SLOV ENEC Političen list za; slovenski narod. O M Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 (Id., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ebspedieija v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 158. V Ljubljani, v ponedeljek 8. julija 1895. Letnik XXIII. Socijalističen shod. V nedeljo dne 8. t. m. je sklicalo socijalno demokratično društvo »Bodočnost" shod pri Perlesu ob 2. uri popoludoe. Katoliški delavci se niso udeležili shoda. Ljubljanskih socijalistov se je bilo zbralo krog 20; vsi drugi so bili tujci, ki sedaj delajo in agitirajo po Ljubljani. Prvi govornik je govoril skoraj dve uri; povedal je v prvem delu mnogo dobrega; v drugem delu pa je jel tako udrihati po duhovnikih in tako grdo jih napadati, češ, da izrabljajo potres v svoje umazane namene, da ga je vladni zastopnik moral posvariti. Naslednja govornika sta nadaljevala v tistem duhu. Z vso državnopravno znanostjo, ki si jo more nabrati plačan socijaltstičen agitatorček, se je dokazovalo (!), da se mora ločiti cerkev od države, da je cerkev prav za prav le »kšeft" itd. Ljubeznjivi zgovorni Brozovič se je posebno vsajal nad slovenskim delavskim društvom in tudi on je po svoji stari navadi krtačil črne suknje. Pomenljivo je to, da se je pri shodu govorilo skoraj izključno nemški. Sploh bo vsa socijalno-demokra-tična organizacija v Ljubljani kmalu popolnoma nemška. Tujci in domači nemškutarčki, katerih je mej obrtniki precej, tvorijo bistvo ljubljanskih socijalistov. Slovenci so večinoma vpisani v slovensko katoliško delavsko društvo, ki mirno in vztrajno vzgaja svoje ude in žp s svojim obstankom onemo-gočuje socijalistom vsak napredžk na slovenski zemlji. Krščansko-socijalna delavska organizacija v Ljubljani ne potrebuje že več vpoštevati socijalistov. Samo jednega nasprotnika i na še. Ta je »Narod". Ce bi bilo le mogoče, razbiu bi naprednjaki organizacijo poštenih slovenskih delavcev. Kako grdo je pisal »Narod" o društveni ustanovitvi, o »Glasniku", o veselici slovenskega katoliškega delavskega društva je še vsem živo v spominu. Nobene besede ni imel za narodno prepomenljivo zmago nad socijalnimi demokrati, pač pa povsod kaže svojo mržnjo proti gibanju katoliških delavcev. V sobotni številki govori z neprikritim denuncijatoričnim namenom o največjih »katoliško-socijalnih gnjezdih" v Ljubljani: o predilnici in tobačni tovarni. List, ki zastopa stranko, ki se je izrekla za kr-ščansko-socijalue ideie. blati s takimi izrazi uboge združujoče se delavce, hoteč jih pri tem še počrniti pri delodajalcih. S temstrežesamosocijalno-demokratični, revolucijonarni, proti-verski, protinarodni in protidružabni internacijonali. A tudi ta nasprotnik bo moral obmolkniti. Možje, katere bije s svojimi naprednimi krepelci, se ne menijo za njegove besede. Na njegovo prepričanje ne bodo vplivali niti sladki, niti surovi, niti lažnjivo-zaničljivi, niti kakoršni koli drugi ..Narodovi" članki. Ce slovenskim delavcem bledi glad, zatiranje in zaničevanje, če jim silovita židovska agitacija ni izruvala moštva in poštene vernosti iz srca, se to gotovo tudi ne bo posrečilo koščku papirja, ki se pod imenom „Slov. Naroda" s tiskarskim črnilom maže na Kongresnem trgu. O tem smo prepričani 1 Politični pregled. V tj u bij an i, 8. julija, Bgerska trgovinska zbornica je Ple-nerju, ki jo je 22 let „slavno" zastopal, izrazila svojo »resnično žalost", ker je odložil državnozborsko poslanstvo. Zraven mu je pa pisala, da ga je zopet jednoglasno postavila za kandidata zagotavljajoč ga, da mu ostane vedno zagotovljeno njeno zaupanje. Najsmešnejši je pa v vsem pismu začetek, ki slove: »Vaša prevzvišenostl Vaši skoraj polnošte-vilno zbrani volilci*" Teh par mož je potem takem še nekako ponosnih na svoje število. Določila glede civilnega zakona na Ogerskem so ravnokar objavljena in obsegajo sledeče točke: »Civilna poroka se vrši javno v uradnem poslopju stanovskega uradnika. V posebno ozira vrednih slučajih se pa zamore vršiti poroka tudi tajno, o tem pa odločuje uradnik sam. Stanovni uradnik je dolžan, paziti na to, da se vrši' poročevanje s primerno slovesnostjo in pomenu primerno resnobnostjo. Nikakor pa ne sme kazati s svojim vedenjem, da hoče posnemati cerkvene obrede in puročencem ne sme zabranjevati cerkvenega blagoslova. Civilni uradnik je dalje dolžan, poročemee opomniti, da s tem, da so poročeni po postavi, še niso zadostili svojim verskim dolžnostim. Koliko* možno je paziti na to, da se vrši civilna poroka od takem času, da zamo-reta ženin in nevesta takoj prejeti cerkveni blagoslov. Ker ta zakon v kratkem stopi v veljavo, izdali bodo ogerski škofje skupen pastirski list, v katerem bodo podali navodila, kako se je vesti katoličanom v prihodnje. Srbija. Novi kabinet je sestavljen, in sicer tako: Novakovic prevzame predsedstvo in ministerstvo zunanjih zadev, Štefan Popovie finance, Aron Ninčič notranje zadeve, Franassovič vojno ministerstvo, Petkovič stavbarstvo in začasno trgovinstvo, Marinkovic pravosodno ministerstvo in prof. Simič uk in bogočastje. Od bivših ministrov je prestopil samo finančni minister Popopic v novo ministerstvo. Ta okolnost pa najbolj dokazuje, da namerava vlada držati se sklepov karlovarske kcrmisije. Gledč posameznih novih ministrov nam je omeniti, da slovi Novakovic, vodja