Leto sfev. 64 Ljubljana, nedelja 15. marca 1923 poštnina pav&itrana. Cena 2 Dlti s=a l>ha|» »> 4. »fwtr»|. —■ Stane mesečne Dm ss —; sa ino° leantro Din 40 — neobtuMt Oglasi po tarifo. Uredništvo ■ (Dnevna redakcija: Miklošičeva cest« štev. 16/I. — Telefon itev. 7a. S'očna redakcija: od 10. ure naprej * SCnallori ul. »L 5/I — Telefon tc 34» Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Oprava 1 (Jpravmltvo: Ljubljana, PicScmov« ulica it. — Telefon »t. 3®« lnserat.nl oddelek s Ljubljana, PreSer« nova uHea It 4. - Teletcn št, 36 Podružnlcf: Maribor, Barvarska ulic« »ti, — Celje, Aleksandrova cest* Račun pri postnem ček. zavodu: L!uS> Uana ii. 11.841, - Praha «slo 78.1(0» Wiea Nr. 105.341. Ljubljana, 14. marca. Čudna je Človeška slabost, da navad-30 išče oni. ki je kaj zagrešil, krivca vse drugod in le pri samem sebi ne. Že niaJi šciar noče biti kriv slabega Feda v šoii in obdolžuje druge in celo učitelja.. da je kriv njegovega neuspeha. Tak- je tudi v politiki. Včerajšnji »Slovenec® je napisal v uvodnika pod nasiov^m «V prepad* aHčujočo obsodbo nad krivci gospodarskega nazadovanja v Sloveniji. Naslovil j članek na slovenske demokrate in še posebej na dr. Gregorja Žerjava, dasi je vse to, kar stoji v škofovem listu, strašna sarnoobsodba klerikalne politike v Jugoslaviji. Šele takrat bodo nosili slovenski demokrati za Slovenijo vso politično odgovornost, kadar bodo imeli v Narodni skupščini 20 poslancev, al! pa vsaj 14 poslancev od 26 slovenskih. Dokler pa bo og-""ma večina Slovencev. kakor pri zadn;ih volitvah, odobravala dr. Koroščevo politiko razdi-ranja in uničevanja gospodarstva. Da Slovenija ne more in ne sme nihče pričakovati. da bosta eden ali dva slovenska demokrata v Narodni skupščini odvrnila od naše pokrajine vse ono gorje, ki ga povzroča brezvestnost in nesposobnost klerikalnega parlamentarnega zastopa. Ako bt se 21, aii 20 klerikain h poslancev v borb! proti državi in proti obstoječemu ustavnemu stanju vsaj pasivno zadržali, ako bi vflik^ga truda tn sapora, ki ga ima dr. Žerjav pri pozitivnem delu za konsoUdscMo v državi, ne ovirali in ne otežkočali. bi moglo biti vse, kar si želimo in smatramo za notrehno. da bi bilo boljše, že mnoFo drngače. Seveda 6 let samega rovarenja. 6 let same demagogije, a nič dela. ne more rediti dobreca sada. A če prištejemo k temu še nadaljnja štiri leta svetovne vojne, ko se je vse samo pustošilo, potem je samo še sreča, da r! pri nas gorje še mnogo večje, nego je. Vsega tega bi se klerikalci morali enkrat že zavedati in krervti na druro pot. ne pa da tudi v sedanii Narodni skupščini z vnemo nadaljujejo svoji vre panoge našega narodnega, predvsem gospodarskega življenja uničujoče satansko oočetje. Laž je. da se klerikalci bore za *kos kruha®. Imeti b« danes lahko že lep hlebec kruha tako za slovensko, kakor sploh za jugoslovensko ljudstvo, ako bi našla Jugoslavija tako politično ?.yt\ narod. kakor ga je n. pr. našla ČSR. ob svoji ustanovitvi Poglejte na. Češko! KoHko zakonov, koliko reform, koliko Čudovitega napredka na vseh poljh je vstvaril parlament ČSR. in Izvedla vlada ČSR! Pri nas pa so dr. Koroščevi in Rsdičevi «Angleži» domišliavo nosil! prazne ?lave no koncu, odpirali na ste-i kričavo usta ter storili vse. da ns pride Jugoslavija do notranjega miru in reda. kaj šele do smotrenega ustvaria-jočega dela. Da ni bilo starih veščin parlamentarcev in državnikov vsaj v Srb;ji. ki so sposobni to. kar je bi'o z milijonskimi človeškimi žrtvami in 2 neskončnimi