ObzorZdrN 1999; 33: 71-5
71
ZDRAVSTVENA NEGA NOVOROJENCA S PRIROJENO
SRČNO NAPAKO
NURSING CARE OF A NEW-BORN INFANT WITH CONGENITAL HEART DISEASE
Irma Urh
UDK/UDC616.12-007.24-053.31-083
DESKRIPTOR: srce napake prirojene-nega; nega; dojenček oskrba
Izvleček - Članek predstavjja zdravstveno nego novorojenca s prirojeno srčno napako s pomočjo modela Virginie Henderson in teorije potreb Abrahama G. Maslowa. Predstavljene so le tiste življenjske aktivnosii po modelu Virginie Henderson, ki sodijo v sam vrh hierarhije potreb novorojenca s prirojeno srčno napako.
Prirojena srčna napaka pogosto povzroča motnje dihanja pri novorojencu, ki se odražajo z dispnejo. Zgodnji simptom popuščanja srca je zastajanje tekočin v organizmu, kar predstavlja poslabšanje zdravstvenega stanja. Novorojenec ima nizko telesno temperaturo ter tanko in ranljivo koŽo. lma motnje prehranjevanja. Zaradi bolečine se pogosto pojavijo motnje spanja in počitka.
Medicinska sestra mora razviti sposobnott opazovanja, da prepoznaaa simptome popuščanaa srca ter pravočasno in pravilno ukrepa. Za delo s starši novorojenca pa potrebuje znanja s področja tehnik svetovanja in zdravstvene vzgoje.
Uvod
Odkrivanje prirojenih srčnih napak je najzahtevnejše v obdobju novorojenca (do prvega meseca starosti). Prirojene srčne napake se pri novorojencu odražajo kot skupek simptomov in znakov, povezanih z delovanjem srca, od primernega dotoka venske krvi v srce do pomanjk1jivega izhoda krvi iz srca (neustrezen sistemski pretok), kar povzroča metabo1ne motnje (Furdon, 1997).
Zdravstvena nega novorojenca s prirojeno srčno napako (PSN) sodi med zahtevnejše naloge pediatrične medicinske sestre.
Medicinska sestra, ki neguje novorojence s PSN, potrebuje po1eg osnovnega znanja s področja zdravstvene nege novorojenca dodatna znanja o fiziologiji delovanja srca, mehanizmih nadomeščanja zmanjšanega delovanja srca, o etio1ogiji in k1iničnih znakih prirojene srčne napake (Furdon, 1997).
Pristop k zdravstveni negi novorojenca s PSN mora biti načrten, sistematičen, celovit in individua1en. Proces zdravstvene nege medicinski sestri omogoča,
DESCRIPTOR:: heart deJects congenital-nursing; nursing; inJant care
Abstract - The article presenss nursing care oj a new-born inJant with congenital heart disease based on the model oj Virginia Henderson and the theory oj needs oj Abraham G. Maslow. Only those lije activities which belong to the very top oj the hierarchy oj needs oj a new-born inJant with congenital heart disease, are presented.
Congenital heart disease oJten causes breathing difficulties manifested with dispnea. An early symptom oj heart Jailure is liquid retention which represenss a decline in health status. Skin oj a new born inJant is thin and Jragile, body temperature is low and Jeeding problems Jrequen.. Because oj pain, sleep and rest are often disturbed.
The nurse has to develop her observaiion abilities to notice symptoms oj heart failure in time and to take proper and timely measures. For the work with parents, knowledge Jrom counseing techniques and health education are required.
da zastavljene kriterije dosega na čim višji ravni. Podatke pridobiva predvsem z opazovanjem bolnega novorojenca, iz pogovora s starši ter s pregledom novo-rojenčeve zdravstvene dokumentacije. Kot vodilo pri opazovanju ji služi poznavanje hiearhije potreb po Abrahamu G. Maslawu. Njegova teorija potrebe razvršča na:
-  fizio1oške potrebe (zrak, voda, hrana, spanje),
-  varnost (zaščita pred nevarnostjo, varovanje),
-  socia1ne potrebe (pripadnost, ljubezen, prijateljstvo),
-  samooskrbo (samospoštovanje, status, identiteta),
-  samoaktualizacijo (rast, osebni razvoj).
