Številka 213
TRST, v ponedeljek 8. avgusta 1908
Tečaj XXXhl
— IZHAJA VSAKI DAM ——
M s* ssdsljsh hi prszsiklli »t 5-, sfc p«MJ»IJkUl ik 9. i|utrsj. fnudiie itfT. se prodajajo p« 9 rtvfi. (6 stot.) y mnogih aofcakarnah t Trsta in okolici. Gorici, Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdor-»41 ni, Dornbergn itd. Zastarele fiter. po 5 nvČ. (10 stot.). O«LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ fiirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, eemrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO »t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •ada$D& vrsta K 2. Mali oglasi po M stot. beseda, najmanj pa 40 sto L Oglase sprejema Inse ratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izkljn&no le upravi „Edinosti*.
m* _m
mmmm 9AROĆNINA ZNAŠA
sa vse leto a« K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na aa-roCbe brez dopoatane naročnine, se uprava ne ozira.
sa Mtetjak* iaSaaj« ..BSISOin' — lata* M. I I«, »al late a SO -

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti jo mod I
▼si dopisi lug se podirajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ss ss sprejssujs Is rskopisl ss ss vrsSaJs.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*
UREDNIŠTVO: sllca Giorglo felattt 18 (Nsrstfsl dsn) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreij lista „Edinost".-' Natisnila tiskarna konsoroga
lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti it. 18 reStno-krsallallni ralun ii 841652. TELEFON St 1157
BRZOJAVNE VESTI.
Dogodki v Perziji.
PETROGRAD z. Iz Teherana poro-čajo : Perzijski vojni minister je prosil rusko banko za posojilo io.ooo tomanov. ProSnja je bila odbita. Tudi Francozi nočejo ničesar posoditi. Ruski poslanik je predlagal šahu, naj skliče konferenco, da se prepreči denarna kriza.
Gorenjeavstrijski deželni sbor
DUNAJ 2, »Linzer Volksblatt« poroča, da bo gorenjeavstrijski deželni zbor sklican n«i »i. septembra.
Ameriška flota na potovanju.
PEKING 2. Ameriška flota pride koncem septembra za teden dni / Amoj, ne pa v Šangaj. Kitajska vlada pripravlja velike slavnosti, za kar je določeno i milijon taelov.
BEROLIN 2. NajmlajSa hči kneza hulenburga se je zaročila grofom Alfredom Dohna-VValhvitz.
BEROL1N 2. Rektorjem berolinskega vseučilišča je imenovan tajni justični svetnik profesor dr. jur. Kahl.
Rusija.
PETROGRAD 2. Tukajšnji časniki poročajo, da namerava grof Tolstoj priti meseca avgusta v kake avstrijske toplice.
Gibanje v Turčiji.
CARIGRAD 1. Turški listi poročajo sledeče: Čerkcs Mehmed paša in Riza Dševad. ki sta pobegnila v Brusa, sta bila tamkaj ujeta. Kiamil bej, Ibrikdšibaši, to je, uradnik za posebno službo sultanovo, je prejel povelje, da ne sme več v palačo. Pomorski kapi.an Sami bej, ki je bil po preznanstvu Fehim paše zavzel njegovo mesto, je odpuščen toliko iz palača kakor tudi iz ministerstva za vojno mornarico. Mutesarifa skutarskega, Hamdibeja je v petek, ko sta se pedala k selamliku, prebivalstvo izžvižgalo. Sultan je ukazal, da ne smejo tnjni agentje več v palačo.
BEROLIN 2. >Lokal-Anzeigerju< poročajo : Zeki paša, Kenan paša in Ahmed paša so poslani v pregnanstvo. Ko so se isti na obrežju ukrcali na parnik, jih je prebivalstvo opsovalo.
CARIGRAD 2. Izšel je sultanov ukaz o državnih temeljnih zakonih.
Podružnice „Mar. Doma".
Prijatelj nam piše : Ne bi se ozirali na laška kvakanja, osobito ne na ona, ki prihajajo iz uredništva Vrhovega glasila, ko bi ne vedeli — kar ste že Vi ob drugi priliki zabeležili — da je namreč Vrhovo glasilo nekako skladišče, v katero odlagajo
PODLISTEK.
najzagrizenejši Lahoni in menda tudi uredništva drugih tržaških laških listov — odpadke, ki bi jih drugje ne mogli odložiti.
Resnici na ljubo moramo konstatirati, da se je Vrhovo glasilce vsaj zadnje čase oprijelo nekega, nenavadno dostojnega in resnega tona, ko piše o nas in naših stvareh. „PodloŽniki kake države", pravi člankar, na katerega mislimo zgoraj, se ugnezdijo na kak daljni teritorij, kjer začenjajo kupčije, kjer ustanovljajo trgovske hiše i. t. d. Tam sačenjajo ustvarjati podjetja, ki povspešujejo ekonomični raz vitek i. t. d. Ta gospoda, ali dotične vlade pro-ducirajo s tem fenomen, ki se mu v navadnem jeziku pravi: Penetrazione poli-tica (politično prodiranje) in ki v praktičnem pomenu velja za počasno zavzemanje (conquista) zemlje, ki jim je nudila gosto ljubno dovoljenje za bivanje v tem zavzetem kraju !
V tem duhu je pisan ves ta članek in vse to le radi grozne jeze, ker je «Trgovsko-obrtna zadruga* kupila oni dve hiši u ul. Stadion štev. 21 in ul. Acquedotto stev. 22.!
Člankar napada bivšega gospodarja, češ, zakaj da ni, predno je dal hiše sovražnikom, ponudil iste mestnemu magistratu, ali pa laškim kapitalistom ! Tudi cena, za katero so bile imenovane hiše kupljene, stoji gospodi okolo Vrhovega uredništva zelo na srcu. Prodale da so se pod ceno! Mi ne bomo branili bivšega lastnika, saj je sposoben v to, da se sam brani, ako bi se mu zdelo vredno. O cenah dotičnih hiš se tudi ne bomo prepirali, ker je to stvar prodajalca in kupcev. Slovenski napisi, ki bodo okrašali dotični dve hiši, ne dajo spati Vrhovemu član kar ju in peče možnost, da bo tam podružnica — »Narodnega doma*.
Siromaki! Kaj bi šele pisali, ko bi vedeli, da je v Trstu vsaj s/3 LiS na prodaj! Kaj bi pisali, ko bi vedeli, da bi vse te hiše lahko pokupili Slovenci — da bi le imeli dovolj cvenka za to!!