naprednjaške stranke, radi svoje učenosti ter se vsled tega stavi v prvo vrsto ondot-nih državnikov. General Franassovič je zelo priljubljen pri kraljevi rodovini; opravljal je že večkrat službo vojnega, kakor tudi zunanjega ministra. V Makedoniji namerava turška vlada dovoliti več ugodnostij, kakor poroča pismo iz Belgrada ,Pol. Corr.", toda ne Bolgarom, ampak Srbom. Ustanovila bode baje dve srbski škofiji in tudi glede ustanovitve rumunske škofije v Makedoniji se že vrše pogajanja. Vsled tega obrača srbska vlada največjo pozornost na to, da. Srbi v Makedoniji ne provzročajo nemirov. Kar se tiče dosedanjih neredov, pravi dopisnik, da tu ni govoriti o kakem formelnem uporu. »Zelo neverojetno je", pravi poročevalec dalje, »da bi Bolgari v Makedoniji provzročali upor. Sicer se večkrat pritožujejo, posebno v cerkvenih zadevah, in izražajo svoje želje turški vladi. Da pa nameravajo z orožjem doseči to, kar želijo, je popolno neresnično, ker dobro vedo, da bi si s tem več škodili nego koristili.'1 Armenija. Kakor se poroča iz Carigrada, zahtevajo sedaj tudi druge države, da se ozira turška vlada na predloge Anglije, Francije in Rusije glede Armenije. Imenovanega novega armenskega komisarja še niso odobrile te tri države in je to najvažneja točka dosedanjih pogajanj. Sicer zatrjujejo politični krogi v Carigradu, da so bo ta težava z dobro voljo lahko dala premagati. Busko-kitajsko posojilo. Brzojavno se je že poročalo, da se je podpisala dotična pogodba v Pekingu in v Petrogradu. Pogodbo je podpisalo poleg vladnih zastopnikov tudi šest francoskih in štiri ruske banke. Posojilo znaša 400 milijonov v zlatu, se obrestuje po 4 odstotke in amortizuje v 36 letih. Ko bi Kitajska ne zadostila svojim dolžnostim glede vračila, je mora prevzeti Rusija. Socijalne stvari. Ženski posli. Te dni je vložilo dunajsko društvo posredovalcev za službe po poslancu Neuberju v drž. zbor prošnjo, naj se ženski posli preskrbe za starost. Podpisov ima prošnja 8000. Način, kako naj se izvede omenjeno preskrbljenje, je zelo jednostaven: Izvrši naj to ali država ali pa dunajsko mesto. V posebnem zakonu naj se določi, da morajo vsi ženski posli plačevati po 20 oziroma 40 beličev na mesec. Po 20 beličev plačajo vse tiste, ki imajo manj nego 25 let; po 40 beličev nad 25 let. Vplačevalo bi se s posebnimi znamkami. Državna tiskarna naj natisne posebne liste, na katerih jedni strani se zapiše ime, rojstni kraj, starost in služba posla, na drugi strani je pa 12 prostorov, kamor se pritisnejo znamke. List in znamke se kupujejo v opaltab. Vsak ženski posel mora imeti tak list in gospodar ali gospodinja ima dolžnost, vsak mesec pritisniti nanj dotično znamko. Denar za te znamke bi se zbiral in naložil obrestonosno. Od leta 1898, ko se bo praznovala petdesetletnica cesarovanja našega vladarja, bo že mogoče, vsako leto uporabljati obresti starostnega zaklada za onemogle ženske posle. Tako trdi prošnja, ki tudi pravi, da bo za nekaj let lahko se dajalo nad 50 let starim, opešanim ženskam po 20 in kasneje tudi po 30 kron na mesec. Praviloma bi dobivale samo tiste imenovano pokojnino, ki bi se izkazale, da so vsaj deset let že zavarovane za starost. — Da bi se zahtevana mesečna svota res plačevala, za to ima skrbeti policija. Ko bi se posel oglasil za službo, ali ko bi jo odpovedal, bi se moral tudi izkazati, da je vplačeval. Pokojnino bi izplačevali okrajni ubožni zavodi. — Misel je izvrstna, a že zavoljo tega slabo izvedena, ker bi upravni troški na ta način požrli velikansko svoto. Kulturni prizori iz Galicije. Te dni je bila v Galiciji zel6 zanimiva porotna obravnava. Sodili so »čarovnico" Julijo Hluško in tri njene zaveznike. Razširila se je namreč daleč krog Trojce, rodne vasi imenovane starke, skrivnostna vest, da ima Hluška zvezo z vragi in da vsled tega ve za zaklade, ki se pa seveda ne dade vzdigniti brez velikih stroškov. Sleparica je tako premotila nekega mlinarja, ki ji je izdajal nad 1000 gld., učitelja Kobijeviča, Žida Menase Sper-berja in mnogo druzib. Nekatere je spravila na boben; jeden kmetič je vsled njenih računov pr c -T) posredovanju s škrati tako ubožal, da je naposled lakote umrl. Čarovnica je dobila 4 leta. — Husja-tinski okrajni zastop dela okra)no cesto. Pozval si je tujih delavcev iz Rusije, katerim plačuje dnino po 45 kr. Marsikak kmetič bi se rad pridružil tem delavcem, da bi si tudi kaj prislužil. A veliki posestniki večinoma strogo prepovedujejo svojim kmetom, da se ne bi pohujšali, ker jim graščaki plačujejo 15—20 kr. na dan. Slovstvo. Znamenita književna starina v vseuči- liičnej knjižnici v Zagrebu Naša vseučiliščna knjižnica se je obogatila te dni s prevredno glagolsko knjigo, ter se za zdaj ne ve, da bi se kje popolen otisek — razun nekoliko listov iz zapuščine pokojnega Brčiča po vsej priliki v Petrogradu — od te knjige nahajal. Le to starinsko knjigo je nabrala naša deželna vlada iz iz-venrednih svojih dohodkov za naše vseučilišče. Otisek te knjige je tako lepo občuvan in tako lepo tiskan — bržkone za nekega višjega cerkvenega dostojanstvenika — da je zdaj to brez sumnje najlepša in najbolje ohranjena naša staroglagolska tiskana knjiga. Knjiga sodržuje rimski brevijar v glagolskem prevodu, a tiskana je leta 1493 v Benetkah, ter je ob enem — kar nam je do zdaj znano — po redu druga tiskana naša glagolska knjiga. Neki bibliografi so dozdaj omenjali to knjigo, a ker je ni nobeden videl, so jo navajali kot čiri- lovski »časoslovec". Naša vseučiliščna knjižnica poseduje zdaj obe naši najstareji tiskani glagolski knjigi, in to: prvo-tisek O 1 a g o 1 s k i m i s a 1 o d 1. 