mukami in škodami ustvar-ieuu krepko držati, bi že zdavnai lahke vse vrag. vzel ter ^Oš-a' v nov prepad vse itigoslovensko ljudstvo. Pa nai bo dr. Žerjav in nieeova p-Mt-ka od klerikalcev še tako osovražena, še tako opljuvana in zaničevana, pozni rodovi bodo morali priznati, da je v Sloveniji edinole politika slovenskih demokratov bila pravilna, konsekver.tna in usmerjena v dobrobit nele celokupne Jugoslavije, marveč tudi v korist Slovenije. Slovenski demokrati so bili v prvih letih Jugoslavije v Slovenji! edini, ki so vedeli kaj hočejo in ki so imeli tudi vse sposobnosti, da ohranijo Slovencem času in novim razmeram potrebno politično busolo. ki so jo vse druge stra"ke popolnoma izgubile. Da nI bilo med Slovenci odločne in razborte generacije, ki tvori danes v S'oveniji jedro demokracije. bi bržčas Slovenci koncem svetovne vojne srloh za vse večne čase Izginit kot celota rer izgubili še ono malenkost svoje individualnosti, ki smo •o priborili nacijonalisti v Avstriji v borbi s oonemčevanjem in poMerkalje-njem. Da ni bilo s'ov^n«k:h demokratov. bi v S'ovenijl bile danes razmere še mnogo bolj do^olatn". nego so obupne razmere na Hrvatskem, kjer j? na žalost tudi večina hrvatske inteligence izsrhila vso pamet. Klerikalci so današnji politični sit"a-ci.ii docela nedorasli in za vodstvo Slovencev nesposobni. Sedan» voditelji SI S so nač erieoni on'h velikih voditeljev SLS. ki so pred vojno lgra'i v politični zgodovini slovenskega ljudstva odlično vlogo. Epigoni so običajno degenerira"! in nm^ieni. za»o i*udno, da SO tudi klerikalni epigoni taki. Ako bi temu ne bilo t*kn. ne N mogel »Slovenec* po 6 letih brezplodne ;n zavržene klerikalna politike tako brez sramu Priznati trdi men popoln neuspeh za razvoj =n naoredek gospodarstva v S\>-ven"ii Ko ste že s svojo nesposobno«fio !n hrezvesinostjo vse zavozili, bodite vsaj toliko moralni, da priznate, da ste »prepada«, katerega sedaj jokavo opisujete. v Sloveniji krivi samo vi Radičevci predlagajo klerikalcem in spahovcem revolucijonarni parlament v Zagrebu Opozicijonalni blok v brezupnem položaju. -- Danes odločitev o mandatih HRSS__Vlada o nadaljni taktiki. — Prihodnji petek ali soboto pričetek veriiikacijske debate v plenumu Narodne skupščine. čujejo radičevce, da tak korak ne bi bil oportun. Z največjo nestrpnostjo vse pričakuje jutrišniega dne. ko se bo sklepalo o usodi mandata dr. Mačka in ostalih Radičevih poslancev Kot prvi bo govoril radikal Simonovič. ki bo v imenu vladne večine predlagal, na? se razveljavijo mandat! dr. Mnčka in tovarišev. Dočim se naha'a opozicija v raki zagati. iz katere ne vč izhoda, je bila vlada danes intenzivno na delu. Opoldne je imel seio gospodarsko - finančni odbor ministrov, kj je raz^ravlial o pogodbi, po kateri se ima definitivno likvidirati nemški drl-ž pri tesnem pod'et'u Eisler & -Ort'»el. Vprašanje ie bilo v naččlu rešeno. Potem ie prišla na razgovor sklenitev pogodbe s tvrdko Solvav pri Lu-kovcu (Kreka) v Bosni zastran dobav-ljanja slane vode in premoga. SEJA MINTSTRSKTJG4 SVETA. Beograd. 