Ker. kakor se vidi iz pisanja in vedenja naših nasprotnikov, žive ti ljudje, po domače rečeno, z glavo v vreči — bi bilo zastonj dokazovati jim, da doba «Zelenih hribov* ne ekzistira več ! Kar se pa tiče mirnega zasedanja, o katerem je govora na začetku tega članka, moramo stvar nekoliko pojasniti. Lahi se sklieujejo na njih 13 najstarejših tržaških laških družin, ki naj bi bile dokaz, da je bil Trst — vsaj par let pred začetkom sveta — italijanski !
Mi jim rado puščamo to veselje, a da ne bodo preveč objestni s svojim tr-žačanstvom — jim hočemo vsaj nekoliko odkriti meglo, v kateri tavajo po tržaških
ulicah.
O imenu Trst ali Trieste se tu - ne 1 i« biJo ~ bil° Jc- Narava je taka! Kedor bomo prepirali, pravimo pa, da so Lahi j je močnejši, podjetnejši, zvitejši— ta vi tda mojstri v pačenju imen in je popolnoma j P» bilo na svojem ali pa na uzurpiranim« gotovo, da so iz^Trsta napravili Trieste Naše pradede so zviti Lahi izrinili v hribe, — kakor skušajo napraviti iz Trstenika j oni Lahi pa so mirnim potom zasedali (Trstcnikov je več po Jugoslovanskem* — , lepe, plodonosne doline. Naš narod je bil Triestinico! O tem torej — vsaj za sedaj! suženj, privandrani tujec mu je zapovedo-nič več debate. O faktu pa, da je bilo šel val. Tako je bilo in je deloma še. Ktr se v minolem stoletju mnogo ulic v Trstu, ki ! je pa potomstvo prvotnih treskih prebi-oo nosile slovenska imena in pa o tem, j valcev vzbudilo in spoznalo * dobrote« da so nasi stari slovenski okoličani pose- \ tržaških — po ogromni večini v zadnjem dovali vsa tržaška zemljišča — izvzemši i polstoletju tu sem privandranih Lahov — staro mesto — o tem moramo reči par besed.! je to naše ljudstvo začelo polagoma po-
Današnjo hišo Chiozza, prostor, kjer | pravljati grehe svojih pradedov ! je danes mestna bolnišnica in vsa današnja i Vse to in še mnogo druzega vedo predmestja, so bila še v minolem stoletju tržaški naši sosedje in ker jih peče vest slovenska last. Lahi so se tu priselili (? ? Uredništvo), vpijejo, držeč se gesla : po receptu, ki ga navaja Vrhovo glasilo reci mu, da ti ne poreče ! in zgodilo se je bilo, da je jež izpodrinil	Ako je kak Slovan, ki bi želel kupiti
lisico iz nje lastnega brloga! Potok Ključ v Trstu eno ali več hiš — jih lahko kupi (sedaj via Carducci). pomol Ključ, ulica vkljub Vrhovemu vpitju! Covach, ul. Matarizza, Golauka itd. so še	Tako stoje stvari danes ! ! !
v spominu starejšim Tržačanom, ali kar!	Prijatelj Vrhov.
Fodranspergouo zločinstvo.
Morilec in njegova žrtev.
Ves svet govori z grozo o strašnem umoru v Rojanu in o grozovito tajinstveni naravi morilca Fodransperga, ki bo spadal za vselej med največje in najbestijal-nejše zločince v kriminalogiji Evrope. — Vsak dan pa nam prinaša še kake nove okoliščine, ki dokazujejo, da je Fodrans-perg skratka vsega zmožen.
Dobro vedoč, da ustrežemo svojim cenjenim čitateljem, ako ponatisnemo slike morilca Fodransperga in umorjene šanso-netke, nismo se bali nobenih stroškov, ki 90 bili spojeni zlati glede fotografije uraor-jenke, in podajamo tu obe velezanimivi sliki:
mladih letih pojavljal svojo zločinsko naravo. Rojanski umor je le zadnji njegov zločin in bogve koliko hudodelstev obtožuje še vest tega izmečka človeška družbe.
Že površen pogled na sliko nam kaže tip zločinca, ki mora naprav ljati na vsakega kljubu elegantnosti obleko nek vtis tajne ^roze.	Kdor si sliko natančneje
ogleda (najbolje je ogledovati si obe fotografiji v senci, s poluoclprtimi očmi, oddaljeni približno pol metru od oči), lahko zapazi na njem mnogo tipičnih znakov degeneriranca, rojenega zločinca, kakršn-pripoznava moderna kriminalogična veda
Ta FSdranspergova fotogr «tija je izdelana od antroporaetričnega (človeko-merskega oddelka tukajšnje policije tukoj po aretaciji. Na nosa je natančno zapaziti prasko, ki priča bržkone o poslednjem obupnem boju med morilcem in njegovo žrtvijo.
In evo autentične slik.- uboge žrtve,
Julij Fttdran pl. Fodransp-rr.
Grozoviti zločinec se je rodil dne 27. i j . . 1 marca 1860. v Kamnitcu, je torej v 48. j
letu svoje dobe. Pokazali smo že, da je
j isti izrodek degenirane rodbine, ki je že v
Štiri dni.
Črtica iz rusko-turške vojne.
Rubki spisal V. M. GARŠIN.
Moj sosed je ta dan postajal groz-nejši nego morem opisati. Enkrat, ko sem odprl oči, da bi ga pogledal, sem se stresel. Obraza ni imel več. Lezel je dol s kosti. Strahotno režanje mrtvaške glave se mi je zdelo tako zoprno, tako ostudno, kakor nikdar preje, dasi sem imel sicer več ko enkrat priliko, držati v rokah črepinje in preparirati mrtvaške glave. Ta kostenjak v uniformi, s svetlimi gumbi, me je napolnjeval z grozo. »To je — vojna,«- sem si mislil, »tukaj je njegova podoba.«
In solnce 2ge in pripeka kakor preje. Obraz in roke so mi Že zdavna sežgane. Vodo, kolikor jo je bilo Še ostalo, sem vso izpil. Žeja me je tako trpinčila, da sem, ko sem hotel napraviti samo poži-rek, vse naenkrat izlil v grlo. Ah, zakaj
nisem zaklical kazakora, ko so bili tako blizu. Cel6 ko hi bili Turki — bi bilo tudi bolje. No, trpinčili bi me bili kako uro, morda d ve; tako pa niti ne vem, koliko časa se bom moral tukaj valjati in trpeti. Moja mati, moja draga ! Ruvala si boš svoje sive lase, bila z glavo ob zid, proklinjala dan, ko si mi dala Življenje — proklinjala ves svet, da si je — Človeku v gorje — izmislil vojno!