14 8 3, od katerega se čuva še po en otisek v vatikanskej. dunajski dvorskej in Lobkovičevej knjižnici v Rudnici na Češkem; zdaj pa je dobila glagolski bre-viar od 1. 1493., kateri poseduje do zdaj samo naša vseučiliščna knjižnica. Pred uedavnem v Mo-nakovem od ogerskega muzeja kupljeni misal od 1. 1494, kateri je hotela nabaviti tudi naša deželna vlada, ali jo je ogerska prehitela, je samo potisek pravega glagolskega misala iz 1. 1483 in po redu tretja glagolski tiskana knjiga. S to dragoceno starino se popolnuje znamenita zbirka staroslovanskih in starohrvatskih književnih spomenikov, katere poseduje naša jugoslavenska akademija znanosti in umetnosti, a slušatelji slovanske književnosti imajo lepo priložnost popolnoma se upoznati s temi spomenici ter jih tudi proučiti. _ Iz Starega Trga pri Ložu. (Izv. dop.) Nikdo ne bi mislil, da more resen list kar v jednem članku nagromaditi toliko bedarij in lažij, kakor »Slov. Narod" v svoji 148. številki. Nas duhovnike obdeluje z izrazi »maziljeni ščuvalci" „volkovi" itd.; pa to bi ne bilo še najhuje, to je njegova stara navada. Dolži nas pa, da smo mi naščuvali ljudstvo. A pri nas agitacije ni bilo, ker smo še le v četrtek sploh zvedeli iz povabil, da hoče „narodna" stranka prirediti javen ljudski shod. Kako se tu žlobudra, da smo obdelovali žene, matere, neveste itd. Kdo pa? Katere? To povejte I Nam tega ni treba, ker možje, možje so že davno spoznali, da sama laž, sila in denar še vzdržuje tako imenovano „narodno" stranko pri nas. Podučujemo pač ljudstvo in te pravice si ne damo odvzeti — nikdar pa ne ščujemo. Priča so nam možje »kat. narodne" stranke. Nikdar nismo gojili sovraštva do oseb nasprotne stranke, ampak vedno priporočali, naj se varuje osebna čast in nikdar ne žali? Kdo seje prepir mej domačimi ? Mej katerimi ? Ako se je o č. gospodu Koblarju govorilo, pro vzročili ste to vse sami. Govorili so Vaši pristaši »da je prvi za škofom" „visok župnik" itd., ki pride na ta shod. — C. gospod Koblar pa naj uvidi, kako njegova stranka „narodna" vporablja zlasti njegov kolar v svoje agitacijske namene. Nam je bilo prav vse jedno, naj pride ali ne; ni se nam ga bilo treba bati. Kdo pa sploh pride, mi nismo nič vedeli, ker na programu niste imeli nobenega imena. Neresnične je, da so bili poslušalci mlečno-zobi dečaki. Iz vseh vasij prišli so možje volilci in odraščeni fantje na shod, ker so jih z oklicevanjem in plakati skupaj bobnali. Zakaj pa kličete skupaj ljudstvo, če vam ni prav, da pride ? I DeČake 16 let smo pač videli mej skromno gardo, ki je bila zbrana okoli gosp. Hribarja in drugov. Največja laž pa je, da so dobili piti kolikor so hoteli pred popoldansko službo božjo. Kje pa ?! Kdo jim je dal ? Kdo je bil pijan ? To nam povejte I 100 gld. darila onemu, ki dokaže, da je pri nas duhovnikih pred popoldansko službo božjo kdo spil kozarec vina ali sploh, da bi se bilo komu kaj obetalo ali dalo. Resnica pa je, da je prišel zagrizen pristaš .narodne stranke" k fantom na Zurgovem dvorišču in jim prigovarjal: »Fantje, le pijte, danes bo zastonj". Napajali ste ljudi pač vi pri Fr. Žagarju po velikonočnem potresu — zastonj — in jih vabili na shod, katerega ste 28. aprila prirediti hoteli — a radi pomanjkanja poslušalcev opustili. Tako ste mirovali. — A zavedni naši možje povedali so vam, da si lahko sami kupijo, če hočejo piti. Razgrajalee A. Zigmund pa se je že oni dan dopoludne potikal po gostilnah — da se pripravi za shod. Predlagal je res aranžer tega vašega poraza g. F. Žagar, g. F. Pečeta predsednikom. A čudni glasovi so se čuli, da naj gre ta agitator „knre past", navzočih se je polastila precej nevolja. Opozorili smo gg. skliceva-telje, da na javnem ljudskem shodu se mora predsednik še le voliti. Tu se je videlo, da je za gosp. Pečeta glasovala le mala peščica. Ogromna večina mož je bila za č. g. St. Pebarca, katerega so z navdušenjem pozdravili. Sedaj se zažene mej može A. Zigmund, na katerem se je dobro videlo, da je „dresiran" za vse slučaje. Zadaj pa so stali s palicami „Storškov Maks" iz Loža in »Makarjev Pepe", kakor Goljat, grozeč tistim, ki so hoteli odstraniti razdivjanega A. Zigmunda. Le ta je zamahnil na kaplana g. Hauptmana, pograbil vrček in vrgel proti g. Peharcu, da je jeden navzočih komaj zadržal ta projektil »narodne" zavednosti. Tudi vojaka smo videli mej njimi, ki je z bajonetom pretil možem. Kaplan H. trudil se je pomiriti jih — a g. Hribar je vedno sikal proti njemu „tepete se", »krivo vero" učite, glejte »kakšn« obraze imajo vaši ljudje", »podkupili", »najeli" ste jih, »saj za nas roke vzdi-gujejo.", to znači pač njegovo »nevtralnost" in »mirjenje". Ni čuda, da je bil nemir. Komu pa so vzeli okovano palico ? To povejte I Ali so glave „kat. narodne stranke" samo za to, da bi vaši agitatorji po njih udrihali?! Največja, najpodlejša laž pa je, da je g. kaplan Hatiptman se dotaknil Zigmunda ali klical »ven ž njim". Vse ljudstvo je priča, da je vedno miril in niti jedne vznemirjajoče besede ni izustil. Smešno je, s čemer se tolaži »narodna* stranka, da bi se bili mi bali razprav. Cemu smo pa prišli ? 