Ko medicinska sestra ugotavlja potrebe po intervenciji zdravstvene nege, mora poznati fiziološke, anatomske in psihosocialne posebnosti razvoja in specifičnosti novorojenca.
Načrtnemu in sistematičnemu pristopu pri izvajanju zdravstvene nege pripomore model Virginie Hendersan, ki pravi, da medicinska sestra samostojno na-
Irma Vrh, višja medicinska sestra, prof. zdravstvene vzgoje, Klinični Center, SPS Pediatrična klinika, Vrazov trg I, Ljubljana
72
ObzorZdrN1999;33
črtuje zdravstveno nego glede na 14 življenjskih aktivnosti: dihanje, prehranjevanje, odvajanje, izločanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, oblačenje, vzdrževanje telesne temperature, čistoča in nega te1esa, izogibanje nevarnostim v okolju, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb, izražanje verskih čustev, koristno delo, razvedrilo, rekreacija, učenje in pridobivanje znanja o razvoju in zdravju (Cibic in Bohinc, 1995).
V prispevku so v okviru zdravstvene nege novorojenca s PSN opisane tiste življenjske aktivnosti po modelu V. Henderson, ki segajo v vrh hierarhije potreb po A. Maslowu.
Zdravstvena nega novorojenca S prirojeno srčno napako
Dihanje Negovalna diagnoza
Novorojenec s PSN ima pogosto motnje dihanja. Posledica je neučinkovita izmenjava plinov vorgan-zmu. Povečan pulmonalni dotok krvi in/ali povečan venski dotok krvi sta najpogosteje povzročitelja težav pri dihanju.
Novorojenec je dispnoičen - pospešeno diha, ugreza se mu prsni koš, širi nosnice, stoka, kima v ritmu dihanja. Koža je bleda, cianotična. Novorojenec je utrujen in razdražljiv. V krvi zas1edimo nenormalno koncentracijo plinov (Furdon,1997; Krevs, 1993/a).
Cilj
Namen intervencij zdravstvene nege je vzdrževati optimalni respiratorni status. Kriteriji optimalnega re-spiratornega statusa pa so individualni. Razlikujejo se od novorojenca do novorojenca glede na vrsto prirojene srčne napake.
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra ocenjuje, meri in beleži frekvenco, učinkovitost dihanja in dihalni napor. Pogostost nadzora je odvisna od stanja novorojenca, sega pa od kontinuiranega nadzora (monitoring) do nadzora na 2 uri.
V primeru nezadóstne koncentracije kisika v krvi novorojenec potrebuje kisik. Po navodilu zdravnika medicinska sestra aplicira kisik s pomočjo kisikove-ga šotora, maske ali obnosnega katera. Najpogosteje uporabljamo kisikov šotor, ker novorojenca fizično najmanj ovira. Medicinska sestra vodi evidenco količine apliciranega kisika in njegovo učinkovitost (sa-turacija). Aplicirani kisik mora biti ovlažen s sterilno redestilirano vodo. V primeru porušenega respirator-nega statusa količino in učinkovitost apliciranega kisika in frekvenco dihanja nadziramo na 10-20 minut, ko se stanje stabilizira, pa na 2 uri.
Novorojenec lažje diha, če ima dvignjeno zglavje ležišča, medicinska sestra pogosto menjava lego telesa v postelji, da doseže boljšo predihanost p!juč.
V primeru prisotnosti sluzi, ostankov hrane ipd. v dihalih je potrebno le-te odstraniti s pomočjo električnega aspiratorja. Poseg ter opis aspirirane snovi je potrebno vestno zabeležiti.