14. marca. Danes popoldne Je Imela vlada pod predsedstvom g. Pašiča kratko sejo. na kateri se je razpravljalo o Izjavi notranjega minls^a Maksimovlda. ki jo je poda! na seji vc Vocijskega odbora Potem so razmctrivali o političnem položaju. kl utesme nastati po odločitvi verifikacijskega odbora. Vlada le sklenila, da Ima verlPVacUskl odbor končati «v4e delo do ponedeljka. V torek hi sredo bl se izdelata poročila večine In manjšine, ki se morajo v 21 urah natisniti ter razdatl med poslance. Prihodnja plenarna sejo Narodne skupščine b! se torej vršila v petek 20. ali v soboto 21 t. m. Beograd, 15. marca p. Danes ves dan je vladala velika poitič. napetost v pričakovanju izida seje verifikacijskega odbora. Razprava se .ie zavlekla do pozne ure zvečer, ni pa še prinesla formelne odločitve. Glasovanje se bo vršilo jutri donoldne. Odločitev verifikacijskega odbora glede mandatov v sremskem okrožju bo seveda me-rodajna za vse ostaie mandate HRSS. Debata na današnji seji je bila izredno živahna. Vsi poslanci so bili precej nervozni. Opozicija je v obupnem položaju in ne ve, kaj bi storila. Vaš dopisnik se je delj časa razgovarja! z nekaterimi voditelji opozicijskih skupin. Vsi so naglašali. da se še niso definitivno odločili, kaj naj bi opozicija storila, ako se razveljavijo radičevski mandati. Tudi opozicijski blok je bil nocoj na jasnem, da bodo razveljavljeni vsi mandati Radičevih poslancev. Verjetno je, da bo opozicijski blok v znak protesta demonstrativno zapustil zbornično dvorano v trenotku. ko bo plenum skupščine elasoval o razveljav-ijenju mandatov HRSS. Vendar pa ne bo šlo za definitivno abstinenco. Vse kaže. da bo opozicija še nadalje ostala v parlamentu. Zelo hudo so prizadeti klerikalci, na katere pritiskajo radičevci. da morajo biti ž njimi popolnoma solidarni. Radičevci zahtevajo, da gredo klerikalci ln Spalnvci po raz-veliavljenju mandatov HRSS ž njimi v Zagreb ter tam k"nct?tuiraja hrvatski revolucijonarni parlament. Pri tem predlogu se klerikalcem seveda kar lasje ježijo in oni na vse načine prepri- Kaj bo po razveljavljen ju mandatov HRSS? Razna naziranja o nadaljnem postopanju skupščinske večine. — Jasnega zakonskega predpisa ni. ra na sia'>š£e. kl sca ztvtetra Slobodan Jovanovič. Drusrt smatrajo, da ostanejo mandati, ravno ker nI v tem oziru nobenega zakonskega predpisa In ker naš voliinl zakon naknadnih voHtev spion ne pozna ako so liste razveljavljene, nezasedeni. To da tudi odgovarja duhu prcporcljonalneg2 sistema. ker bl v slučaju rszptsa volitev samo 72 nekatere mandate se zopet potegovale vse stranke. Na druf.1 stran! pa bi na t3 načte zopet bn izvoljen del poslancev, katerih mandati so blH uničeni ter bl se potem cele procedura pri verifikacij moraJa zopet obnoviti. Odločitev o tem vpraSanlu še nI padla. Verjetnejše je, da ostanejo mandati nezasedeni Beograd, 14. marca. p. V političnih krosih se živahno razmotriva vprašanje, kaj bo z mandati, k! ostanejo po razveljavljenju list HRSS nezasedeni. Niti volilni zakon, nit! skupščinski poslovnik nimata o tem nrkaklh določil. Po volilnem zakonu je NS dolina da v roku mesec dni popolni Izpraznjeno poslansko mesto na ta nač'n, da rresto poslanca, katerega mandat je ugasnil pozove v parlament njegovega namestnika odnosno po redu najbližjega siezkeza kandidata s Iste !iste. Volilni zakon pa ničesar ne določa za slučaj, da je cela Sista iicrpljena odnosno razveljavljena. Nekateri smatrajo, da mora NS v tem slučaju razpisat! za prazna mesia nove volitve in to po občih predpisih volinega zakona. To mnenje se op< Krvavi komunistični izgredi v Nemčiji Eitka med komunisti in policijo v Halle. ranjenih. Več mrtvih in težko Berlin, U. marca ž. Včeraj zvečer so sklicali komunisti v Halle veliko zborovanje, na katerem je imei govori i tudi njihov kandidat za zpredsednlške volitve v Nemčiji, Thaeimann. Po shodu je prišlo opolnoči do krvavih spopadov s policijo, pri katerih je bilo ustreljenih več delavcev. Kakor poročajo nemški listi, so nastal! Izgredi radi sledečih vzrokov:«: Razveta Thaelmanna sta imela govoriti tudi er. francoski ln angleški komunistični govornik. Ko je 3ngle?kl govornik !e preveč napada! vlado. Je policija razpustila shod. Zborovalci pa se niso uklonili, za- htevi, ampak so napadli policijo, ki Je nato pričela streljati s pištolami Pri tem Je bilo ublUh 6 delavcev, 30 pa Jih Je bilo ranjenih. Halle. 