1 Bali so se jih marveč oni, ker nas niso pustili govoriti, dobro vedoč, da madežev, katerih si je nabrala njih .narodna" obleka, ni mogoče oprati še takim govornikom. — Tudi tu ni bil voditelj kaplan — pač pa kat. narodna zavest našega ljudstva, katero vam je pokazalo svoje zaupanje in bode to še opetovano storilo, kedar je pridete vznemirjat. Vi pač hočete »voditelji" biti. Ce pa sodijo o vas po delovanju domačinov, katerim je vsako sredstvo pripravno, da se ljudstvu jemlje prostost: laž, denar, posojilnica, vožnja, dolgovi itd. — kaj morajo tedaj še le o vodnikih misliti. Postrežemo vam z imeni, če hočete. Ker niso mogli prodreti s svojim predsednikom, tedaj je bilo treba se ve nemira in orožnikov. Gg. so bili dobro pretkani in so dosegli svoj namen — akoravno se je bilo ljudstvo že pomirilo. Samooblastno obnašanje gg. Hribarja, dr. Ferjančiča in Peruška, ki se niso niti zmenili za voljenega predsednika, pač kaže, kje je taktnost, tolpa, druhal, volkovi itd. kakor se osmelil '»Slovenski Narod" imenovati naše starotrške može. Orožniki so z bajoneti planili mej množico. Pretili so celo jednemu, ki je zaklical »Živio". Pristaši »narodne stranke se" zdaj hvalijo, da v drugo pripeljali bodo regiment vojakov in žan-darjev na shod, da jih bodo menda varovali pred blamažo. Seve, razganjati sklicane shode bode pač najnovejša iznajdba narodne stranke. Kar piše »SI. N." o č. g. F. Pešcu, da je vzdignil pred misijonskim križem'klobuk in vriskal kličoč: »Kristus ti si zmagal" — je gola laž, priča so vsi, ki so bili navzoči. Našemu ljudstvu, ki je bil na tem shodu, ni treba prav nič druzega povedati in pokazati, kakor laži, ki so nagromadene v 148. št. „Slov. Nar." — in spozna lahko resnicoljubnost »narodne" stranke in svoje osrečevatelje. Kako se more toliki množici, ki je vse z lastnimi očmi videla in slišala na svoje ušesa — taka neresnico trditi in pisati? Gospodje, le tako naprej! S tem si boste pač utrdili najbolje tla — za nadaljne poraze. Radi bi bili videli tisto množico županov in podžupanov! Niti toliko, kakor je prstov na jedni roki jih nismo mogli najti pri njih. Menda je bilo pač najizdatnejše število v hlapcih cirkniških magnatov in nekaj onemoglih dolžnikov. Meda je pač morala tudi prava zmes biti na Peče-tovem vrtu mej onimi, katere sta osrečevala gg. Ferjaučič in Hribar s svojimi govori. Tudi »volčjega" je bilo precej zraven, ker so rujoveli še pozno v noč in drugi dan. Toliko resnici na ljubo. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. julija. (Shod v Mokronogu), ki ga je včeraj priredilo »katol. polit, društvo za Dolenjsko", se je vršil v najlepšem redu na vrtu gostilne »pri Lipi", raz katero je tem povodom vihralo več zastav. Shoda se je vdeležilo približno nad 600 oseb, večinoma domačinov; nekaj jih je prišlo tudi iz sosednih župnij. Govorili so: deželni poslanec gosp. dr. Papež o gospodarskih točkah, s katerimi se je zadnja leta pečal dež. zbor;: dalje državni poslanec gosp. Fr. P o v š e o položaju v drž. zboru, davčni in volilni reformi; dež. poslanec g. dr. 2 i t n i k je poročal o delovanja dež. zbora in nekaterih narodno - gospodarskih vprašanjih. Več prihodnjič ! (Ljudski shod v Starem trgu.) Kakor sme zvedeli z Notranjskega, namerava »Narodova" stranka napraviti zopet ljudski shod v Starem trgu ter da vabi po vsej Notranjski vdeležence na ta shod. — Seveda se bodo tudi naši somišljeniki v obilnem številu vdeležili tudi tega shoda, ako bo sklican kot ljudski shod. (Naučno ministerstvo) je dovolilo gosp. R. Peru š e k u, profesorju na ljubljanski višji gimnaziji 1000 gld. podpore za pot v Italijo in Grško, kjer bo kot učitelj staroklasičnih jezikov popolnjeval svoje študije. (Potres.) Danes popoldne smo očutili v Ljubljani večkrat rahlo tresenje zemlje; ob 3 uri 25 minut pa precej močan, kratek sunek z navadnim podzemeljskim šumenjem. (Državna tehnika in vladni svetnik Sitte) došli so v soboto v Ljubljano, da prično z regulacijskimi načrti, merjenjem mesta in drugimi v to svrho potrebnimi deli. Ti tehniki ostanejo tu dalje časa, za tem pa se vrnejo na Dunaj izdelovat pričeta dela. (Iz Gradca.) Preč. g. Janez Šega, župnik Pod-lipski, je izza 29. junija tu v bolnišnici usmiljenih bratov. Previden je bil s sv. zakramenti za umirajoče. V svoji hudi in nevarni bolezni se priporoča molitvi prečastitih gg. sobratov. (Domobranci po potresu prizadetih okrajev oproščeni jesenskih orožnih vaj.) Na dopis, katerega smo v tej zadevi s Skocijana pri Turjaku sprejeli, naznanjamo; da nam je gosp. državni poslanee Fr. Povše včeraj sporočil, da je pri c. kr. domobranskem ministerstvu glede oprostitve že storil potrebne korake, kjer se mu je tudi zagotovilo, da bodo domobranci prosti jesenskih orožnih vaj, tako da jim jih tudi pozneje ne bo treba nadomestiti. Dotični ministerijalni odlok izide v kratkem. (Iz Škofje Loke) se nam piše: 3. t. m. pokopali smo učenca 5. razreda Franca Krmelja. Šolska mladina se je skupno vdeležila pogrebnega sprevoda pod nadzorstvom svoji gg. učiteljev. G. katehet je ukazal, naj molijo učenci roženvenec med pogrebom. Toda jeden izmed učiteljev, kateri je ob enem tudi vodja tej šoli, zareži se nad mladino