A. K. je namreč trdil, da je „Kančer" pred volitvami govoril v Ročah, da je imel Bog prerevneg* očeta, ki ga ni mogel dovolj izšolati itd. A. K. je te stvari povedal drugim, ker se mu je čudno zdelo, da de v prapajski vasi nahaja poleg „Klaka* še kdo drug, ki je v verskih resnicah prišel na „kljuko“. A sodišče ni bilo tako „svobodomiseljno“, kakor „Kan-čer" in „KanČ9r“ je moral plačati za sodne stroške več kakor za eno „ciko“. „Cika“ je sicer šla, a šla bi bi bila lahko tudi „fuksa", če bi mi ne poznali načela: „OJpustimo svojim sovražnikom". Tudi Slapjima svoje „korif«je". Posebno eden stika za nkler!kalciu celo po Pečinah. Pravijo, da je .A-menak" nabral že toliko gradiva za tožb<*, da bi imeli svobodomiselni" odvptr iki „treljo pomled". Ta človek je bil že vse. Je bil sociali t, liberalec in celo „klerikaleo",ko je iskal posojila pri .Hipotečni banki"|s pomočjo g. Lapanja. Katero .larfo" si bo nataknil pa sedaj, nam pa še ni znano. PrinaB se vedno bolj kaže resnica : D:vjati, noreli, zapiti in ubiti svoj razun, tega bo ;;možni le sužnji brezverskih liberalnih načel. — t Polubinj. Odgovor „Primorcn“ št. 18. z dne 28. aprila. Žb mnogokrat smo brali v tem lažnjivem kljukcu napade na duhovščino, škofi in celo na papeža. A vendar si upt re?i, hinavec, da ni proti veri. Sedaj se je zagnalo ubogo revše tudi v naše izobraževalno druitvo. Kljnkec aicer trdi, da je poja*nil dogodke na onem shodu, a revež se taki debelo laže, da sam sebi verjame. Resnica je, da smo Be že večkrat menili o ustanovitvi „K. slov. izobraževalnega društva* v Polubinju. In Blednjič smo se za to tudi odločili. A to je bil ogenj v strehi z* liberalce. Lažnjivi kljukec pravi, da je o tem izvedel potuhnjeni kapi in Tomšič. O ubogo liberalče, kako debelo se lažeš. Mi sami smo naprosili vIč. gospoda Tomšiča, da bi nas poučeval v petja. Ta zagrizenec pravi nadalje, da nas je vIč. g. kaplan hujskal v imena križa in sv. vere. Povemo vam, da naB g. kaplan ni prav nič hajskal, ampak se aami trdno držimo svojega prepričanja. Vi pa ste, gospodje liberalci, sami na-hujskani po svojih liberalnih, protiverskih listib. Nadalje pravite, da nam je gosp. kaplan prepovedal vstopiti v vaše liberalno druitvo. Risnici na ljnbo vam bodi povedano, da nam vIč. g. Tomšič ni nikdar branil in tudi ne prigovarjal, vdtopiti v kako druitvo. Sami smo dovolj razsodni, da vemo, kaj delamo. Vi pa se nikar ne obregajte ob naše »katoliško slovensko izobraževalno društvo"; bodite prepričani, da na vašo limanice iie gremo. Govorite nekaj o sp ;raiumu I Prav I V naše draštvo, v katerem je ogromna večina občine, vstopi lahko vnakdo. Vrata bo odprta. A vsi se moramo seveda ravnati po pravilih 'druitva. Nikari pa ne misite, da b^mj mi prestopili kvam, ki vasjokonaj toliko,kolikor zahteva postava, da se draštvo sme ustanoviti, Kar se t'če časopisor, nam gospo! kaplan ni prepovedal ničesar. Sami smo dosti stari in razsodni. Pravita nadalje, da je kaplan po-' vabil na pomoč dra klerikalna petelina iz G )rice. Nevedneži, tista dva gospoda dr. Gipudra in Kremžarja, smo povabili mi sami in ne gospoi kaplan Tomšič. Pravite, da ata ona dva sklicala Rhod Glejte kako lažete. Mi sami smo sklicali shod in nihče drugi. Nadalje pravite, da so „naprednjaki v svoji miroliubnuti sklenili, da ae udeleže klerikalnega shoda". R jveži I Našega shoda ste se udeležili radi tega, ker na vašam