Po navodilu zdravnika medicinska sestra aplicira diuretike za zmanjšanje edemov in olajšanje dihanja. Uro aplikacije diuretika je potrebno zabeležiti.
Zaradi respiratorne dihalne stiske se lahko pojavi acidoza. Korekcijo acidoze odredi zdravnik, da prepreči težje motnje elektrolitov (Gulanick in sod, 1992).
Delovanje srca in obtočil Negovalna diagnoza
Popuščanje srca in aritmija predstavljata poslabšanje zdravstvenega stanja novorojenca s PSN. De-kompenzacija srca je posledica njegovega neučinkovitega delovanja. Aritmije pa so lahko tudi posledica medikamentozne terapije (digoxin, diuretiki...), neustreznega odmerka zdravila ali nepravilne tehnike aplikacije.
Simptomi motenj delovanja srca so: tahikardija, bra-dikardija, motnje ritma srca, padec krvnega tlaka, ci-anoza, znojenje, hepatosplenomegaiija, kardiomega-lija (Furdon, 1997).
Cilj
Namen intervencij zdravstvene nege je vzdrževanje primerne srčne aktivnosti, pravočasno odkrivanje motenj delovanja srca ter ustrezno ukrepanje.
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra ocenjuje, meri in beleži frekvenco pulza kontinuirano (monitoring) ali pa na 2 uri, odvisno od stanja srčne aktivnosti pri novorojencu. Redno beleži spremembe ritma in frekvence delovanja srca ter nanje opozarja zdravnika.
V primeru aritmije medicinska sestra oceni znake popuščanja srca ter spremlja srčno akcijo s pomočjo zapisa elektrokardiograma.
Prvi simptomi popuščanja srca so edemi, ki se pojavijo okoli oči, na hrbtišču rok in nog ter oligourija. Medicinska sestra natančno opazuje, ali nastanejo edemi. Vodi bilanco tekočin, zlasti količino izločenega urina. V primeru, da novorojenec izloči manj kot 0,5-2 ml urina/kg telesne teže/uro je potrebno na problem opozoriti zdravnika (Bricelj, 1993).
Medicinska sestra meri in beleži telesno težo novorojenca vsaj enkrat dnevno, pogosto tudi večkrat dnevno, kajti prekomerno pridobivanje telesne teže je znak zastoja tekočin v organizmu.
V primeru aplikacije digoxina spremlja srčno akcijo pred injiciranjem, med njim in po njem. V primeru bradikardije pred aplikacijo zdravila na pro-
Urh 1. Zdravstvena nega novorojenca s prirojeno srčno napako
73
blem opozoii zdravnika, ki se nato odločiv, ali bo novorojenec zdravllo dobil ali ne. V primeru bradi-kardije med aplikacijo zdravlla injiciranee prekine in na problem opozoii zdravnika, ki sprejema nadaljnee odločitve. V primeru bradikardije po aplikaciji zdravila opozoii zdravnika, ki nato korigrra predpisana navodila glede medikamentozne terapije. Medicinska sestra redno beleži uro aplikacije digoxina (Gu-lanick in sod., 1992).
Vzdrževanje telesne temperature Negovalna diagnoza
Novorojenec ni sposoben uravnavati telesne temperature, odvisen je od temperature okolja. Zaradi zmanjšanega dotoka krvi v končine, kar je posledica prirojene srčne napake, so te na otip hladne. Pospešeno, težko dihanje, fizični napor med hranjeneem povzročaaa znojenje ter tahikardijo, lahko tudi srčni zastoj (Gulancck in sod., 1992).
Novorojenci s PSN imajo nizko telesno temperaturo (aksilarno < 36,5°C, rektalno < 37°C). Koža je na otip hladna in vlažna.