tako-le: »Pokrijte se! Le pri procesiji in v cerkvi se moli, pri pogrebu pa ne". Tako je prišlo, da so bili vsi drugi učenci odkriti in so molili, oddelek pa, katerega je g. vodja nadzoroval, pokrit in ni molil. — Mi navajamo le faktum; da se v prihodnje kaj tacega več ne zgodi, poskrbeli bodo drugi gospodje. (Iz Črnega grabna), 6. jul. Zdravstvene razmere. V brdskem okraji, to je od Dola pa do Cemšenika, daljave čez 40 kilometrov, že od oktobra lanskega leta nimamo okrožnega zdravnika. Ako zboli kdo n. pr. v Črnem grabnu, mora poslati po zdravnika v Kamnik, 20—30 kilem. daleč, ker od Ljubljane pa do Žalca čez 60 kilometrov daljave ni nobenega zdravnika. In še mora voznik včasih prazen se domu vrniti, ker imata oba zdravnika v Kamniku v svojem okraju dovolj opravila. Koliko je tedaj velikih troškov! Kaj pa dela slavni zastop našega zdravstvenega okrožja? Je-li samo na napirju? Zakaj se ne pobriga, da se vendar odpravijo taki vnebokričeči nedostatki, kakeršnih menda še v Dalmaciji ni? Nujna potreba je, da vsaj kateri sosedni zdravnik iz Kamnika nadomestuje okrožnega zdravnika, dokler ga nimamo. V ta namen bi moral vsaki teden, ali vsaj vsakih i 14 dni prihajati v okraj iu sicer določene, napovedane dni in v gotove kraje n. pr. v Moravče, v Lu-kovico, v Blagovico itd., da bi ga lahko dobili ljudje, ki potrebujejo zdravniške pomoči. Zato seveda bi se mu morala nakazati primerna nagrada, kar se tudi lahko stori, ker itak prihrani dežela 600 gld. letne plače za okrožnega zdravnika. Zato mora skrbeti pred vsem slavni deželni odbor po §6. zakona s dne 24. aprila 1888, kateri slove: »Kadar začasno ni okrožnega zdravnika, mora dež. odbor dogovorno s političnim oblastvom provzročiti, da ga nadomestuje sosedni okrožni zdravnik, ali pa drug za to sposoben zdravnik". Drugič je potrebno, da se plača okrožnega zdravnika v brdskem okraju poviša na 700 oziroma na 800 gld., ker za plačo 600 gld. se nihče ne oglasi. Priporočamo to zadevo nujno kompetentnim oblastvom. (Slovesna sv. maša) po rajnem bentficijatu g. Feliksu Knificu bo jutri ob 8. uri v cerkvi sv. Jakoba. (Petindvajsetletnica.) Jutri obhajajo gospodje duhovni posvečeni 9. julija 1870 v Rudniku pri svojem sošolcu gosp. župniku Greg. Slibarju, svojo sreberno mašo. Ad multos aunos! (Promocija.) Iz Gradca se nam poroča. V soboto 6. t. m. je bil na Graškem vseučilišču promo-viran doktorjem vsega zdravilstva gospod Hinko Suklje, bivši i-ekundarij v ljubljanski bolnici. (Darovi.) Slov. kat. delavskemu društvu je za bolniško blagajao daroval č. gosp. Avgust Šinkovec 5 gld. ; č. g. Pr. Porenta 5 gld.; č. gosp. umrli Knific mu je zapustil v oporoki 100 gld. Potres je tudi društveno blagajno hudo potresel. Zato odbor naj-iskrenejše zahvaljuje preblage darovalce, proseč še za bodočnost dobrotne naklonjenosti. (Iz Polhovega Gradca,) dne 5. julija. Besni so dnevi potresa; vem torej, da vam, gospod vrednik, najbolj ugajajo resnobni dopisi. 10. junija ob pol 9. uri se je tudi pri nas pojavil močan sunljej, sli-čen onemu na Veliki ponedeljek. V nedeljo 30. junija smo ga tudi pri nas čuli ob pol 11. uri zvečer. Trajal je par trenotkov ter dirjal dalje svojo pot. Nekateri trdč, da je bil dokaj močan. Upamo, da se sedaj poslavlja. Kranjska se mu je menda jako priljubila.— Bedkokdaj je vreme za spravljanje sena našemu kmetu tako ugodno, kakor letos. Hvala Bogu! — Kakor ste že slišali, se naša cerkev po neumornem delovanju in skrbnem nadzorovanju našega veleč, gospoda župnika jako pridno popravlja. Stalo bode pa mnogo več, kakor se je s prva mislilo. Pri podiranju se še le vidi, kaj je provzročil potres v našej cerkvi. Župnija je ubožna; upamo, da nam visoka vlada gotovo poda kako drobtinico raz velike mize. — Predzadnjo nedeljo junija pokopalo je naše vrlo gasilno društvo dva svoja marljiva in zvesta uda: Jakoba Biharja, po domače Ja-neževega, in Janeza Kopača, Škrabovega. Cestokrat sta se v šoli prepirala, kdo bo prej umrl. A Bog je oba jeden dan poklical k računu v krepki mlade-niški dobi. Blag jima spomin! Vrli načelnik gospod Fr. Bibar je poskrbel za dostojen pokop. — Bavno ko pišem te vrstice, zatrobi trobar gasilnega društva, opozarjajoč ude ua dolžnost. Odpeljali so se proti Dobrovi, kjer je navstal ogenj, hitet bližnjim sosedom na pomoč, popustivši svoja opravila. — Malokdaj se je zbralo na praznik apostolskih prvakov sv. Petra in Pavla v našej starej cerkvi v Dvoru toliko ljudstva, kakor letos. Sicer prostorna cerkev bila je do zadnjega kotička napolnjena. (Iz Semiča), dne 6. julija. 