sholu pri Lužniku ni bilo nob3nih poslaSalcjv. Z»to ste bili prišli tu shod, m;sleč, da vam bo klo kaj verjel. A ste pogoreli I Posestnika Andreja Kavčiča imenujete malo vrlega. Vemo zakaj.On je Bin kmekih stariš^v, ki sicer ni toliko let trgal hlač po šo'skih klopeh kakor vi a si je nhranil pošteno slovensko, kmečko, verno srce. Konečno vam še povemo, da nismo pomilovanja vredni mi, ki rmo poslušali gg. Kremžarja in dr. Capndra, ampak ste pomilovanja vredni vi, ki pri nas ne veljate prav niči To vas boli: Zilo psujete. Bodite prepričani, da, če smo prav po vaše „malo vrli", bomo vse eno sami znali odgovarjati na vaie neumnosti in laž'. Zi danes konec. Prihidnjič več. — V Polubinju 3. maja 1908. — Matevž Kavčič 70, Andrej Kavriič 2i, I. Klinkon 7-t, Janež Andrej 63 Miha Klinkon 72, posestniki; — Franc Krajnik 23, M-te»ž Kragelj 25, Franc Kavčič 67, Jjžef K inkon 7i, fantje. t BnSka dolina. „Sočin" dopisnik is Grahovega se je med drugim v svoji libertlni predrznosti obregnil tudi spovedi na Grahovem, češ da so šli mnogi v Gorico h spovedi, ko so videli, kake spovednike je povabil sicer mili g. vikar. Bili so se pravi dopisnik, da ne vdobe odveze radi naprednih (liberalnih) časnikov. Tedaj znano je dopisniku, da ao liberalni časopisi prepovedani in toliko tadi ve, da reden bravec liberalnih listov („Soče“, „Primorca“, „S!ov. Naroda", „Svobodne Misli") ni vreden odveze, P dokler ne zapasti bližnje priložnosti, ki ga vodi k zaničevanja božjih in cerkvenih zapovedi in odvrača od katoliško cerkve. Jako lepo I Tako tadi delajte! Dopisnik vprašaje dru»e, če so bili pri spovedi; boljše bo, če se vpraša namena sebo in daja drugim dober vzgled h krščanskim življenjem, posebno mladini, ki v krajib, kjer se Šopirijo liberalni listi in nauki, žalostno propad;. Kmečno bodi dopiuDika .liberalca*, tadi povedano, da spovednik se ne ravna po naukih „Soče“ itd. ampak po naukih kat. cerkve, kateri se prav toplo priporočajo tndi dopisniki). t Iz tolminske okolire. Kdor kaj poskusi, ta tadi lahko katero reče. Bil sem več let na Predarlskem in tam sem videl, da imajo v vsaki občini sirotišnico, v kaUrieo 3-4 nane, kiučijo tadi otroke breif lačno. Ko pa otrcci odrastejo, imajo še 1 ali 2 učitelja a ne liberalca, ki otroke še v posameznih strokah izpopolnita. In stavim, da znajo predar.Bki otroci vse boljše ko naši. In vendar plačujemo mi kmetje na Goriškem mnogo več za šolo,ko pa predarlski kmet. Dobro bi bilo kaj takega nvesti tadi pri nas. Koliko manj šolskih bremen bi nosil kmet. A našim liberalcem to ni nič mari; oni le zabavljajo zoper farje, nane, kloštre in vero; za kmeta se pa ne brigajo. Kaj pravita k tema Vertovec in Kašica ? Iz cerkljanskega okraja. c Vodovod v Carinem. — Poroča se nam : Visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo je za zgradbo novega vodovoda v Cerknem dovolilo iz melioracijskega zaloga 20 tisoč kron podpore, to je 47 60% vseh proračanjenih stroškov. Sadaj je rešemo vprašanje in zagovljena zgradba novega vodovoda za Cerkno, katerega zgradba se je obravnavala in ogibala vže nepretržno vrsto let pod prejšnjimi županstvi. Pripomniti je, da cerkljanski vodovod je vže četrti, kateri s? bo gradil v tukajšnjem županstvu v preteku zadnji 6 let pod vodstvom sedanjega župana Kosmača, ki je za vsako zgradbo izposloval zdatne državne in deželne podpore. c Shod cerkljanske .Km. zvezeu je