Cilj
Namen intervencij, ki jih izvaja medicinska sestra, je vzdrževanje normalne telesne temperature (aksilarno 36,2-37°C).
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra opazuje periferno prekrvavitev. Meri in beleži telesno temperaturo na 1-2 uri. Najpogosteje telesno temperaturo meri v ušesu ter aksilarno, rektalno pa le pri zelo nizki telesni temperaturi (<36° C).
Telesno temperaturo poskuaa dvigniti z dodatno odejo ali uporabo grelnih teles. V primeru uporabe grelnih teles je potrebno preprečiti neposredni stik med kožo novoroeenca in grelnim telesom, da ne nastanejo opekline.
Lahko pa uporabimo toplotni grelec in sondo za aksilarno merjenee telesne temperature. Toplotni grelec ogreva telo novorojenca glede na z aksilarno sondo izmerjeno telesno temperaturo.
Prehranjevanee
Negovalna diagnoza
Novorojenec s PSN ima motnje prehranjevanja, zaradi motenj presnove in nižjega energetskega vnosa glede na potrebe. Med hranjeneem se novorojenec fizično utruja, je neješč, izgublja na telesni teži. Rast in razvoj novorojenca sta upočasnjena. Kljub energesko obogateni prehrani novorojenec pogosto ne pridobiva na telesni teži (Krevs, 1993/b).
Cilj
Namen intervencij zdravstvene nege je ohraniti telesno težo novoroeenca s PSN oziroma pridobivanje na telesni teži v skladu z danimi možnostmi (vrsta prirojene srčne napake..
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra oceni prehrambene navade novorojenca. Dojenje pogosto predstavlja prehud fizični napor, tako da so dojeni le nekateri novorojenci. Pogosteje so hranjeni po hranilni steklenički. Vendar tudi ta način lahko predstavlja prehud napor, tako da novoroeenca prehranuujemo ali dohranjujemo (v primera, ko novoroeenec ne zaužije potrebne količine hrane po steklenički) s pomočoo hranilne sonde, ki jo uvedemo skozi usta ali nos do želodca ali jejunum.. Novorojenaa prehranuujemo z materinim mlekom tudi po steklenički ali hranilni sondi. V primeru, da mleka ni dovolj, pa ga hranimo z adaptiranimi vrstami mleka.
Novorojenca s PSN hranimo v naročju pod kotom 45°. Obrok ne sme trajati dlje kot 40 minu,, ker je tudi prehranjevanje lahko za novoroeenca stresno. Medcinska sestra potrebuee znatno mero potrpljenja in spretnosti, da nahrani tako neješčega novorojenca. Obroki so pogostejši (8-10 kratJdan) in količinsko manjš.. Pogosto se zdravnik odloči za energetsko obogatitev obrokov (maščob,, ogljikovi hidrati).
V primeru nezadostne prehrane per os se zdravnik odloči za intravenozno prehranjevanje ali dohrane--vanje. Medicinska sestra vodi natančno evidenco količine in vrste aplicirane tekočine intravenozno ter evidenco količine zaužite ali aplicirane hrane per os (vrsta, količina, ura aplikacije) ter spremjja pridobivanje na telesni teži.
lzločanje Negovalna diagnoza
Presežek tekočin v organizmu novoroeenca s PSN se kaže kot oligourija in prisotnott s perifernimi edemi, posebno okrog oči, na hrbtišču rok in nog, ascites (pozni simptom,, povišana telesna teža in znojene.. Prekomeren vnos tekočin v organizem ter neustrezno delovanee srca povzročata presežek tekočin v organzmu.
Krvavitev ter pomanjkljivo nadomeščanje izgubljene tekočine povzročata dehidracijo. Znaki dehidra-cije so izsušena ustna sluznica, vdrta fontanela, zaradi izgube krvi nižje vrednosti hemoglobina in hema-tokrita v krvi ter sprememee koagulacije krvi (Gulanick in sod, 1992; Furdon, 1997; Podna,, 1993; An-žič, 1993).