5. t. m. umrl je na Krupi v fari Semiški g. Jože! L a vri n, stud. iur. po dolgi in hudi bolezni. Bil je nadarjen in nado' buden mladenič, veselje svojih starišev. Se eno leto in svoje študije bi bil dovršil — pa Bog je v svoji previdnosti sklenil drugače. — Blagi rajnik bodi v molitev priporočen vsem znancem in prijateljem. (Strela je ubila) 181etnega fanta iz Otljice na Goriškem, ko je bil s svojim tovarišem v gozdu. Ob hudi uri iskala sta zavetja pod visoko smreko, kar udari strela v drevo, usmrti jednega, a tovarišu takoj zraven raztrga polovico roke in polovico života osmodi. To je letos že drugi slučaj, da strela ne prizanaša našim voglarjem. (Odpovedani obrti.) Meseca junija letos prenehale so v Ljubljani izvrševati obrte naslednje stranke: Anton Pančnr, trgovino s krojaškimi potrebščinami; Najbolje priporočena za preskrbljenj« v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Marija Drobež, branjerijo; Lorenc Treo, tesarski obrt; Ivana Praček, prodajo sadja; Franc Balleg, urarski obrt; Terezija Gotz, trgovino z moškimi oblekami; Franja Sterle, branjerijo; Franc Plazar, podobarsko obrt; Anton Jerančii, prodajo premoga; Josip Škofic, prodajo usnja; Jožef Mravlje, brauje-rijo; Antonija Smerdu, prodajo usnja; Alojzija Belič, branjerijo ; Anton Kocmur, prodijo soli; Franc Stopica in Jernej Mal, trgovino z mešanim blagom; F. M. Schmit, trgovino z norinberškim blagom in deželnimi izdelki; Gabrijel Doliaar, prodajo jesiha; MarijaJenček, sejmarstvo z drolnim blagom; Martin Slaje, pekarski obrt. (Iz Tržiča) se nam poroča, da se je dosedanji župan g. A. Globotscbnigg odpovedal županstvu. — Dne 12. julija se bf> vsled odloka dež. vlade vršilo srečkanje za kandidate II. razreda za občinski zbor. (Popravek.) V sobotuem listu pod zaglavjem »tatvina" objavljena notica je v toliko neresnična, ker se glasi, »da je bila zasačena tatvina na vozu hlapca tukajšnje tvrdke Štefan Nagy.u Dotičnik pa je bil kleparski pomočnik neke druge tvrdke. — Toliko v pojasnilo, da ne bi kakega suma na dobro znano in solidno firmo Sttfku Nagy. (Policijska kronika.) ^d 5. do 6. julija t. I. prijela je mestna policija 10 oseb, in sicer: 1 zaradi tatvine, 6 zaradi beračenja in postopanja in 3 zaradi razgrajanja. Zaradi prestopka tatvine bila je aretovana delavka Jožefa Si$čič z Dobrove, ker je svoji hišui gospodinji Neži Špehar iz Hradeckega-vasi ukradla 5 gld. denarja. — Od sobote (6. julija) na nedeljo (7. julija) v jutro bilo je prijetih 8 oseb: 4 zaradi pohajkovanja, neizkazanega pri-služka in preživetja, 3 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja in 1 zaradi šumljivosti tatvine. (Razpisane slnžbe.) Na trirazrednici v Veliki dolini sta razpisani službi učiteljev za drugo in tretje mesto. Prošnji je vložiti do 21. julija pri okr. šolskem svetu v Krškem. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila : Upraviteljstvo graščiue Senften-berg na Češkem 100 gld.; županstvo pri Sv. Ani na Hrvatskem zbirko 17 gld.; gospa Klotilda Kai-nerstorfer, učiteljica glasbe v Lincu, 12 gld.; go spod D. Nešpor. reform, župnik v Nosislavi na Češkem, zbirko 11 gld. 35 kr.; gospa Josipina Gruh-ner v Šumperku na Moravskem 6 gld. 30 kr.; gospod J. Eschler v Šumperku 2 gld. 40 kr.; gospod Klemens Gruber v Šumperku 2 gld. 10 kr.; gospod J. Bittner v Stettenhofu 1 gld. 70 kr.; gospodična Alice Czermak v Šumperku 1 gld. 10 kr.; neimenovan v Šumperku 91 kr; A. J. v Šumperku 60 kr.; M. K. na Dunaju 50 kr.; gospod J. Godi na Dunaju 40 kr.__ Društva, (Ciril-Metodov dar Šentjakobsko-Trnovskemoškepodružnice.)0 letošnjem godu sv. Cirila in Metoda so darovali za Velikovško šolo gg.: J. Flis 5 gld., — po 2 gld.: A. Zamejic, A. Kalan. Jan. Smrekar, —- po 1 gld. : J. Sušnik, J. Rozman, dr. L., dr. J. Janežič, dr. A Karlin, A. Zorman 80 kr.; po 50 kr.: J. S., A. Z., M. S., J. Oblak, F. Ferjančič, Dragotin 2. (kot drugi Ciril-Metodov dar), A. Zoreč. — Poleg letnine so podarili gg.: dr. Iv. Krek 2 gld.; po 1 gld.: J. Gnjezla, A. Kržič, dr. Ign. Žitnik, R. Mrčun, po 50 kr.: M. Mrak, dr. F. Uštničnik, dr. J. Koren, A. Stroj, F. Ban, K. Lahajner, J. Majer, vit. M. Zitterer, dr. F. Papež, F. Trtnik, F. Zorman, A. 2umer; po 30 kr.: L. Blaznik in Jak. Zalaznik; M. Mibelič 20 kr.; podružnični blagajnik 5 gld. — Vkup 38 gl. 30 kr. (Shod slov. kat. društva v Kamniku) se je vršil včeraj na vrtu gostilne »pri Krištofu". Razven poročila tajnikovega o društvenem gibanju, govoril je vikar gosp. A. K a 1 o n o liberalizmu ter opisoval njegove žalostne nasledke na verskem, političnem in gospodarskem polju. Narodno gospodarstvo. Unio catholica. Dunajska „Reichspost" piše: Dunajski židovski listi prinašali so pred nekaj časom jako obteževalna poročila o stanju in razmerah „unio catholicae". Temne podobe, ktere so se nam v tej zadevi stavile pred oči, so nas prisilile, da smo jeli natančneje poizvedovati o njenih razmerah, ker si smatramo v dolžnost neodvisnih in neplačanih listov, da jasnost oskrbimo v takih vprašanjih za svoje bralce. Pojasnila, katera smo prejeli od nekega člana ravnateljstva nam kažejo, da so se posli polagoma toda redno razvijali, posebno pa v preteklem letu. O kaki nevarni situaciji ne more biti govora v sedanjih razmerah, kajti izplačale so se vse naznanjene in likvidirane škode, in sicer, kakor se splošno zagotavlja, z največjo natančnostjo. Da se v treh slučajih škoda ni izplačala, je pa iskati vzroka pri sod-niji, ker je ona prepovedala izplačilo glede na pravne zadržke zavarovancev. Dogodek zavarovalnice ,Avstria' je vznemiril duhove. Toda zavarovanje za življenje nima nič skupnega z zavarovanjem proti oguju. Tam je zavarovanec zavezan celo svoje življenje, tukaj pa je zaveza, ki se lahko reši vsako leto. Najhujše, kar se more pripetiti članu zavarovalnice za ogenj, je to, da mora zavarovanec doplačati nekaj premijskih doneskov. Pri »unio catholica" pa je tudi za ta slučaj poskrbljeno. Akoravno ni tu nikakega vzroka, ki bi vznemirjal zavarovance, mora vender uprava skrbeti, da praktično in premišljeno vodi svoje posle, da ji na-čeluje