bil v nedeljo 3 maja v Ztkojci. Predsedoval je predsednik K. z. Franc Tavčar, ki je v lepem govoru označil pomen K. z. Dekan č. g. dr. Knavs je govoril o političnem položaju. Gosp. Premrou je povdarjal pomen zadrug posebno živinorejskih. Poslanec gosp. Kosmač je govoril o bodočem delu v dež. zboru. Po triurnem zborovanja se je končal lepi in zanimivi shod. Iz kobariškega okraja. kd Glas s Kobariškega! Vedno bolj se izkazuje, kako velikega pomena so izobraževalna društva za razvoj pravega napredka in izobrazbe med pri-prostim ljudstvom. To nam jasno dokazujejo lepi uspehi sedanj.h društev. Z veseljem tadi opazajemo, kako se ta drnštva množe in narašča njih število od dne do dne. Kje neki je temu vzrok? Ce malo pomislimo, je vzrok gotovo ta ker je naše ljudstvo avidelo in spoznalo ob volitvah vso nemoralnost, brezverstvo in hinavščino krutega liberalizma. Ibče se ga zato neškodovano ogniti potom organizacije, katere se je oprijelo. liil je tudi že skrajen čas za organiziranje, kajti liberalna predrznost in mogočnost je prilezla do vrhunca. Vendar ne odjenjajmo ustanavljati izobr. društev, dokler ne bo zaunji naš somišljenik zastopan pod praporom naše vseslovenske krščansko soc. organizacije. Pa izgovarjal se bo kdo: .Pri nas je tako društvo iz mnogih vzrokov skrajno nemogoče uitanovili“. Toda kmtlu mu preidejo take misli, če pomisli, koliko more tako društro koristiti m dobrega prinesti. Tu se posebno nkaželjeni mladenič s čitanjem m mnogimi predanji, izobrszuje; se v težkih urah razvedri; tu dobi smisel za uspešno skapno delovanje in lepo nravno življenje ter postane tako nedostopen raznim barabskim činom, ki sramote sicer včasih vso vsb. Naj bo torej tiha želja in prva skrb vsakega somišljenika, da predno preide leto m dan, naj ne bo pogrešala nobena večja vas „kat. slov. itob. društva". Posebno moramo priporočati taka društva kobariškim Kotarjem. Vi, ki ste živi mejniki naše lepe domovine, gotovo v prvi vrati potrebujete takih trdnjav, da postanete močni braniki zoper vse sovražne napade in cl.ranite našo materinščino lepo, čisto in neomadeževano. Tako postanete skrbna straža na sovražni meji, ki čaju po noči in po dnrvi da nam sovražnik ne more vtihotapiti svojih krivih nazorov. Seveda nas razni .moderni reformatorji* gledaje s hudobnim očesom in nas »kušajo nadlegovati, toda ne strašimo se jih! Delujmo z vso vnemo, da ne zaostanemo na polju izobrazbe; saj moremo le na ta način upati boljše pri-hodnjonti. kd Pomlad vsa lepa in krasna prihaja na Kobariško. Proč je sneg in mraz, proč je zimski dolgi čas. Pomladna narava nas kliče na delo na njive in travnike, kliče nas pa še bolj na delo za pravo Ijndsko omiko in napredek. Vesela pcmlad naj požene vsakomur iz Brca temo sebičnega liberalizma; odpre pa na sležaj vrata onim idealom, po katerih edimb moremo priti do boljših časov. In kadar bo prišla zopet ljubka pcmlad čez kobariške hribe, bo njen sijaj ie lepši in veličastnejii. Iz bovškega okraja. b Novice iz Bovca. — Doe 24. aprila dcb.li smo tudi mi vojaško posadko obstoječo iz ene stotnije. Po dolgem zimskem spanju pričenja se tudi tukaj z vstajajočo naravo nekaj novega življenja. Marsikateri turist žn prihaja občudovat naše divne gore. Upamo, da od sedaj naprej ne bodemc več tako sami, kakor, da bi cel svet pozabil na nas, ko imamo vendar tnkaj na izobilju naravnih krasot. Nesreča. Danes 1. maja