A ti in Maša, vid ve najbrže ne bo-deta izvedeli ničesar o mojih mukah. Zbogom mati, zbogom nevesta, moja ljubezen ! Ah, kako težko je, kako grenko ! Nekaj me grabi za srce... Že zopet ta mali psiček !
Vratar mu ni prizanesel, razbil mu je glavo ob zidu, ga vrgel v jamo, kamor mečejo smeti in zlivajo pomije. A Še je živel. In mučil se je še ves dan. A jaz sem nesrečnejSi od tega psička : kajti jaz se mučim že cele tri dni. Jutri je — četrti dan, potem pride peti, šesti... Smrt, kje si ? Pridi, pridi! Vzemi me!
A smrt ne pride in me ne vzame. In jaz ležim pod tem strašnim solncem in
nimam požirka vode, da bi pohladil pekoče grlo, in mrlič me okuža. Ves se je razlezel. Mirijade črvov padajo z njega. Kako lazijo in mrgolč! Kadar bo povžit in bodo ostale od njega samo kosti in uniforma — potem pridem jaz na vrsto...
Mine dan, mine noč. Vedno isto. Na-
1	*
poči jutro. Vedno eno in isto. Preteče še en dan...
Grmovje se giblje in šušti, kakor bi st tiho pogovarjalo med seboj. »Zdaj boš umrl, umrl, umrl,t šepeta. »In ne boš ju videl nič več, nič več, nič več !« odgovarjajo grmi od druge strani.
»A tukaj jih res ni bilo mogoče videti!« se raztegne zdajci glasno poleg mene.
Stresem se in se naenkrat zavem. Iz grmovja gledajo name prijazne modre oči Jakovleva, našega frajtarja.
»Lopate s&m !« zavpije. Tukaj sta ležala še dva in eden je bil Rus.
»Pi treba lopat, ni me treba zagrebsti, jaz živim « hočem zakričati; a le slaboten vzdih se izvije izsušenim ustnicam.
»Bog nebeški! Ali res še živi ? Go-
umorjene Luoienne Fabris.
. 1.
spod Ivanov ! Fantje ! Hitro sem, on živi ! In pokličite doktorja !«
*
*
Kmalu začutim, kako mi kapljajo vodo v usta, žganje in še nekaj. — Potem izgine vse.
Z lahnim guganjem se premika nosil-nica. To enakomerno guganje me uspava. Zdaj se zopet predramim, zdaj zopet dremljem. Obvezane rane me bol£ ; nepopisno okrepčujoče čuvstvo se razliva po vsem telesu .. .
»Stoj-te ! Po stavite ! Saniteta, četrta izmena, ma-arš ! K nosil n^cam ! Primite ; naprej !«
To komandira Peter Ivanič, nas laza-retni častnik, dolg, suh in jako ljubezniv človek. Tako velik je, da vidim kakor po stopnicah njegovo glavo z dolgo tenko brado in rame, dasi me nesejo Štirje veliki vojaki.
»Pjotr Ivanič !« zašepečem.
»Kaj, golobček moj ?«
Peter Ivanič se skloni nad-me.
»Kaj Vam je povedal doktor? Ali bom kmalu umrl, Pjotr Ivanič ?«
Stran II
»EDINOST« štv. 213
V Trste, dne .3 avgusta 1908
Nesrečnica, ki je storila tak nesrečen koncc, se je rodila leta 1882. v Bone na Alžirskem. Fabris (izgov.: Fabri) je bila torej stara 21 let. Revica je po nesrečni ljubezni zapustila pred leti svojo domovino in šla po svetu, da pozabi svoj bol in preživi kakor Sansonetka sebe in sedaj 12-letnega sinčka, ki ga je pustila doma. Kakor se vidi je bila umorjenka jako lične zunjanosti.
Sosebno težko nam ^e bilo dobiti fotografijo umorjene Fabris. Kakor znano, je nek tržaški dnevnik pred dnevi prinesel dozdevno sliko umorjenke, a javno se je dokazalo, da slika ni predstavljala njo, marveč neko ogrsko šansonetko. Fotografija pa. ki služi za podlago naši gornji sliki, je avtentična. Kajti na tej fotografiji, ki jo je nesrečna šansonetka darovala nedavno temu neki tretji osebi, se nahaja podpis : Lucienne Fabris. Morilec je po umoru iskal še druga žrtve.
V	nedeljo 26. julija, to je dan po umoru Fabrisove, je bil Fodransperg po-poludne v Barkovljah v družbi z vdovo Celičevo. Skupaj sta šla v Caffe-chantant >Excelsior«. Potem je Fodran spremil Celičevo domov, a se je kmalu na to povrnil in povabil neko šansonetko na svoj dom. Toda ista je ponudbo odklonila. Pomisliti treba, da je hotel to »divete« zvabiti na svoj dom, ko se je v istem nahajalo že razkosano truplo Fabrisove. Bodi omenjeno, da je nek čevljar, ki je šel v nedeljo zjutraj rano mimo Fodranove hiše, slišal i/, hiše ropot, kakor |ia bi nekdo sekal. Morilec je razkosaval truplo svoje žrtve — in k tej je hotel bržkone še pridružiti drugo.
Zločinski brlog.
N"a raznih hišnih preiskavah je našla policija v Fodrćinspergovem stanovanju mnogo steklenic, polnih raznih strupov, tako n. pr. morfine in opija.
Da je imel Fodransperg že davno namen, napraviti iz svojega stanovanja zločinski brlog, dokazuje razun onih skrivališč v omari, kjer so našli dragulje, tudi jako umetno in ženijalno kombinirani zapah za durmi stanovanja. Ta zapah je tako napravljen, da se duri najprej same od sebe zapro, a potem ravno tako avtomatično zaklene zapah duri od znotraj. — Tako predvčerajšnjem policijska komisija, ki je šla za trerotek ven iz stanovanja, ni mogla kar nakrat zopet noter. Kovač ni mogel nič pomagati in moral je redar po lestvicah zlesti skozi okno v stanovanje, da bi vrata od znotraj odprl.
Fodransperg — cestni tolovaj.
Širi se glas, da je Fodransperg pred nekoliko meseci z roparskim namenom napadel na ulici Ruggero Manna nekega pasanta. A redarji so na vpitje napadanca prihiteli pravočasno in tolovaj jo je popihal.