dobro izvežbano vodstvo, in da si oskrbi kapital, da stopi v vrsto velikih zavarovalnic. Ako se to posreči, bode Unio kmalu kazala tisti prospeh in ugled, ki bode tudi one cerkvene objekte, ki so sedaj zavarovani pri židovskih in prostozidarskih družbah, priklopil katoliškemu zavodu. Na vsak način bodemo pazljivo zasledovali razvoj »Unio catholicae" in čuvali nad koristim naših čitateljev. Konečno ponavljamo, da ni vzroka sedaj biti v kakih skrbeh, ker zaupamo poštenosti in dobri volji njenega vodstva. Tako piše »Reichspost". In to naj bo tudi odgovor na zadnje »Narodove" tirade, pri katerih Slovenčevcem »Narod" celo banko — »Slovenijo" obeša na vrat, to seveda le vsled svoje jako živahne domišljije. Sploh se pa mi ne angažujemo za noben zasebni zavarovalni zavod, ne za »Unio", ne za »Slavijo" in ne za »Phdnixa" in ne za nobenega, ker smo tega mnenja, da treba deželnih ali državnih zavarovalnic. Toliko pa lahko rečemo, da smo n. pr. glede »Slavije" dobili stokrat več pritožb glede ne-kulantnega izplačevanja zavarovalnine, kakor glede »Unio". — Skrajni radikalizem se kaže jako v slabi luči zavarovalniškega agentstva. Ako se bo v tem kazal skrajni radikalizem, kakor ga je napovedoval gosp. Ivan Hribar, tedaj bo treba za našo domovino res vstanoviti še posebno zavarovalnico za njen obstanek, sicer žalostna nam majka. Telegrami. Dunaj, 8. julija. Današnje seje v državnem zboru se je udeležilo nenavadno veliko število poslancev, kar kaže, da so voditelji vseh strank povabili vse člane svojih klubov, ker se jutri prične razprava o srednjih šolah, kjer pride na vrsto tudi celjsko vprašanje. Mej poslanci je mnenje, da bo ta postavka vsprejeta z večino 10 do 20 glasov. Dunaj, 8. julija. V državnem zboru je minister notranjih stvarij grof Kielmansegg odgovoril na interpelacijo Pacakovo glede ravnanja vladnega zastopnika v Kutni gori, ko so tje prišli Cehi iz Amerike dne 21. junija. Minister izjavi, da je vladni zastopnik, mlad konceptni praktikant, provzročil s svojim odurnim nastopom razpust slavnostnega zborovanja, a ga pri tem izgovarja njegova neizkušenost. Tudi poziv, naj bodo vojaki pripravljeni, je bil prenagljen. Namestnik Thun, ki je grajal tako neumestno postopanje, je vse potrebno ukrenil, da se v prihodnje kaj tacega več ne ponavlja. Dunaj, 8. julija. Pri razpravi o nauč-nem proračunu je izjavil voditelj naučnega ministerstva Rittner na očitanje poslanca Va-silko o postopanju profesorjev na vseučilišču v Črnovicah, da se po došlih mu poročilih akademičnemu senatu črnoviškega vseučilišča ne more očitati pristranost ali nekorektnost. Razmerje mej profesorji in dijaki je jako kočljivo, lahko se pokažejo kaka nasprotja, toda ne velja, da bi jih drugi poravnavali. Govornik želi, da se o teh stvareh preveč- Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, nsplati Nr. 11, Partcrre krat ne razpravlja v zbornici, ker bi se jim sicer pripisovala prevelika važnost. Trst, 7. julija. Parnik „Wien" se je spustil danes ob 93/4. uri dopoludne v morje. Buenos-Ayres, 7. julija. Kakor javljajo najnovejša poročila, je vložilo ministerstvo v Chile svojo ostavko. _ Umrli so: 6. julija. Franca Cerin, gostija, 59 let. Karolinška zemlja št. 9, sušica. — Jernej Guzelj, črevljar, 31 let. Rožne ulioe št. 33, otrpnenje pluč. — Rudolf Terglav, študent, 14»/« leta, Cesta na južno železnico 1, jetika. Votroški bolnišniei: 4. julija. Rafael Nolda, sprevodnikov sin, dva meseca, oslabljenje moči. V h i r a 1 n i o i: 6. julija. Urša Trojer, delavčeva žena, 40 let, prsna vodenica. Tujci. 5. julija. Pri tUona: Meisel, Schack, Pollak, Nowak, Deutsch z Dunaja. — Smreker iz Sevnice. — Fiirth iz Plzna. — Wenck-heim, Doboc, Buday iz Budimpešte. — Hochsinger, Miiller iz Gradca. — Reichel, Westen iz Celovca. — Scbiitz iz Kočevja. — Cegnar iz Trsta. — Žužek iz Vodic. — Lukman iz Zagreba. — Sauerbrun iz Dugarose. Pri Maliiu: Eisler, Boye, Weckler, Felle, Kohn z Dunaja. — Sternberg iz Požege. — Sanoll iz Beljaka. — Hausler iz Novega Mesta. — Stein iz Peterburga. Pri Juinem kolodvoru: Ernestel iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Jaklič iz Kočevja. — Salzer iz Mattersdorfa. — Winter z Dunaja. Meteorologično poročilo. a « O čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 6 9. zvečer 733-1 15-1 si. j vzh oblačno 7 7. zjutraj 2. popol. 7340 7346 143 22-5 sl. jvzh. sl. vzh. del. jasno 00 7 9. zvečer 736 7 160 brezv pol oblačno 8 7. zjutraj 2. popol. 7380 737-2 12-6 22-5 sl. jvzh. sl. svzh. jasno del. oblač. 00 za 3-9° in 2 0° pod normalom. Lipov cvet 429 3-1 Adolf Hauptmann, V Ljubljani, Sv. Petra cesta 41. Poslano. 