15. marca s. O krvavih komunističnih izgredih prt katerih je bile setem oseb ubitih, šest težko 'm 23 lahko ranjenih, se še doznava, da so nemire izzvali Icomm!-st! na galeriji, kl so pričeli metati na po!l-cijo v dvorani najprej stole in mize. pozneje pa so streljal' nanjo. PoHcIJa je bila preorana prijeti za orožje. Zborovalnlca je po končanih izgredih izgledala kot bojišče. Na več mestih so biie velike krvave mlake. Razorožitveni problemi v Ženevi Razprava o vojaški kontroli premaganih držav. — Poljska in oredlogi garancijskih paktov. — Vedno novi Načrti. Berr. 15. marca. a. Svet Zveze narodov je sklenil, predložiti vprsienje kompetenee Sveta za ureditev vprašanja izoons ekumen. skega partrisrha stalnemu razsodišču. Svet je nato skler.il glede predloga, ali naj pri. stane na poročilo mešane komisije giede svobodnega poslcževsnja pravice voj&šks kontrole v Nemčiji. Avstriji, Madžarski m Bolgariji, da bo poveril generalnemu taj. nlk-J prouCitev vnrašanja, ali in v koliki me. ri morajo kontroli podvržene dežele omo. gočiti izvedbo kontrole z zakonodajnimi ukrepi. Generalni tajnik naj že sedaj obve. sti imenovane države o organizaciji knn. trole in jih pozove, naj takoj store potrebne ukrepe, da omogočijo kontrolo. Poljski delegat pri Zvezi narodov grof Skrzynski je včeraj zvečer v razgovoru z zastopniki časopisov izjavil, da so dosedaj znane smernice mirovnega kartela, ki naj bi za tvoril Nemčijo in njene sosede, prema« i lo jasne, de bi mogla Poljska zavzeti glede j njih svoje stališče. Skrzvnski je zatrjeval, j da bo Poljska simpatično pozdravila vsak ; korak, ki gre za tem, da postane Zveza na. | rodov splošna in da obvelja načelo razso. ■ aišča. Pri tem pa je treba z zapadno ia i vzhodno Evrop enako postopati, ker jih ve« j tudi Amerika in Ner^čljs ie ciiaoge materijcloih ia kultu r&ih vezi - POLJSKA IN NEMČIJA Pariz, 15. marca i. »Jonrnai« ob: -ija Intervju svojega posebnega poročevalca s poljskim vojnim ministrom Sikorskim, ki je Izjavil, da Poljska nima pričakovati kakega r-apada od Rusije, ker sovjetski viadi r.i na tem, da bi ji sp'ava! na površje kak zmagovi;! general. Pač pa se Poljska resr-no boji Nemčije, ker ni bil samo poljski, temveč tudi francoski generalni štab v zmoti giede obsega nemških vojaških priprav. Računati je treba s tem, (ia more Nernčiia že sedaj postaviti dva milijona vojske na noge. Poljska razpolaga v miru z neznatno vojsko, v vojni pa mobilizira lahko c„. poldrugi miiijon mož. Poleg tega ima 20 tovarn za mumcijc, kar ic boljša varane,-Ja za. mir kot pocpb ^ mirovni pogodbi NOVA SVETOVNA KONFERENCA? London. 15. marca s. »Daiiy Te:egrapr.< piše, da pričakujejo v dobro informiranih krogih Zveze narodov, aa se bo v prihodnjih mesecih odločila usoda Evrope, ia sicer ne po Zvez! narodov, temveč na svetovni konferenci, ketere se bosta udeležili Odločilna debata o radičevskih mandatih Na včerajšnji seji verii odbora je vlada predložila obtožOni materijal proti HRSS. — Sklepanje se vrši danes. Beograd. 