ponesrečil ae je vojak Hamar, službujoč na trd- njavi, naš domačin, doma iz Baniič pri Kanalu. Nabiral je drva nad trdnjavo, ko prileti kamen ter ga zadene nn teme. Bil je na lica mesta mrtev. Služboval je še le prvo leto. — Pač tragična smrt, za mladeniča v najbolj cvetočih letih. N. v m. p. Iz komenskega okraja. km Komenska okolca. V četrtek, dne 30. apr. t. I. sta spremljala poslanca-brata: Jožef in Alojzij Štrekelj kulturnega nadzornika, gosp. Fiuhanf-a, ki je prišel z enim namestništvenim uradnikom, da pregleda, kako je s kobilicami v komenski okolici. Po Komnu in okolici no takoj raznesli obževatelji bratov Štrekelj, da je poljedelski minister pri drž. posl. Al. Štrekeljn na kosilu. — Dragi pa so trdili, da pride poljedelski minister k bratoma Štrekelj takrat, ko bodo ocveteleznane .komenske trte"; ta gospod (bil je pa le g. Fiiihaof) da je predsednik gosposke zbornice, tisti, ki je predsedoval zbornici tisti dan, ko se je izgubil drž. pos'anec Alojzij Štrekelj v parlamentu. Spet drugi hudomušneži pravijo, da je bila ta komisija le z namenom, odvrniti pozornoit kraških kmetov od umazane trtne zadeve v komenskem okraju. Pa bo že kakor hoče I Brez vzroka se ne zgodi nobena stvar I Zato smemo biti vendar overjen*, da se je kulturni nadzornik, g. Fi iibenf prepričal: kako je s kobilicami in kako s trtami, ter pričakujemo, kar se njega tiče, v znani trtni zadevi nepristranskega postopanja! km Novo orožniško postijo dobe v Kostanjevici na Krasu. km Z Velikega Dola. V petek 1. majoika smo imeli domač praznik. To priložnost je povabilo naše „Kat. slov. izobraževalno društvo-1 za poučen shod. Na obodu je govoril g. kurat Abram iz Bilj o izobrazbi in potrebi izobrazbe. Opazili smo, da se posebno mladina premalo zanima za shode, a ravno ta se mora vneti zanje in za društvo. Shod je bil dobro obiskan. Iz Iržiškega okraja. tž Iz Devina. (Ples in Pless.) Član izvrševalnr ga odbora .narodno-napredne* (?!) stranke v Devinu g. M. Pless, je uporabil zopet eno sredstvo, da bi napolnil tvoje prazne lokale z pivci, žepe pa s kronami. Napravil je na lastno pest, v nedeljo ples. Ali smola je smola ! Trobentači laški so priš'i — ali plesalcev skoro — nič. To je bil žalosten Bšpas“. Samonasebi ne bi bilo še toliko zlo. da je Pless naročil laške godce, ako bi to etoril kak krčmar kot obrtnik po poklicu, ali to je neodpustno človeku, ki hočo veljati kot prvak liberalne stranke, tiste stranke, ki je vzela v svoj zakup vso narodnost in Bi edina prisvaja oblast ščititi in braniti jo proti navalu tujcev. Torej član te srmade, v kateri je gene-ralissimus Gabršček, naroča v Devin laške godce, ko imamo v soseščini vse polno slovenskih (Mavhinje, Nabrežina, Sv. Križ itd). Tako delajo le taki „ hrabri* branitelji slovenskega Port-Arturja, ki so pripravljeni iz gole sebičnosti za par vinarjev zatajiti svoj naroJ in strankin’, program. Glorijola narodnega mučenistva Pleesovega je otemnela kakor slava Stesljeva. Pa še nekaj. Pless kot pobratim Gabrščekov ni dal niti njemu plakate tiskati (Bog ve, kaj je vzrok ?), ampak v Gradišču popolnoma italijanski lirmi Bello, ki je v zasmeh Slovencev naredila nekaj tiskarskih pogreškov. (Plakati so bili — dvojezični. To je pač radikalno slovensko!) Bomo videli, ali pokliče Bedaj generalissimus svojega podvodjo na „raporlu, in ga pošteno izdela radi nepokorščine in ker ae ne drži strogo