Dvorni in kabinetni Kurir Ruthmund o Fodranspsrgu.
V	svojih poročilih o Fodranspergu smo že ponovno omenili nekega višega uradnika na Dunaju, v česar stanovanje je dal Fodransperg vesti nek tajinstveni zaboj. Ta uradnik je dvorni in kabinetni kurir Adolf Rothmund pl. Burgwall, ki biva sedaj na Dunaju, Rothmund je ime minoli teden posla v Petrogradu in se je v soboto popoludne povrnil na Dunaj.
, Rothmund pripoveduje, da je zvedel i o zločinu Fodransperga iz časopisov Še le i v petek 31. julija zjutraj v Varšavi. Poročila o tržaške umoru ^in ulogi, ki jo je Fodransperg pri tem igral, so me silno razburila, kajti jaz nisem smatral Fodran-sperga sposobnim za tako grozno delo, čeravno je bil lopov in postopač vse svoje življenje.
Jaz sem se ž njim seznanil 1. 1902. Že 12 let poznam njegovo sestro in njegovo mater, ki že več let skupno oskrbujeta moje posestvo blizu Gradca. Na tem posestvu biva tudi moja stara, bolehna polusestra. Početkom leta 1902 je prišel Fodransperg na Dunaj. Prej je bil v Carigradu nameščen pri orijentalskih Železnicah in ker je menil, da ga v službi zapostavljajo, je prišel na Dunaj, da se tukaj pri ravnateljstvu pritoži. Mesto pa da bi bili njegovi prošnji ugodili, so ga odslovili.
U Carigradu se^je Fodransperg poročil z neko pridno, a priprosto Grkinjo, s katero je imel dva otroka. V Turčiji je živel vzgledno, zelo skromno in pošiljal materi vsak mesec 20 do 24 K. Ko je prišel na Dunaj, je pustil svojo rodbino v bedi in pomanjkanju in se zanjo ni več dalje brigal. Fodransperg je ostal potem na Dunaju. Ponovno sem ga podpiral z denarjem. Plačeval sem mu tudi malo sobo in sem mu pomagal iskati kako službo, ki jo je tudi dobil pri železniškem stavbenem ravnateljstvu. Živel je kakor Spartanec in njegovemu vedenju ni bilo možno prigovarjati.
Sredi leta 1902 se je seznanil z neko vdovo, ki je imela baje vilo v Libercu in ž njo je preživel ves prosti čas. Delal je dolgove, in ponovno mi je pisal pisma,naj mu pomagam. Pošiljal sem mu veČe in manje zneske mu tudi sicer šel na roko. V tem času je napravljal utis človeka, ki ni popolnoma normalen in ki ne ve prav, kaj dela. Govoril sem večkrat ž njim, ga svaril, naj se poboljša, mu tudi grozil, češ, da prekinen ž njim vsako občevanje. Obljubil je, da se poboljša mesto tega so pa zopet prišla pisma, v katerih je zopet beračil denar, in konečno sem pretrgal Ž njim vsako zvezo. In ko je meseca decembra prišel pred moja vrata, ga je moja sestra osorno zavrnila.
Nekoliko dni potem sem z važnimi pismi odpotoval v Carigrad in ko sem se vrnil, sem zvedel o skrivnostnem zaboju. Imel sem tedaj vso stvar za slabo šalo. Morda je Fodransperg hotel mojo sestro le ostrašiti. Na kak poskus umora nisem tedaj mislil in tudi danes tega ne verjamem, kajti Fodransperg je dobro vedel, da ni bilo v moji hiši nikdar ni denarja ni draguljev, — kajti oboje imam že dolgo sem deponirano v neki banki.
Od tedaj nisem ničesar več slišal o Fodranspergu. Nikdar ni pisal niti meni, niti moji rodbini. Odpotoval je tegaj naglo v Trst in izjavil, da se izseli v Južno A meriko. Celo njegova sestra in njegova mati sta mislili, da se res nahaja v Ameriki.
i
___________.—__
»Kaj Vain pade v glavo Ivanov — ali ... Umrli ne bodete. Saj imate kosti zdrave. Tako srečo imeti!
Ne kosti, ne žile ranjene. A kako ste zdržali štiri dni? Kaj ste jedli?« »Nič.«
»Kaj pili ?«
»Našel sem pri Turku steklenico. — Peter Ivanič, zd »j ne morem govoriti. Pozneje . .«
»No, Bog z Vami, golohček moj, le spite.«
'A nova spanje, pozabljenje . . .
Prebudil sem se v divizijskem lazaretu. Nad me se sklanjajo zdravniki, usmiljene sestre in razun njili vidim še obraz slove-čega petrograjskega profesorja, ki si ogledava moje noge. Roke ima krvave. Samo kratek čas dela nekaj pri mojih nogah, potem se obrne k meni: »No Bog Vam je milostiv, mladi človek, živeli bodete. PIno nožico smo Vam tukaj vzeli; no saj to je — malenkost. Ali morete govoriti?«
Morem govoriti in povem vse to, kar ste tu čitali.	Konec.
1
Dnevne vesti.
Pogreb šolskega svetnika t Janeza Je Senko ta. Včeraj dopoludne smo položili na večni počitek našega nepozabnega in blagega Janeza Jesenkota. Nebroj pogreb- j nih gostov, izmed katerih so bili večinoma njegovi bivši učenci, je korakalo v sprevodu za mrtvaškim vozom. Kar je v Trstu slovanske duševne elite, je izkazalo profesorju Jesenko-tu poslednjo čast, a bilo je na sprevodu tudi mnogo gospodov drugih narodnosti. Sprevod, ki se je pomikal iz hiše žalosti v ulici Acquedotto do cerkve Sv. Antona, je vodil g. kapelan Tul, tudi bivši njegov učenec. Po blago-slovljanju v cerkvi je spremilo smrtne ostanke pokojnega profesorje., poleg njegovih sorodnikov, med temi tudi brat in sestra, več njegovih intimnih prijateljev in čestilcev. Našteli smo 15 kočij.
Preden so krsto spustili v grob, je g. kapelan Tul izpregovoril kakor njegov bivši učenec par besed v slovo. Med splošnim ganotjem navzočih je bila nato krsta spuščena v zemljo in gruda zemlje, vržena na rake v, to je bil zadnji pozdrav milemu pokojniku, ki ga slovenska domovina in izlasti tržaški Slovenci nikdar ne pozabijo.
Bodi mu zemljica lahka!