Cilj
Namen intervencij zdravstvene nege je doseči optimalno raven telesnih tekočin - ravnovesje med količino zaužite in izločene tekočine.
74
ObzorZdrN1999;33
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra meri in beleži telesno težo 1-2-krat dnevno, v primeru zastoja tekočin tudi večkrat.
Spremlja izločanje tekočin z urinom, fecesom, bruhanjem, znojenjem, pospešenim dihanjem in povišano telesno temperaturo. Natančno spremlja količino izločenega urina (0,5-2 ml/uro), kajti zastajanje urina sodi med prve znake popuščanja srca. Natančno opazuje novorojenca, da pravočasno odkrije edeme in prekomerno pridobivanje na telesni teži. V primeru pojava znakov dekompenzacije srca nanje opozori zdravnika.
Po navodilu zdravnika medicinska sestra novorojencu aplicira diuretike in vodi natančno evidenco ure aplikacije.
Medicinska sestra meri novorojencu obseg trebuha, da pravočasno odkrije ascites.
Novorojencu se pogosto menjava lego telesa v postelji, kar pripomore k gibanju tekočin.
Medicinska sestra ocenjuje hidriranosti novorojenca na podlagi vlažnosti sluznic, vdrtosti fontanele, kožnega turgorja in specifične teže urina (normalno 1000-1020). Izgubljeno tekočino lahko nadomeščamo per os ali intravenozno po navodilu zdravnika. Medicinska sestra kontrolira količino intravenozno aplicirane tekočine, ki mora biti aplicirana po navodilih zdravnika (Oulanick, 1992).
Vzdrževanje čiste kože in sluznice Negovalna diagnoza
Novorojenec s PSN ima tanko in ranljivo kožo. Zaradi slabe periferne prekrvavitve, znojenja, infekcije s candido albicans se pogosto pojavita sednost ter so-or (anogenitalni predel, kožne gube). Koža je na otip hladna, vlažna, lisasta. Sednost in soor spremljata srbečica in pekoča bolečina.
Ustna sluznica je suha, razpokana. V primeru infekcije s candido albicans sluznica peče, zato novorojenec odklanja hrano (Furdon, 1997).
Cilj
Namen intervencij zdravstvene nege sta čista in nepoškodovana koža in sluznica.
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra ocenjuje stanje kože in sluznice in beleži spremembe - prisotnost rdečice, slabe prekrvavitve, mehanske poškodbe, vnetne spremembe.
Vsakodnevno izvaja jutranjo nego kože (umivanje in zaščita s kremo), večkrat dnevno pa tudi osvežilne kopeli zaradi znojenja. Ob vsakem previjanju opravlja anogenitalno nego (na 2-3 uri). V primeru pojava sprememb na koži (temenca, sednost, soor...) opravlja toaleto sprememb.
Ustno sluznico vlažimo s fiziološko raztopino in zaščitimo s kremo. V primeru sprememb na ustni sluznici (soor, afte...) opravimo toaleto sprememb.
Spanje in počitek Negovalna diagnoza
Spanje in počitek novorojenca s PSN sta motena zaradi hrupa v bolniški sobi, vsiljene lege telesa in bolečine. Novorojence je nemiren, na obrazu se kaže bolečina ter glasno in neutolažljivo joka.
Cilj
Namen intervencij zdravstvene nege je doseči mirno in tiho bolniško okolje, zmanjšati ali preprečiti bolečino.
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra mora biti vešča v prepoznavanju nebesedne komunikacije. S pestovanjem in božanjem poskuša novorojenca umiriti. Pred bolečim posegom, med njim in po njem mu nežno prigovarja, da ga umiri in mu daje občutek varnosti. Olede na dane možnosti ga poskuša namestiti v udoben položaj. Pogosto mu spreminja telesno lego, da mu je čim bolj udobno.