gesla: Svoji k svojim I Milo za drago vrača Pless tudi Mavhinjcem. ker so prišli kot leilgardisti „dičnega“ Šlreklja na votivni »hod v Devin. S‘daj jib zmerja, ker so mu pustili nekaj svetlih kronic. Na vprašanje, zakaj ne vzame Mavhinjske godce, odgovarja: Mavhinjcev ne maram, ker so pijanci. Vsa čsst pa mladin’, ki se ni udeležila takega plesa 1 Glasnik „6oriškezveze“ gz Posojilnica pri Sv. Luciji ob Soči. V kratkem času začne poslovati novoustanovljena „kmečka hranilnic., in posojilnica*, registrovana zadrug« z neomejeno zavezo pri Sv. Lncijiu. Kot ne-čelnik je bil 26. aprila izvoljen p. n. Andrej Marfreda (Kozmercj 26), kot odborniki pa: P. n. J otip Fabjan, župnik kot blagajnik, Valentin Štrnkelj (Mo-drejce 28), Gašper Rusič (Sv. Lucija 41). Valentin Kovačič (Bača 24) in Anton Kenda (Sv. Lucija 31). V nadzorstvo so bili izvoljeni: P. n. Franc Kenda (Koz-merice 29), Ivan Krivec (Molrejce 3), Jožef Breščak (Modrej 18) in Jož:f Kovačič (Sv. Lucija 36). gz Nova posojilnica v zapadnih Brdih. V M:miku, tej skrajni točai naše narodne in državne meje, se je ustanovila v nedeljo dne 26. aprila t. I. nova kmečka posojilnica po rajfajznovem sestavo. V načelstvu so: P. n. Franc Kaučič, veleposestnik, Oolobrdo štuv. 9 njegov namestnik Lenart Dennartin, posestnik, Mirnik 13, blagajnik A'fonz Blažko, kurat v Mirniku, odborniki Ant. Venika, kmet, Mirnik 8, Jožef Savrin iz Razločnega, Fraoc Skobin iz Brega 30 in Miha Skubin iz Skrljevega 18. V nadzorstvu pa so : p. n. Anton Skubin iz Mirnika 27 kot načelnik, Jinez Skubin iz Brega 31, Janez Luiš iz Mirnika 21, Anton Petruša iz Golegabrda 11 in Anton Skubin iz Brega 31 pa kot člani nadzorstva. Novi posojilnici, narodni in gospodarski trdnjavi na naši skrajni meji, nas najprisrčnejši pozdrav. Pri ustanovitvi je zbranim gospodarjem kmetovalcem pojasnil pomen in namen kmečke posojinice, S Preraroa, vodja „Goriške zveze“ v Gorici. gz Vabilo k rednemu občnemu zboru posojilnice v Dornberka registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil v posc-jilnični biši št. 114 dne 17. maja t. I. ob 3. uri popoludne a sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Pregled in potrditev računov za 1. 1907. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. O lbor. gz Prva živinorejska zadruga na Goričkem se je ustanovila v Csrtnem v nedeljo dne 3. t. m. Zadruga obsega celo cerkljansko županstvo. V pripravljalni odbor so izvoljeni: deželni poaU-nec in župan g Anton Koamač in posestniki gg. Franc Gantar iz Cerknega 76, Ivan Primožič i* Novakov 25 in Jože Mavri iz Orehka 23. 0 pomenu in vplivu živinorejakih zadrug, njihovi zvezi z mlekarskimi zadrugami in o stiku živinorejskih zadrag z goriškira deželnim zakonom za povzdigo govedoreje je predaval g. Svetoslav Premrou, vodja .Goriške zveze*. G. poslanec Kosmač je po-jašnjeval uredbo zavarovalnice za govejo živino. gz Nova ra'ff*isenovkn v Šmartneu v Brdih. V nedoljo dne 3. t. m. je (, ustanovni zbor za novo hranilnico { posojilnico v Šmartnem. V načelstvo ^ bili izvoljeni : P. n. gg. Josip Kigtt (Šmartno 29) kot načehik. Jo*. Kodelj župnik kot blagajničar, Štofan Podber«ty (Imenje 107), Janez Figar (Gonjače 1 k Josip Golob (Travnik 178), Miha L:picj (Breg bi) in Anton Kristančič (Šmarij 44) kot odborniki. V nadzorstvo pa , bili izvoljeni: P. n. gg. Josip Bavlfl (Vrhovlje 15) kot predsednik, Anton \'t lišček (Šnrirtno 7), Anton Peršoj (Šmartno 12), Franc Medvešček (Šma: no 6) in Josip Mizerit (Šmartno 25). Na ustanovnem zboru sta govor« č. g. dr. Andr. Pavlica in g. poslovoij .Cent. pos.