* *
Jutri pričnemo v podlistku priobčevati kratek Životopis pokojnika.	i
TOVARNA POHIŠTVA
Aleksand. Levi Minzi
trst — ulica detla Cesa it. 46.
Zaloge:
Pfazza Rosarlo štev. «.
Ulica Lazzaretto vecehlo štev. 36.
Trajna zaloga pohištva!
| j ulica delia Sanlta Sto v. 14.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecehlo štov. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; '6-58- (Za informacije vprašati 6-70),
Cesare Levi
cono m. - Orar-zlatar. - corso 11
ZALOGA
zlatih in srebrnih ur
Bogata fzfoer zlatih in srebrnih predmetov.
Vsi predmeti, bodisi zlati ali srebrni nosijo
pečat c. kr. finance v Trstu. Gospodom klijentom se preskrbi male poprave brezplačno.
Rojan, ui. Montorsino št 5
(blizu kavarne „Al vclti di Roiano"
Prodaja se viško vinof opolo in belo ter črno Omiško. — Steinfeldovo pivo. Za družine nizke cene.
Priporoča se:	A. DOBROJEVIĆ.
anton skerl
mehanik, zapriseženi Izvedenec
TRST, Carlo Goldonijsv trg štev. it
Zastopnik tovarne koles in mototoles „Picir
Napeljava la zaloga električnih zvončkov, loči ln i ro<t.\ja gramofonov, zonofonov, in fonogra'ov. Zalogi priprav za toć\U pivu-Lastna delavnica za popravljanje šiv. »trojev, koles, motokoU* lt<>
Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štov. 1734.
GOSTILNA
„Mantica Pompei"
TRST
Piazza Carlo Goldoni 4
34T Ulica Giosue Carducci 5 Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino
I
V prvi avtorizovani šoli za skušnjo
enoletnega prostovoljstva
TRST - ulica delle Poste 10
s itali'auakim in nemSkim učnim jezikom odprt ie lotni težaj tokom poletja. Na stotine usposobljencev iz te šole dobili so izvrstne službe.
Ravnatelj, gimnazijski prof. Riccardo Miehs.
Prvi valjčni mlm Joseia Kram" sinom
Delniška družba v Osjeku.
(Slavno zastopstvo
za Trst, okolica, Istro, Goriško in Dalmacijo
friderik Schvarz, Zrst
ulica. Valdirivo št.. 3
TELEFON 945
KKKK ttEOpOOOOtKK
MICHELE ZEPPAR
Trst,	uliea S. Giovanni št. 6-12.	Trst.
Skladišče majoličnih peči
slavnoznane tovarne]; Carl Mayer sinovi v Blanskem (ustanov, leta 1818).
Moderne riabe v raznovrstnih barvah. - Cene dogovorne. -
Lastna tovarna
štedilnih peči
obdelanih z
majoliko.
Izvršuje se tudi naročila za dela vsake velikosti.
Bogata izbera ::
plo&e za pokrivanje
* fidor in štedilnih peči
j	Prvo primorska podjetje za
prevažanje pohištva in spcDicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TR3T
T^.efoartt. 847.g - Via della Stazione štv. 17. - Tei«f©n it. 7
Fllljaike v PULI, GORICI, REKI fn CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohifitvo. dolgih 6 do 8 metrov.
- (Potajne prsdaBtoT, ti sg jEUjeio u Dtfomje is &revaiail3 Um aa ne inue.) ==
Sprejema« todl pshiitvo in drtge predmete v shratobo v iattoa za to pripravljena »uha skladlsća.
MT Edini tršaUd zavod za == VACUM-CLFANER"
CiStESJK In SHRANJEVANJE PJtEPUOG J*™**™ wLC#HlEn^
Točna postrežba in nizke cene.
V Trstu, dne S. avgusta 1908
»EDINOST« štv. 213
LIT
Tržaška mala kronika.
Samomor v Barkovljah. Včeraj zvečer ob 6. uri se je na cesti za Barkovljami iz revolverja ustrelil v desno sence nek dobro oblečen mož, star okolu 40 let, in ostal 7»rtev na mestu. Pri njem so našli listnico, v kateri je bilo okolu 20 bankovcev po to in 20 laških lir, ključe, pismo, naslovljeno na policijo in 2 vizitki, na katerih je bilo tiskano : Giuseppe Turchetto, can-celliere.
Kletarski nadzorniki in promet z vinom.
x Z novim zakonom o pridelovanju in prometu z vinom uveli so se tudi kletarski nadzorniki, ki imajo nalogo nadzorovati 'Izvrševanje tega zakona. Splošno se misli, da so kletarski nadzorniki in prepoved o ponarejevanju vina kaj novega; ali temu ni tako, ker nekake vinarske nadzornike in kontrolo nad vinom (in sicer prav dobro) imeli smo na Goriškem že pred 140 ieti. —
Ko je namreč leta 1771. cesarica Marija Terezija izdala za Goriško-Gradiščan-jko novi vinski zakon, ki je stopil z 1. oktobrom istega leta v veljavo, odpravila :e dotedanje, jako površno nadzorstvo o pridelovanju vina in njega kupčiji, uvedeno s patentom od dne 5. oktobra 1765. in :o. maja 1706. ter je nadomestila z nastop« nimi predpisi :
Po dovršeni trgatvi mora vsaki vinogradnik najkasneje do 10. novembra vsakega leta vestno prijaviti novoustanovljenemu, pri deželnem knjigovodstvu nameščenemu vinskemu (vžitninskemu) uradu, koliko veder in kakega vina je pridelal ler koliko ga potrebuje za domačo potrebo. Vinski urad izda potem vsakemu boleto, ki stane 7 krajcarjev (to je današnje vrednosti približno 25 vinarjev) o množini vina, iatero lahko razpeča ali na drobno ali na debelo. Ako se do določenega dne vinski pridelek ne prijavi, se boleta ne izda več, brez te pa dotičnik ne sme vina prodati n ga tudi pod kaznijo ne sme nikdo ku piti od njega.
Vina se sme prijaviti le toliko, kolikor ga je v resnici pridelalo na lastnem zemljišču. Kogar nadzorniki zalote, da je naznanil večo množino, mu zapade kar ga e čez lastni pridelek; ako ga je pa že < lovčil, zapade skupljeni znesek; poleg ruora pa nositi še vse nadzorovalne stroške.