14. marca. p. Verifikacijski odbor je v dopoldanski seji nač-el diskusijo o sremskem okrožju in s tem o usodi radičevskih mandatov. Pretresala se je pritožba Lazarja Kočijaševiča iz Vojke. ki zahteva da se na osnovi Člena IS. zakona o zaščiti država razveljavijo mandaM dr. Mačka, ki ie bil tam nosilec radičevske !;*te. Besedo je dobil dr. Niko Nikic (radič.), ki ie zahteval, da se razveljavijo volitve v sremskem okrožju. ker ds so radi nekorektnosti koristile le vladi. V imenu radikalov ie nato govorii Milan Simonovič. ki je nava:al, da se je vlada odločila proti HRSS dosledno orcvesti zakoniti oostopek v smislu zakona o zaščiti države in da torej pristaši HRSS ne morejo vršiti nikake funkcije, kar je nosebno važno tudi zastran predsednikov volilnih odborov, ker te funkci'e absolutno ne moreio vršiti oni. kl ilh tišči peza zakona. Predlagal ie odgoditev seje do popoldneva, da se od notranjega ministrstva doba-viio dokumenti o akcHi radlčevcev ln o sklepu ministrskega sv*ta efede sodne preiskave. Kosta Timotijevič (dav.) ie nato v dolgem govoru sentimentalno pledlral za radičevce. V Imenu muslimanov je govoril Džafer Kuhnovic. kl ie rotil nai vlada ne razveljavi mandatov HRSS. češ. da bo to v inozemstvu napravilo slab utis. Odgovarial mu ]e Simmovič. ki ie vztra:al pri svojem predlogu. Naglasa! ie. da se te ob preiskavi pri vodstvu HRSS našla kopica komorcmitiijočega materilala. k! z&mo-re potrd!ti vse navedbe v pritožbah proti rad;6svcem. Stavil ie ponovno svoj predlog, da se dobavijo dokumenti notrar;rga ministrstva za poMildansjco seio. Predlog je večina osvojila in dopoldanska seia je bfla cb 12. zaključena. POPOLDANSKA SEJA. Popoldne ob 6. se ie se'a nadalieval?.. žanimanie ha to seio >e bilo ogromno. V dvorani ie polno poslancev. Prisotnih je več članov vlad', med p;lm- notranji minister Ma' simovic in državni podtaj-nik Vildšr. Blokaški vodite!« se nervozno razg->varjaio ln pri opnziclil je splošno opažati veliko razburiejvie. Po otvoritvi se IzvrševatelJ mnogih kazajlvtti dajan.} težke nravi vsled česar je htia s sklepom ministrskega sveta z dne 12. dec. 1924 St. 1694 razpuščena. Kot posledica tega sklopa se Je uvedlo kazensko postopanja zeper vodstvo HRSS. Z odlokom banskesa stola v Zagreba z dne 20. Jan. 1925. je bl! očobren ukrep preiskovalnega sodnika sodneg3 stola v Zagreba, s katerim se uvede prot! predsedniku stranke Stjepanu Radiču kazer.SKa preiskava in preiskovalni zapor za čine po č!. I. točka L. 2., 4. In 5. zakrna o zaščiti javne varnosti In reda v državi in za čine Iz §§ 87 a. 87 b, 91 b. in 97 ter 103 kaz. zakonika. Nadalje Je bila uvedsna kazenska preiskava zoper podpredsednika stranke Vladimirja Mačka ln Josipa Predavca, tajnika Stjepana KoStrtiča l«i Jnrija Krnjeviča ter bivšega poslanca Avgusta Košutiča za čine lz točk I. 2. In 5. čl. I. zakona o zaščiti javne varnosti In reda v državi. Po poročilu g. ministra pravde z črne 9. marca t. J. so konkretne Inkriminacije zoper vodstvo HRSS. o katerih se bo naknadno razpravljalo, zelo številne, o čemer se prilaga poročilo višjega državnega pravonl-štva v Zagrebu z dne 7. marca t!. Pripomniti je treba, da se iz historijata gotovih dejstev b sodnega odloka, na temelju čegar se vodi preiskava zoper predsednika stranke ia njegove ožje pomagače, jasno vidi Iz naštetih 'nkrin-inacij In sklepa stranke s?