431 1-1 Na napad na zavarovalnico „Unio catholica" v „Slov. Narodu" dne 3. t. m. odgovarjamo nastopno: Članek v „Slovenskem Narodu" z dne 3. t. m. štev. 150 razpravljajoč računski sklep zavarovalnice „Unio catholica" je le ponavljanje in sicer slabo ponavljanje napadov dunajskih liberalnih listov, s katerimi isti vsako leto o času našega občnega zbora ne resnici na ljubo, ampak le iz sovraštva do našega razvoja svoje strani napolnjujejo. Iz našega računskega sklepa se lahko razvidi, da res nima „Unio catholica" še velikih zakladov na razpolaganje. To društvo ustanovljeno je namreč pa podlagi vzajemnosti, in je zadruga krščanskih interesentov, kateri edino le to za- htevajo, da se porabijo premije le za plačevanje odškodnin b o i a r j e m. zavarovancem, ne pa ia d i v i d e n d e bogatim delni- Vodstvo zavarovalnice „Unio catholica" se ni nikdar šopirilo s kapitalom, temuč je Ie zagotavljalo vestno in pošteno ravnati. V posameznosti „Narodove" kritike se ne moremo spuščati, ker je vsaka v njej nahajajoča se trditev neresnična. N. pr.: Neresnično je, da si je morala „Unio catholica" za izpolnjevanje svojih obvez 33.180 gld. 92 kr. izposoditi, ali da si je moraia sploh katero Bvoto izposoditi. Neresnično je. da so se aktiva zmanjšala. Resnica je le, da smo imeli leta 1894 večje škode, kakor pa prejšna leta, a smo vendar iste v popolno zadovoljnost poškodovancev pošteno poplačali. Ker je namen našemu društvu edino le ta, poškodovance odškodovati, zato moremo nasprotno trditi, da se je naše društvo vkljub prerok oranju naših nasprotnikov tudi brez milijontv, s katerimi se delniške družbe navadno priporočajo, popolnoma solventno pokazalo. Na Dunaju, dne 5. julija 1895. Osrednje ravnateljstvo vzajemnega zavarovalnega društva „Unio catholica". IV a prodaj je glasovir in dva harmonija (vse že nekoliko rabljeno) za prav nizko ceno. — Več o tem >ove Frano Korltntt, orgljavec na Veliki dolini, poš eseniee na Dolenjskem. 427 2—1 Ji Tilijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, inženerji in stavbinski mojstri Tehniški biro: Trubarjeve ulioe itev. 1, poleg av. Jakoba mosta. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 19 Največja izbera pf po najnižjih cenah. trakov, čipk, volnenega in svilnatega žameta, pllia, svilnatega blaga, pozamenterije, ovetllo, perea. n najboljše kakovosti, 412 9-2 a poletne bldze za gospč, rokavice iz tkanine, svile ln sukanoa, nogavice, pasovi, mrežasti telovniki, klobuki in slamniki za gosp6 in otroke Itd. dobe se pri Reeknagel v Ljubljani, mestni trg St. 24, nasproti rotovžu. Prostovoljno prodam, hišo z dobro obiskovano gostilno nasproti sodnije v Mokronogu na Dolenjskem. V pritličju se nahaja velika soba, ki služi za gostilno, dalje prostrana kuhinja in klet j vse to je trdno in obokano (velbano). V prvem nadstropju pa so 4 sobe s predsobo. Hiše se drži iupa, hlev ■ podom in velika obokana vinska klet. Cena in natančneje pojasnilo se poizve pri lastniku Antona Trat&r-Ju r Mokronogu. 424 3—3 585 53 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. 13 Odvajalne krogljice, katere čistijo želodec, so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedij. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr. Dobiva se pri 569 83 Vbaldu pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. P 53 t 430 1-1 Potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopalo nepozabnega, iskreno ljubljenega sina, oziroma brata in svaka, gospoda Josipa Šusteršič-a posestnika po kratki mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes v nedeljo opoldne takoj po 12. uri v 22. letu starosti poklicati k Sebi v boljše življenje. Pogreb bode v torek, dne 9. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Glineah št. 20 na pokopališče na Viču. Črne sv. maše brale se bodo v raznih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Na Glincah, dne 7. julija 1895. Žalujoči ostali. Vizitnice priporoča Katol. Tiskarna. Išče se kapelnik, orgljavec m pevovodja v Metkoviču v Dalmaoiji. Vodi mestno godbo, poučuje v petju in orglja v cerkvi. — Mesečna redna plača 70 gld., ki se poviša po sposobnosti in marljivosti. Zagotovljen mu je tudi postranski zaslužek. Pojasnila o tem daje dr. Iaovro Senjak, vojaški kurat v Ljubijani. 423 3—3 ats- talo-jilM cerMaftone srede p 1 ilil. 1* iKn j • , t « # 7 I Žrebanje že v četrtek. is 15-13 Glavm dobitek tm^i^mmi^^mmm 000 priporoča . CJ. v Ljubljani. Dunajska borza. Dni S. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4%......123 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......123 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 100 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1081 „ Kreditne delnice, 160 gld............409 „ London vista...........121 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 59 „ 20 mark........................11 „ 80 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. kr. cekini......................5 „ 20 kr. 40 „ 95 „ 55 B 90 „ 25 „ 1& , 27'/., 85 „ 61'/., 10 „ 68 „ Dne e. julija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4% 150 gld. 75 kr. 161 „ 50 „ 196 99 1.46 131 109 111 99 99 224 172 131 99 75 76 25 25 90 75 75 50 Kreditne srečke, 100 gld. . Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st/ Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... . 199 gld. i — kr. » 1. 18 „ _ n n • 23 „ 60 • 71 „ 50 . n „ — n . 54 „ 25 . 23 „ — n . 175 „ — r. 3645 „ — . 565 „ — . 113 „ — . 79 „ — . 97 „ 10 • 169 . 75 . 129 „ 75 » Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri »žrebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroill na borsl. Menjarnična delniška družba „31 E B C U Vollzeili it 10 Dunaj, Rariahiltirstrasse 74 B. 66 JSJT Pojasnila Tfca v vseh gospodarskih in llnančnfh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaol|sklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti gf" naloženih g lnvnic. Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.