Da se kar možno zapreči ponarejanje in uvoz irozemskega vina tihotapskim porom, izdajali se bodo vsako leto posebni Izkazi, v katerih bo natanjčno navedeno] me in stanovanje vinogradnika, ter koliko n kakega vina je pridelal. Ti izkazi se razdele v velikem številu po deželi, da bo
ahko vsakdo vc-del, koliko vina ima"vsakdo
1
na razpolage, in da tako lahko prijavi» /sak prestop. Prijavitelj, čegar ime ostane iajno, dobi polovico globe, na katero se obsodi prestopnik.
Da se tem bolj zabrani tihotapski uvoz inozemskih vin v mesta in vasi Go-riško-Gradiščanske, zapoveduje se še po sebej vsakemu vozniku, da mora vselej,
predno pelje vino v mesto ali vas, to naznaniti z izvozno boleto vinskemu uradu, kateri blago kontrolira in zabeleži, koliko in kakega vina, odkod in komu ga je
pripeljal.
Krčmarjem je strogo prepovedano kupiti ali točiti vino kogar si bodi, ako to ni naznanjeno vinskemu uradu in ta ni izdal za vsako prijavo posebej svedočbo, ki stane 3 krajcarje (10 vinarjev); te so krčmarji dolžni hraniti, da jih konec vsakega leta izroče vinskemu uradu za kontrolo. Ako krčmar ne more dokazati z boletami vse potočeno vino, kaznuje se z vrednostjo potočenega neprijavljenega vina; ako je insolventen, doleti ga občutna telesna kazen.
Ako misli kak vinogradnik točiti svoje lastno vino v lastni hiši na drobno, mora to prijaviti; kdor tega ne stori, kaznuje se za vsako potočeno vedro vina na eden ogrski cekin (današnja vrednost okoli 14 kron), polovico globe dobi ovadnik, čegar ime ostane tajno.
Vsled cesarske resolucije je dovoljeno vinogradnikom onostran reke Taglio, da smejo v Gradiško - Gradišćansko uvoziti vsako leto 150 sodov vina, sod po 20 veder, v kar se jim vroči določeno število tozadevnih bolet; obvezani so pa, ako hočejo biti te ugodnosti deležni, naznaniti ves svoj vinski pridelek vinskemu uradu goriškemu, da dobe izkaznice, kakor domači vinogradniki. To pa radi tega, da se jim na podlagi tek hkaznic more izdati lzvozai list, ako hočejo svoj preostajajoči vinski pridelek spraviti v tržaško pristanišče in da ga tam pripoznajo za avstrijsko blago. Taka izvozna boleta, ki stane 6 krajcarjev (20 vinarjev) je potrebna tudi domačinom, ako hočejo spraviti svoje vino v Trst; kdor se je ne preskrbi, zgubi ugodnost izvoza kakor domačega pridelka.
Da se po možnosti zabrani tihotapski uvoz inozemskih vin ne samo na Goriško, ampak tudi v druge avstrijske dežele, se zapoveduje, da mora vsak lastnik vina v prej določenem času (namreč do 10. novembra vsakega leta), naznaniti ne samo pridelek navadnega črnega vina, temveč tudi refoska in vseh vrst belega vina, posebno onih, ki se iz Goriške izvažajo na Koroško ali na Kranjsko. Vinski urad izda na podlagi teh napovedi dotičnemu izvozno boletino, ki stane 6 krajcarjev, s katero dokaže pri obmejni mitnici, da je naloženo vino avstrijski pridelek, drugače se obdači vino kakor inozemsko. Predpisi so zaključili:
Priporoča se torej vsem vinogradnikom in vinskim kupcem v njih lastnem interesu, da se ravnajo vestno po teh predpisih.
musm vsakovrstnega pohištva
- navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellini itv. 13
ter vogal ulice av. Katarina.
■ - t-v
Dunajska česalka -
A. Bergant
TRST, Via Fabbri I, III,
Cesalka %a valovito last. Negovalka za roke
8e priporoča cenjenim gospem.
R. Gasperini - Trsi
Telefon 1974. — Špediter — Telefon 197
Prevozno podjetje
c. kr. avstrijskih državnih železnic. : Sprejme
razcarinanje kakoršnegasibodi blaga i; mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve potega kovčegov.
Naj dogovora ej še cene.
Direktni dovoz štajerskih kokoši te jajc. Specijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne- — Postrežba na dom.
Ulica Campanile št. 15»
Skladišče šivalnih strojen
G-. Trani
TRST ulica Barriera vecchia 19
: | Cene dopvorne. Plačilo na otroke.
Sprejme se popravljanja šivalnih strojev vsakega zisiema. Prodaja igel, olja In aparatov
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje.
i____
Mi
±
*
lastnega izdelka
Edina zaloga kvasa
vsak dan svežega, garantirane vrste.
:: za izvoz absolutno konkurenčne cene :: JOSIP HEURER — TEST
ulica Barriera vecchia štev. 14. — Brzojave •. josip mI rer - tust
s
„Alla Citta di Trieste"
Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente). : Veliki dohodi za nastopajočo sezono. :
Volnene obleke za moške	od	gld. 6 —	do 28 —
j, jt i? dečke	, 5*	>»	!5'
„ otroke	„	„ 2 80	„	9 —
Bombaževe „ „ imške	„	„ 4•—	„	8-—
» „ „ dečke	,,	,, 3*	,,	6-
„ otroke	„	„ 140	4 —
SPECIJALITETE: Obleke črne cbamgarn kakor tudi narodno in iuo
zemsko blago.
Izbera vsakovrstnih srajc, hlač, spodnjih hlač in pletenin za delavce
Naročila za obleke po meri se izvršuje v lastni krojačnici z največjo natančnostjo samo v prodajalnici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
Ulica Giosue Carducci št. 40 (e* ulica Torrente)
^ Zdravnik in ranocelnik	—
i Dr. Dinko Teciluzič
J?	specijalist
S ZA oteoSke bolezni
C v ulic! stadion 6, I. n. Telefon 18, IV w	(gledal. Fenice)
ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne.
zkkkkkkUKK
i ■


Kdor hoče potovati hitro in lepo jj V AMERIKO, naj se vozi s pamiki največje svetovne družbe - - ~
Seuerno-nemSbl::::
Lloy4 v Bremenu.
Potrtega srca naznanjamo podpisani vsim sorodnikom prijateljem in /nanetra prežalostno vest, da je naš nepozabni soprog-, ozir. oče
MATIJA DANE V
po dolgi in mučni bolezni v 67 letu svoje dobe, danes ob 9. uri predpol. blago v Gospodu zaspal.