-me 2 drie 3. avgusta 192<„ da so bili om«> njeni glavni činiteljl strsnke, njem voditelji, zastopniki, kiecicsi Le izvršujoč! orsanl ter da to postopali v njenem Imenu in po ni&-nem odobrenje alt po formalnem i>oobla-stno. Po ugotovitvi sodišča, ie ttRSS tsidJ kolektivno kompromitirana in odgovorna v femlslo zakona o zaščiti Javne varnosti in reda v državi In zato ni več sposobna za na- . daljni legalni obstoj. Njena komuaistlčtu i In proiidržavna akcija, »aperiet!* zoper i vladarja, vojsko, državno Imetttlteco in U-vajiUje vojaške obveznosti, kakor ;ium Zoper ves obstoječi družabni red. naunta. da se proti njenim ^astopatkon uporabi ČL lbL tegii zakona.« Sodnijsk« ugotovitve proti HRSS. tajnik Leovac ;e potem čital pruoženl odlok ministrskega sveta in niegovo irtctfvacijc. potem pa sklope sodišč, nakar je navajal odnošaje Radiča do i;.-o-zemstv^ zlasti njegove zveie z bolgarsko makedonsko organizacijo v zvezi z atentatom na Daskalova. Navajal ie razne vejelsdamiške akcije HRSS in govore Stjepana Radiča samega, V zasio> stvu tajnika je čital potem poslanec Vlaiko Kodi ugotovitev dotedfaiif. sod- niiske preiskave med drugim, da ie dic p:sal. da bo s silo izzval volitve, ds bo tudi drugega ustavnega faktorja Dostavil pr&d sodišča itd. Naveden: so tud! Radičevi govori, v katerih dolfA kralja udeležbe na korupciiskih aferah! Zatem se navaja formalni skle?> radičev-ske organizacije t Mladih hrvatskih borcev« o razkosanju naše kraljevine, ki je kaznivo po či. 87. kaz. zakona. Ugotavlja se. tla se je St. Rad!č ponovno sestal onkraj meje z madžarskim poslanikom Szaparvjeui Iu podp sa! ž njim pc-godbo. v kateri pr'znava Mgdžarski pravice du Eačke in Karanje, ako po?naga Radiča osnovati neodvisno hrvatsko republiko. DEBATA. Čitanjč obširnega akta je trajalo di* pol 7. ter je napravilo na vse prisotne globok utis. Nato je dobil besedo P. Radi d, pr* čemer je začela vzklikati vladna večina: cčujmo dinastijo Stjepana Radiča!» Poslanec Pavle Radič ie v imenu HRS^ poda? iz;avo, da ni komunistična in fc nima ncoene zveze s komunisti. Zatem je govoril dr. Trumbič, ki se je skliceval na ski'"o zagrebškega sodišča in izjavil, da HPSS n! kriva. Za njim je čital posl. ur. Basala vse sklepe zagrebških sodišč, kar je trajalo do po? Nato Je govoril notranji minister Koža Maksimovič, ki je izjavil, da je rekel v svojem poročilu, da so Radič- dr. Maček in tovariši postavljeni s sodnim skk -pom v kazensko preiskavo na r-cdisjr zakona o zaščiti države. S tem je vh&» dobila zadoščenje. Ta ministrova izjava is d?Ja povod za ostro polemiko nied Božo Maksimovičem, dr. Trtimbičem irs dr. Bazalo. Dr. Trumbič je repiictra*. da sodišče ni ugotovilo krivde, pač ps. je ugotovilo santo sum. Izjevil ie, da so bilj izdani sklepi prenagljeni, Posl. Pečič je menil, da akt! držrtK-ga pravdni-ka ni?o dokazu i;b je verifikacijski odbor zahteva! "d »-'•TEn-ega ministra. Radikal posl. Radonič is obSimo •tz-laga1 oblikovanje naše država -»d nje?w ustvaritve do danes. Očrtii je škodljivo dt.Io HRSS. zlasti oa .jhm.o dcictisličfn, de o k: je stremelo 7a t?m. Je raz ruJljc temelji naše države ter Je končro v to svrho se dalo v službo b-)l'5av«ktr-Vsako zlo v držav! »e mora pooraviH z Irjalnim in resrim del ^ n ln tudi tnrta-v^, ako se pokaže, da je s?aba. (Kosta Tniotijevič: «0. PnVi o rekel: Vse h. čeTio izpremeniti. kar ne v !