Po navodilu zdravnika medicinska sestra aplicira novorojencu s PSN analgetike za zmanjšanje bolečin in umiritev. Analgetike zdravnik predpiše glede na telesno težo novorojenca, vendar posamezniki nanj različno reagirajo. Pojavijo se lahko motnje dihanja (periodično dihanje, apnoa). Medicinska sestra opazuje novorojenca ter v primeru težav ukrepa (mehanska stimulacija, ventilacija) ter o težavah obvesti zdravnika.
Zdravstvenovzgojno delo s starši Negovalna diagnoza
Posebnost pediatrične zdravstvene nege je, da pri posredovanju pomoči novorojencu medicinska sestra prihaja v neposredni stik z njegovimi starši. Virginia Henderson govori o aktivnosti učenja in pridobivanja znanja, ki pa je v pediatrični zdravstveni negi pogosto vezana na otrokove starše.
Novorojenec s prirojeno srčno napako potrebuje dodatno izobraženo negovalno osebje ter ljubezen in oporo staršev. Medicinska sestra mora uskladiti zahteve zdravstvene nege, oblikovanja diagnoze in zdravljenja prirojene srčne napake ter individualne zahteve otroka ter staršev, ki ne morejo biti neprekinjeno ob otroku, vendar so tesno povezani z njegovo zdravstveno nego. Posameznikova raven prilagodljivosti je individualna sposobnost ravnanja v novih okoliščinah. Od prilagodljivosti staršev je odvisno, kako bodo novorojenca s prirojeno srčno napako sprejeli
Vrh 1. Zdravstvena nega novorojenca s prirojeno srčno napako
75
in kako bodo obvladali nove okoliščine. Prilagojenost staršev je lahko učinkovita ali pa neustrezna (Haunt in sod., 1994).
Rojstvo novorojenca s PSN je za starše šok. Resnost in zahtevnost dane situacije v njih zbudi občutke anksioznosti in strahu. Ti občutki se še dodatno poglobijo zaradi občutka nemoči in pomanjkanja znanja, ki omogoča razumevanje in obvladanje situacije.
Starši verjetno zaradi strahu in občutka nemoči neredno in manj pogosto obiskujejo novorojenca v bolnišnici ter se zanj ne zanimajo, ker nastalim težavam niso kos. Iz strahu, da bodo svojemu otroku povzročili dodatno bolečino, se sprva izogibajo fizičnemu dotiku.
Starši sprva pogosto ne zastavljajo vprašanj, ker še ne sprejemajo danih okoliščin. Sledi obdobje, ko se za neprijetne, neoptimistične odgovore na zastavljena vprašanja preprosto ne menijo, ker jih še niso sposobni sprejemati. Postopoma sprejemajo novorojenca s PSN, poskušajo razumeti situacijo, se spopasti z težavami in iščejo najugodnejše rešitve.
Ci/j
Namen intervencij zdravstvene nege je, da starši novorojenca s PSN izrazijo svoja čustva, kar je prvi korak v sprejemanju dane situacije.
Postavljanje vprašanj s strani staršev izraža njihovo zanimanje in stopnjo razumevanja okoliščin. Sposobnost, da razpravljajo o problemu z zdravstvenimi delavci, predstavlja iskanje rešitev s strani staršev in njihovo pripravljenost, da rešijo problem.
Redno obiskovanje novorojenca in sodelovanje staršev pri zdravstveni negi odraža njihovo zanimanje in sposobnost vključevanja in obvladovanja okoliščin.
Načrt zdravstvene nege
Medicinska sestra najprej oceni splošno prosvetlje-nost staršev in tako ugotovi, na kakšni ravni se lahko s starši pogovarja. Oceni sposobnost razumevanja, kako sprejemajo in dojemajo starši informacije. Oceni, kako starši sprejemajo dane okoliščine, se pravi, kakšnaje njihova čustvena reakcija. Glede na pripravljenost za sodelovanje s straní staršev pa nato načrtuje nadaljnje delo.