Pogreb pozeme.jskih ostankov preblagoga pokojnika vršil se bo jutri v pondeljek dne 3. avgusta ob 6. uri popoludne. KONTOVELJ, 2. avgusta 1908.
Helena Danev, soproga. Drngotio, Andrej, Alojzij, Emil, sinovi.	Josioina, Amalija, Elizabeta, hčere.

Informacije glede cen, črt itd. itd.
se dobivajo vedno brezplačno.
potovanje iz Trsta skozi Bremen v New-York
traja samo 7 dni. H
Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na parnikih Severno-nemškega LIoyda so sprejeti povsodi od društvenih uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da se okoristi prilike potovati ceno in lepo. ===== CENE ZMERNE.
Na ladiji dobra poskrba.
Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri
1
m
U
F. Stiim pe, Piazza Giuseppina 1
i
J
i p.
Zi
as:/t -i
SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI K»»M«»ic«*x»K»g««x»«xmontx»»y
Pariške prodajalnice obuvala
Crst ul. S. Jtatonio št. 4 (hiša 7erni)
(Calzoteria parigina)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
Stran IV
»EDINOST« Štv. 213.
V Trste, dne it. avgustu 1 ji s
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državna železnica.
Veljaven od 1. maja 1908 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Maržo)
Trst—Rovinj—Pila (OanaJ)
5 55 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
7.08 0 Herpelje—Divača—Dunaj.
8Ji0 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4.20 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Duuaj/.
8.10 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula.
Ob nedeljah in praznikih: 2.15 BorŠt—Draga-Herpelje—Divača.
Trat—Bije—Poreč.
6.10 0 Koper—Buje—Poreč in med postaje. 3.10 0 Koper—Buje—Poreč in med postaje. 7.10 0 Koper in med post »je (le do Buj).
Trat—Gorica—Jesenice—Celovec — Beljak —Momkove
5 50 0 do Gorice in medpoeiaje fPrvačina—Ajdovščina: 8.47).
7.45 B Gorica (PrvaČina—AjdovSčina 9.11) Jesenice— Beljak — Celovec — Dunaj Weatbhf. — Dunaj j. Ž.—Praga—Berolin—Draždane.
8.55 0 OpGne—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo—Dunaj Weetbhf.—Dunaj j. ž
12.55 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (PrvaČina— Ajdovščina: 2.55) Jesenice—Celovec.
3.50 0 Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec— Praga.
5.00 B Opčine—Gorica—Jesenice — Beljak — Mona-kovo—Dunaj j. i. Dunaj—Weetbhf.—Praga.
7.25 0 Opčine—Gorica (PrvaČina—AjdovSčina 9.11.
rtCO 0 Opčine—Gciica—Jesenice— Beljak.
Ob nedeljah in praznikih : 2.40 0 do Gorice.
~	Prihod v Trst
Pula—Rovinj—(Dunaj).
8.00 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj.
sU7 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj.
3 40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpel in medpostaj.
7.00 0 iz Pule—Rovinja (Divače).
10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače - Dunaja) Heipelj
Ob nedeljah in prsznikih: 9.28 iz Herpelj in i Divače_
Pored—Boje—Trot.
8.08 0 Iz Bij, Kopra »n medpostaj.
5 2.40 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
9.45 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
Meaakove- Praga—Celovec — Jesenice— Gorica —Trst
5.45 0 iz JVlonakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westb Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd.
7.35 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine.
10.02 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin.
11.20 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina Draždan.
2.05 0 iz Celovca, Trbiža (AjdovSč.) Gorice, OpČin
£45 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin.
3 00 B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdov.), Gorice.
11.50 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža Gorice, OpČin.
Ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice (zveza s Ajdovščino in mej postajami).
Južna železnica.
Odhod iz Trsta (Piazza detla Stazione)
V Italijo preko Červfnjana fn Benetk.
145 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 8.20 0 preko Cervinjana v Benetke. 12.25 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rim {se zvezo na Videm).
V Italijo preko Kormina In Vldaa.
0.25 B preko NabreŽ. v Kormin. Videm, Milan, Rim U.00 0 v Kormin (se zvezo na Č ervinjan in Ajdov
Sčlno), Videm, Benetke. ♦.07 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščin o) Videm
Milan itd 8.00 B v Kormin in Italijo. 91 0 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan).
Do Gorice—Kormina — Červinjana. 6.20 0 do Gorice, preko Nabreiine (se zvezo v Ajdovščino).
8.00 B do Kormina (ee zvezo na Červinjan).
Trst— LJiblJana—Dunaj (Reka-Zaoreb-Bodlmpešta Ostende.
7.55	B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Budimpešte
9.56	0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 4.00 0 v Ljubljano, Dunaj. Reko.
6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
H.30	0 v Ljubljano, Dunpj, Zagreb, Budimpešto.
Ob nedeljah in praznikih: 2.45 do Krmina: 3.55 do Nabrežine.
~~	Prihod v Trst
Iz Italije preko Červlnjana In Kormina.
7.42 0 iz Kormina in Cervinjana preko Bivia. 7.52 B iz Kormina* 8.42 B iz Kormina preko Nabrežiue. 10.38 B iz Kormina .zveza z Ajdovščino) in iz Cervinjana
I.28	0 iz Kormina preko Nabrežine.
2 1«> 0 iz Kormina (zveza z AjdovSčino) in i* Cervinjana. 4.16 0 iz Kormina 7.10 0 iz Cervinjana.
7.46 0 iz Kormina (zveza z AjdovSč ) preko Nabrežin B iz Kormina (zvega z AjdovSč.) preko Nabrežin <0.^0 0 iz Kormina in B iz Cervinjana.
Daaaja (Ostende in Londoia) Ljubljane Zagreba. Budimpešte in Reke.
*.15 0 s Dunaja, Budimpešte.
B z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
J 0.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke V35 Oz Dunaja. 9.(5 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte
Ob nedeljah in praznikih : 7.10, 10.35 iz Nabreiine 11.47 iz Kormina
r
■HALI OGLASI.
JF. fertot
aru J. vrste
Trst ul. Poste Naoue 9
Ai alt ogiaai računajo k po t stot- besedo. jH.-.a'c-jU-4kai.e aeseds se učunajo * nnkrav tpč Najmanjša pristojbina 40 ototiok. —	Plača se takoj.