*a >•' »;o je govoril o poiz' bičevždu najvišje poljsko cu!lkcA>aaje, z»>i Pcdoaia Restinita 1 kat.j. Vprašanje Sv. Na uma beotrad, 14. raarca. r. Med našo ia ilbaa. sko vlado ne. je dosege! sporazum, da t.kupoo zaprosita konfereoco ambasadorjev, i^jj ^ godijo odlovitv-v ^iedc ££i_iOitaau Sn. Nau. um. Aretiran bolgarski špijon Beograd, 14 marce. r. Tekom oocojiojc; aoči je poiieija v Nišu aretirab nekega bol* garskegii špijono, ki je izpovedal da so ga sofijske oblasti poslale v Jugoslavijo abj? L^ektja političnega uradi^ka. Avstrijski znnanji minister v Italiji Duruij, 15. marc«. * Zunaaji taiaistsr dr. Mataja je s svojo soprogo odpotoval na ;ug. Na potu ti je ustavfl v it ha«, kjer & bt> v pondeljek sprejel iulijanaki kralj. V t^ reic ae bo i&vU pr. papete v Reforma postne hranilnice O spremembi v poslovanju poštne hranilnice nam pišejo Iz gospodarskih krogov: Odkar je prevzel vodstvo poštne hranilnice v Beogradu gosp. Nedelj-kovič kot generalni direktor, se opažajo razne spremembe, ki niso baš v prid gospodarskim krogom. Najprej je edkazal denarnim zavodom kredite na žiro - računu. Ns vemo sicer, ali je od-kazal vsem denarnim zavodom, znano pa nam ie. da so morali denarni- zavodi v Sloveniji preko noči vrniti težke rrri-2yor;e poštni hranilnici. Kredit isra v gospodarskem tTvUenJn važno ulogo. v časih derame krize pa ie celo odločilnega pomena. Zgodita bi se lahko, da bi nenadna odpoved kredita megla spraviti marsikateri zavod v velike neprilike, kar bi seveda nnelo za posledico težke gospodarske pretresraje. Denar, ki se zbira v poštni hranilnici ima namen, služiti gospodarski okrepitvi Poštna hranilnica ima dolžnost, podpirati splošno gospodarstva, nikakor pa ne izzivati pretreslja>ev potom nenadne odr>o-vedš kredita. Mnenja smo. da mora denar. ki ga nabere poštna hranilnica v Sioveniii. podkrepit! gospodarsko življenje v Sloveniji, odnosno v dotični pokrajini. ki tvori cHokrog urada. Centrala poštne hranUnice v Beogradu se 2e do seda; držala tega načela ter pustila, da ie denar, ki ga »e dobil čekovni eravod v Ljubljani, služil predvsem gospodarskim interesom njegovega območja. Nove metode novega gospoda generalnega direktorja se nam ne zdijo umestne ln tudi ne koristne za zavod sam. Kdor je imej posla s čekovnim zavodom v Ljubi ani. vd, da je bil ta zavod vedno kos svo*? nalogi da je na en? stran! zna! razširiti svoj delokrog, tako da so se vloge množile, ter na drugi strani da je vestno dajal ssvoie prihranke našim denarnim zavodom na razpolago. Nikdsr rs! kakemu denarnemu zavoda čez noč odtegnil kredita, marveč ie nomag?.! — kolikor je !>o šta-tarib dovoljeno — kjer je mogel in je na ta način v marsikaterem oziru oplodil naše gospodarstvo. Ako misli gosp. NTedetjkovič. da v bodoče n? treba več podirati-denarnih zavodov v taki meri. kakor do sedai. mu se moremo oporekati. Tndi po našem mnenju bi hi!o d-bro, ako bi dobili kredit? pri poštni hranilnici gospodarski krogi direktno, kakor industrijalci, večje zadruge iti obrtnik! z večjimi obresti. Na vsak način pa hi se moral držati načela, da denar, kl ga je dal gotov gospodarski krog na razpolago poštni hranilnici, mora imeti namen, oploditi potom kreditov isti gospodarski krog. Gospod generahri direktor govori o reformah poštne hranilnice. Po niego-veni načrtu naj bi se potegnil večii del denaria iz vseh podružnic v centralo, in slednja naj bi izvrševala velike finančne operacije, kakor stvarjanje velikih sindikatov za državna posojila, ter za drug? sazne finančne transakcije. Na tej poti ne bo poštna hranilnica dosegla svojega gospodarskega poklica. Vse pokraiine Jugoslavije so v finančnem oziru šibke ter težko pogrešalo vsak d!nar. Povsod }e treba novih Industrijskih in obrtnih podietij. V Sloveniji, Bosni. Dalmaciii ter tudi v Srbiji ogromno prirodmh zakladov