“ Bitežnik. Drobtine. d Kdo draži ? Kakor znano, so dri ženju krivi karteli. Zanimivo je zved« imena v kartelih združenih veleinduslri cev. V kartelu za žveplenke ima pri besedo Bernard Fiirlh, v stekleni inii slriji Stark, Fischmann G ii«er, Reich; branži za ogledala Kopfer. Fiirtb, Ploch železnini Wittgenstein. Ke«tranek ; » pr mogarskem kartelu P.»t*clnk' in Waii mann ; sami — jadi I Med pramogarskij akcionarji je 75 odstotkov judov. S cialni demokratje pa namesto da bi jude napadali, in tudi naši liberalni ni padajo vedno le — kračan-ke scc aleei naše kmečke poslance, češ, ti so dri ginje krivi. Socialni demokratje bo pi od jodov plačani, tega ne bodo m s utajiti. Liberalci pa lažejo, ker drugei ne znajo. Loterijske številke. 2. maja. Dunaj.............81 79 61 48 I Gradec............ 49 75 48 47 ■ Tržne cene 7. maja 1908 v Gorici. K rž q ječmen q 0) oves q . . 1'.» turščica q . , 19 grah kg . . fižol kg . . slama v snopih q . . 6 seno q . . 1(1 otrobi q . . 14 krompir q . . 1U jesih 1 mleko 1 petrolej 1 . . živa goved q . . 78 živi prešiči q . 92 živa teleta q . 105) meso volovsko kg meso koštrunovo kg ... . , 1 meso svinjsko kg . . 1 teletina kg . . 1 riž navaden kg moka pšenična kg . . moka turšična kg testenine kg '. . . slanina kg . . 1 maslo kuhano kg •i olje fino 1 . . 1 olje navadno 1 . . 1 sir fin kg . . 3 sir navaden kg *) zelje kislo kg repa kisla kg * . sladkor kg drva kub. meter . . 8-9 oglje q . . K premog q 9 jajca „ mmimmmm Vsakovrstne= •= slamnik priporoča slavnemu oboii stvu in gosp. trgovcem FrOfl Cerar, tov. slamnikov v Sto pošta Domžale pri Ljubljiiu Cone primerne, postrezi' točna, na zahtevo cenik br<^ plačuo. Friloia „Pri«. Listi" St. 19z Ane 7. aprila 1908. Izjava.) Podpisani obžalujem, da sem g. Josipa S ta nič-a, posestnika v Gorenjem polju hšt. 71 po krivici obdolžil tatvine krme, radi česar javno izjavljam, da so te obdolžitve popolnoma neresnične ter jih tem potom preklicujem. Kadi tega prosim #. Stanič-a, da ustavi kazensko postopanje ter mislim, daje s tem zadohil popolno zadoščenje. Gorenjempolju, dne 26. aprila 1908. Štefan Gabrijelčič, i. r., Goljcvica 5(5. Štefan Tinta, I. r., Alojzij Vidič, I. r., priči. *) V.a vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Ur. Štev. 1130 Op. Raglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil I. četrtleta, t. j. mesecev januarja, februarja in marca 1908, začne v pondeljek, 1. junija 1908, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V Gorici, 28. aprila 1908. Nezaslišano po ceni! = GDO homadou le za TZS fl. = Knn krasno parant. dobro idoču preci/.ijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatno iglo s ponarejenim briljantom; 1 prstan v ognju poslačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; I krasen obesek iz 150 kras-nih orientalskih biserov, najmodernejši Zenski lišp. 1 krasno garnituro, gumbu za manšete, ovratnike in naprsnike gar. 3°/0 dnublč zlato; (> komadov linili platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. dez. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in 5e 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le 185 fl. Po povzetju pouilja trgovina II. SFINGAH Ji, Krakau št. L>00 Če se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiček z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu en tak nožiček. Če vam ne ugaja, vam vrnem denar. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Gosposka ulica 1 Raštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Testilacija žganja i /. izdelovanjem krepilnih pijač brez alko-ola j ■ z velikim uspehom takoj mogoča. (ia-ir" ija za oblastveno dovoljenje in prodajo. Vse 1 rli 1 io pripravi na licu mesta brezplačno iz-strokovnjak. Tukajšnje informacijo glede lutre prodaje. Ponudniki naj se obrnejo pod naslovom: Prva tovarniška tvrdka (Krste Fabrikulirma) 6K8N2 na M. Diikes nasledniki, Dunaj l./l \Vallzoile 9. - ♦ ♦ ♦ ♦ X ♦ X Odlikovana pekarija ▲ in sladččarna ^ Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu In na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Koriu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče nrve in druge vrste, namreč ob '/* Kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz MajdiJe-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-oveg i v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. K. Draščik tl Zaloga. y Gorici na Komu (v lastni hiti) izvršuje naročila vHakovrHtnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina lu likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča ne ul. občinstvu. Cene Jako nizke. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. vmrn k REPNEMU OBČNEMU ZBORU „Centralne posojilnice44 v Gorici registrovane zadruge z omejeno zavezo--- kateri se bode vršil ~ dne 21. maja t. I. ob 10 uri zjutraj v posvetovalni.ških prostorih „Centralne posojilnice14 Corso Verdi 32 I. nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; 2. Potrjenje računskega sklepa 1907 in določba o uporabi dobička; 4 Volitev nadzorstva; 5. Sprememba pravil. it i I t •Jc- i t*’ r e t % •;r j*> ■o s? JI * ir* >rw* >» * sm •*'* »hm«'* »rt * »> * fuu Kitat* Lekarna ni* i v a i ir ijeitarna Rodni občni zbOFif^istofoietijvijopjiji »hranilnice in posojilnice44 v Štanjelu na Krasu bodi* dno 22. maja ob 8'/s uri pop. v uradnih prostorih v Štanjelu. V slučaju nezadostnega števila udov se bo obdržal pol. ure pozneje istega dne, v islih prostorih, ne oziraje se na število udeležnikov. Dnevni red: 1.) Pregled in po-Irjenje računa za 1. 1907; 2.) izvolitev načelstva in nadzorstva; ;5.) slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Prave In edine žel. kapljice i Bnamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vantvenamamk*) popjje _ Okrepi ielodec, utorč, da agine v kratkem lasu omotica in Si-votna lino st (mrtvoat). Te kap. Ijice tndi stor6, da človek raje ji Cena steklenici 60 vin. / 00000000€HH>0^ Goriška zveza gosp. zadrug in Mevu Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Jl pri nakupu pridelkov = posreduje kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetjskih V zalogi ima: 0 modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele ^ in drobno, turšico, moko, klajno apno in drugo. Iv Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo m izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri prilil padajo. iK ^ Zaloga je v hiši „CENTRAlNE POSOJILNICE ' v GOrici, bivši „Hotel Central". &oooeeoooo€H>oj Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Kdo krono nagrade izplačava VBakema, kdor dokaže « potrdili najine nore anerlkamke blagajne, da je kupil pri naja za 100 kron blaga. * ►t o M 0 1 i «• P. 0 1 Prosiva lahte vati listke! n vinske stiskalnice so naše stiskalnice 4 najnavejšega in izvrstnega sestava s CUc * strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko pri vseh drugih stiskalnicah. I iidravliške brizgalnicc ,.Syphania“ Delujejo same. Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje; ročne stiskalnice za seno; mlatilnice za tr:i > P za terjatve od navadnih zastavil » » P » dolg v tekočem računu .... 629 81 4.307 kosov 24296 50 p » P » » prezidanja zavodove hiše . . 109508 89 P P » za zastale obresti od terjatev zastavil 9193 — p P P » » upravnih troškov .... 93 — > P P » vrednost zavodovega poslopja . . 139508 83 p p P » dobiček leta 1907 4336 97 P P P » i> premakljin . . . . . 5042 12 P P P » zastale najemnine 853 34 P P P » » predplačila 880 — Skupno . . 448308 89 j Saldo . . 448308 89 1 1 Denarni promet v preteklem letu je znašal 928.975-92 kron. Pojasnilo: I Čisli dobiček leta 1907 znaša 4336 K 97 v in sicer obstoji ta dobiček iz dobička pri obrti zastavljavnice v znesku K 1819.36 iz čistega dohodka od zavodovega poslopja K 2517-61. — Ustanovna glavnica v znesku K 329.320-71 se obrestuje zatorej z 1 l/a°!o na leto. Obrestna mera za vsakteri znesek znaša pri naši zastavljavnici 6n0 na leto, poračuni se po tednih in plača se tedaj, ko se zastavila rešijo ali ko se njih obstoj podaljša. Zastuvljavnica posluje zatorej v korist ubožnega dela ljudi ter vrh tega razdeli morebitni mali dobiček med uboge grolije goriško-gradiščanske, Bilanca ! Imetje z zastavljavnico združene hranilnice za leto 1907 Dolgovi j K |v K v 1907 Decem. 31 Za gotovino 31. decembra 1907 . . 122242 83 1907 Decem. > Za stanje hranilnih vlog in ka- pitalizovanih obrestij 20522691 45 P »• * » stanje vrednostnih listin .... 1867030 04 P » » za predplačane posojilne obresti . . 49733 26 p * > zastale obr. od vrednostnih listin 13143 24 > * » » dolg v tekočem računu .... 16980 19 P > 1 posojila na hipoteke 17475854 38 » 1 » » za koleke c. kr. erarju . . 32 6‘J P » T> zastale obresti od posojil . . . 257122 09 D » » » stanje penzijskega zavodovega P > T> posojila na vrednostne listine . . 40901 zaloga koncem leta 1907 . . . 74464 40 P > » zastale obresti od teh posojil . . 548 24 » » » » stanje tujih deponiranih denarjev . 9660 08 P > > tirjatve v tekočem računu . . . 982403 21 » > » » posebnega reservnega za- loga za zgube pri vrednost, listinah 240724 69 P > 3> zastale predplačila 5715 67 » > » stanje navadnega reservnega za- > > > vrednost posestva zavodovega . . 148330 38 loga za splošne izgube .... 257155 73 P > a- zastale najemnine od teh posestev 1659 17 Tf 1 P za zastanek pri upravnih stroških in P X> V stanje vrednostnih listin pripa- pri računu zgube in dobička . . 77 25 dajočih pokojninskemu zalogu I za dobiček leta 1907 65182 17 zavodovih uradnikov 7369664 64 P > za vrednost premakljin konec 1. 1907 6618 55 1 stanje vrednostnih listih in vred- nost posestva pritikajočih navad- nemu reservnemu zalogu .... 240999 32 Skupno . . 21262301 84 Saldo . . 21262301 84 r Denarni promet lela 190 7 znaša pri liran iluici 1 . 25,222.322 K 55 vin. 1 ., „ „ „ zastavljavnici . . . . 928 975 ., 92 .. skupni zavodov promet znaša zatorej . . 26,151.301 K 37 vin. Dobiček zavodov leta znaša pri hranilnici K 65.182*17.