Hiša
z dvoriščem ee proda v škednju, lep pro-' stor, cena nizka. — Pizziga, Via S. Vito 20
1150
PrnffSI CD krasna gostilna, ki prinaša dobei II Uliti	dobiček, z mebliranim stanovanjem
cb morju. Vse v najlepSem redu. Potrebno je znanje slovenskega in italijanskega jezika. Cena po dogovoru. Kavarna „Moncenisio" Babini.	1114
/y// x
nuo Vn7llilf9	težaka m en hlevar slo-
TUfcllllia venske narodnosti, ki govore tndi nekoliko nemSki, dobijo stalno službo pri važni in dobroznani tržaški tvrdki. Naslov pri Inaeratnem oddelku Edinosti pod St. 488.	488
DnAfln aa zaloga oglja v dobrem kraju. N
rruua 5>U slov _pri Ins. odd. Ed. 111
1195
Izvrstno istrsko vino ^r
tani pri Vrsaru. Ima na razpolago 1500 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo poSlje utorce.	102*2
TOVARNA
Odprla se je nova
»JCavarna Trieste'
v ulici del Belvedere št. 47
ki je popolnoma na novo rimoderniraua in dekorirana. Na razpolago T. N. občinstva >o edine v tej ka varni za ves ondotni okraj na razpolago naj-razneji slovenski, italijanski in nemški Čanopt*i. ka kor tudi vsi ilustro%ani linti.
Postrežba točna. — Cene zmerne.
VPnionil 86 oddasta v najem dve stanovanji. n»jqliu BiSa nova. — Bole, Štev. 346.
Za kupo-prodajo gT^ča
se je do BABINI, kavarna Moncenisio.	U15
dežnikov
francesco Zanetta
TRST, Piaaetta S. Giacono 1 -- Corso
Izvršuje se vsaka poprava.
Cene, da se ni bati konkurence.
Nova pro dajali, lca
G« 3[ehiayasi
TRST — Corso štev. 23
Ni Dotrctma aaroCatl m Dimu URE
nikelnate od K 4 naprej srebrne	„ 9
zlate	„ „ 26
PRSTANI
li karatni od K 6 naprej 14 „ idilam, n io „
BUDILKE
garantirane od K 3 50 na i ej
Vrhu tega Uogat* Izbera it.drf-. in srebrnih verli*c, uhanov, Broofc' -te.
Trgovina jestvin
onim, ki imajo veselje do trgovine. Ponudbe pošiljati pod „Primorec'-" glavna poŠta.	lili
Tvrdka Ivan Simitz gME
Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem nove. t?pecijateta drobnih predmetov za krojače.__1349
Zaloga vina SffSR.lhS!
vrste po 26 K
naprej. —
Kraški teran po dogovoru. — Jože če boleč v Sežani.	1038
iprej. bul
Prodajo se
obleke za moške in dečke. Plačilo na mesečne ali tedenske obroke. Ulica Caserma 12, I.	892
m	■	■	_ w ■ po uporabi novega izdelka
otenic ni veci „oestructor-
odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnjt mednarodni razstavi v Kimu
..DESTRUGTOR" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake gola/.ni in ne	dopusti, da se
zopet zakotijo. Očisti glavo vsake neunage. — „DESTSUCTOR" je za	vsako družino
neobhodno potreben. Ne pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak bieijentčen.	- Na tisoče pisem dokazuje njegovo izbornost. — .DESTBUCTOR • zalaga
Giuseppe Nuzzž & Co. - Cervignano
===== Steklenice po K 4 20, 2 30 in 150.
Išče
QP dekla za gostilno. Oglasiti se v „Kon-sumnem družtvu v Bojanu.
Preprodajalcem popust
Ma prodaj po vs«h mirodilnicah.
1134
Iščejo se povsod zastopniki.
Na stanovanje	jsns
ratni odd. Edinosti.
1147 _
V najem
se odda lepo, zračno, zračno stano-. vanje obstoječe iz ene sobe, kuhinje in obedne sobice v Kojanu Štev. 140 p. g. Košuta.1
113S

Ferdinando Ferlettig
slikar in d<9ko- i _ korater.Slika sob i grbe. vsakovrstna lakiranja in tapecirerska dela h ! papirjem. TRST, ulica Chiozza 4.
Kermangild Trocca
Barriera vccchia št. S
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraSČeue.
i'Orcelana in biserov vezanih ?. ras-ieno	od umetnih cvetlic ? tra-
kovi in napisi.
m Ha prceianastiž za
Najnižje konkurenčne oene.
Carlo Zottich
TRST, ulica Molino a ven?o 3 prodajalnica usnja
Velika izbora vsakovrsnih kož. — Groponi in polgroponi s taro iz prvih avst. tovarn
Izbor vseh jotrelMiii za čevljarje.
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači
~ - _ (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952
ima na razpolago
Jekleno varnostno celico
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice. -v oddajejo strankam v najem in aicer :
za celo leto kron 3O , pol leta „ 20 ,, četrt , ,12 za en mescc	6
Shrambice so 24 eni visoke, 21 cm široke, 48 cm globok* Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor s t muke, ki same shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti.
W Oddaja hrantne puliloe, katere ae priporoča poaebno atarliem, da na ta najnovejši ln najuapeinejl način navajajo fttedltl avojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah
»sebm
C
Pekarna in sladeiearna ::::
Giacomo Jellen
TBST, ulica Set te Foutane št- 1:5
— — je preskrbljena — —
s svežim kruhom lastnega izdelKa
3 krut na dan, kakor tudi z moko v veliki izberi J
Postrežba na dom.
Zalagate!j kavaren in gostiln.
Toplo se priporoča udam	LASTNIK.
Ne pozabite na
Mirodilnico Tomaža Zadnika
prej Škrinjeijeva ▼ olioi Farne to Itv. 33
se đ »bi vsakovrstne barve, petrolej, eoplčov ta parfumerlj Itđ. tf mvatii Velika zaloga IMlilllgli
Poreška klet
Filijalka na Opčinah f štev. 176
IVAH STANICU
FEleposestaik ? Istri
rodaja	---
TERAK
naj«Mji« vrst« «• 14 kraje liUr v a«4Mi ■•)■*•] K Ittrov
Stanke hranilnih vlog Rezervni zaklad
nad 24'|2 milijonov K	nad 900.000 K
jtfestna hranilnica ljubljanska
>33
a
«4 mmmrn
Jd 3
•H —'
a r:
I | > i im
A
—m

T3 O
S l 5 o
a P
3 a
i s O M
S 63
<1 <t>
bi a
ja ^
vt g
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da~je varnust vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4l/«% na leto. L obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto B° <> izposojenega ka- i pitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Na drobno po 20 kraje, liter.
-vi