Sledi pogovor med starši in zdravnikom. Zdravnik staršem razloži diagnoštični postopek, vrsto in težo prirojene srčne napake, postopke zdravljenja in pričakovani uspeh. Medicinska sestra mora biti seznanjena z informacijami, ki so jih prejeli starši od zdravnika, kajti le-te usmerjajo njeno nadaljnje delo s starši ter preprečujejo nastanek neprijetnih situacij, kadar starši napačno interpretirajo posredovane informacije ali pa jih zanikajo.
Medicinska sestra spodbuja starše, da redno obiskujejo novorojenca, da vzpostavi socialni stik med starši, starejšimi brati in sestrami ter novorojencem.
Medicinska sestra pojasnjuje posebne potrebe in vedenjske navade novorojenca s PSN in starše o njih poučuje in poskrbi za priložnosti, ki omogočajo staršem zastavljanje vprašanj.
Starši so v zdravstveno nego novorojenca s prirojeno srčno napako sprva vključeni pasivno, otroka po-pestujejo, nahranijo in previjejo, kasneje pa tudi aktivno, ko sodelujejo pri oblikovanju načrta zdravstvene nege in izbirajo med primernejšimi možnostmi in rešitvami (Haunt in sod, 1994).
Sklep
Zdravstvena nega novorojenca s PSN sodi med zahtevnejše naloge pediatrične medicinske sestre.
Medicinska sestra mora imeti poleg osnovnega znanja zdravstvene nege novorojenca še dodatna znanja s področja zdravstvene nege kardiovaskularnega bolnika. Razviti mora sposobnost opazovanja, prepoznavanja nebesedne komunikacije, prepoznavanja zgodnjih simptomov popuščanja srca ter mora znati pravilno in pravočasno ukrepati.
Za delo s starši potrebuje medicinska sestra znanja s področja tehnik svetovanja in zdravstvenovzgojne-ga dela. Vendar vse to ni dovolj ali pa nima prave vrednosti, če ne razvije empatičnega odnosa do sočloveka.
Literatura
1.   Anžič J. Motnje hemostaze pri otrocih s prirojenimi plavimi srčnimi hibam.. Y: Izbrana poglavja iz pediatrije. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljan,, Katedra za pediatrijo, 1993: 127-34.
2.   Bricelj Y. Bolezni srca pri otroku - odraz in zapleti na ledvicah. Y: Izbrana poglavja iz pediatrije. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljan,, Katedra za pediatrijo, 1993: 140-8.
3.  Bohinc M, Cibic D. Teorije zdravstvene nege. Ljubljana: Didakta 1995; 63-7.
4.   Furdon AS. Recognizing congestive heart failure in the neonatal period. Neonatal Network 1997; 16 (7): 5-13.
5.   Gulanick M, Knoll-Puzas M, Wilson C. Nursing care plans for newborns and children: Acute and critical care. Misuri: Mosby-year book 1992: 80-122.
6.  Hunt C, Peddicord K, O'Brien E. Supporiing parental bonding in the NICU: A care pIan for nurses. Neonatal Network 1994; 13 (8): 19-25.
7.   Krevs N. Bolezni srca pri otroku - znaki in zapleti na dihalih. Y: Izbrana poglavaa iz pediatrij.. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljan,, Katedra za pediatrijo. I993/a: 154-61.
8.   Krevs N. Bolezni srca pri otroku - znaki in zapleti na prebavilih. Y: Izbrana poglavja iz pediatrije. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljan,, Katedra za pediatrijo, 1993/b: 149-53.
9.  Podnar T. Bolezni srca pri otroku - odraz in zapleti na krvi. Y: Izbrana poglavja iz pediatrije. Medicinska fakulteta univerze v Ljubljan,, Katedra za pediatrijo, 1993: 134-9.