zakopanih, kl čakalo, da jih dvigneio pridne reke s pomočjo ustvar-jsjočega kaoitela. Pridn* roke so tukaj, ki čakajo ter prosijo za deio. a kapital manjka. Dosedaj fe tudi postna hranilnica vestno po svojih močeh izvrševala nalogo. da poanira s kreditom obrt in industrijo vsaj preko denarnih zavodov. Direktor NedelikoviS na hoče s svoio reformo ta srečni dotok usrvariajočega kapitala odrezati, ter 5* to. kar te dosedaj naloženega, dvigniti iz naših obratov. Tudi mi smo mnen'a. da ie poštna hranilnica potrebra reforme, nikakor pa re reforme v smisiu koncentriranj kapitala v rrid ve'!kim flnrmčnim transakcijam. Pač je potrebna reforma v praven dVekine oploditve na.?« Industrije tn obrti Masarv'*«va proslava v Maribora Sestal Jngocl"vensko - ?e?v»HTTailEe Lige ln občni zbor Čitalnlee. Maribor, 14. marca. ,%cc? »roslavlla ?5-!etn1co prezidents M as a rvk a mariborska Jugoslovensko - Se-SkosiovaSka Liga. Slavnostno zborovanje ?e otvoril dr, Relsmas, kl Je v uvodnih fcesedsh pozdravu atašeja češkoslovaškega konzulata g. Novaka, zastopnika velikega 2upana sreskega poglavarja dr. Ipavca ht dr. Poljanca, brigadirja pk. Viko1!<*a tn dr. Proslave so se udeležili Sokol, Klub do-brovoljcev in zastopnik! mnogih drueih društev. Ataše g. Novak Je v kratkih In Jedrnatih besedah prosiavS predsednika Maja ryka ter končal svoj govor z vzklikom nanj h? na kralja Aleksandra, Zatem le urednik s. Božidar Borko predaval o življenju In delovanju predsednika Masarjka. Razvil je klasično sliko njegove osebnosti predstavil ga Je kot kovača, Id Is razbil Avstrijo in zgradil svojo države. Na zanl-mrv način Je očrtal Masarykovo vlogo med Jugosloveni ob priliki aneksije Bosne, v zagrebškem veleizdajniškem procesa, njegovo delo med vojso, ter omenil njegov vpliv na slovensko mladino. Končal Je svoj« temeljito predavanje z Iskreno zahvalo Masaryku. Po predavanju se Je na predlog dr. Reis-tnana odposlala predsedniku Masaryka nastopna brzojavna čestitka: Čitalnica In ljudska knjižnica. Po končani Mssarykovi proslavi je otvo» ril | Keiiar ebisi zbor Č&laice. jot m trmrko ZSawyr dr. Turnerjs, dr. Rosi. ne, dr: Medved*, Vfttorjt Partse !n juuf Marina. Podal je nato kratko poročilo o de» lovsaju Čitalnice v preteklem letu, nakar J« sledilo tajniško in blagajniško porcčffo. Ze. nimivo jc bilo poročilo dr. Reismana o L j ud. ski knjižnici, kateri žrtvuje ves svoj trud in je dosegel tudi a svojim delom odlične uspe« he. Ljudska knjižnic« je proslavila letos 2(Hetaico svojega obstoja. Začela je pošlo« vati n j Iga mi, d««es pa jih šteje-ie 7200. Prvi voditelji knjižnice sa bili: pro« svetni referent dr. Poljanec, prof. dr. Piv» ko, okrajni sodnik dr. Lešnik, ter gg. Dobra* vec in Zmago Hren. Knjižnica ima srbo« hrvatske, oemjjke ic slov.-nske knjige, kaker tudi velik lšladlnski btfdelek za 3eco od T. leta dalje. Skupno je bilo Izposojenih 17.800 knjig, ki jih je čitalo nad 30.000 ljudi. Vred. nosi knjižnice je - cenjena ns 40.000 Din, skupni denarni premet L 1924. pa je zruSal 148.937 dinarjev. Na predlog dr. Snuderla je bil Izvoljen za predsednika Čitalnice dr. Avgust Rcis= man, za odbornike Al. Doicžai orot. Dru. zcvič. šilih, Juhart, Goršič, dr. Sestati, pols kovnik Nikolič in dr. Lipoid, za preglednika računov pa Knop in Kopic. Za častnega čls« na je r-.il izvoljen dosedanji predsednik g. Ivan Kejžar. Beograd, 14. marca. r. Današnja »Politi« ka» prinaša obširen ekspozč ministra pravde dr. Lukinič« o tako zvani Thurn«Taxisovi aferi. Minister dr. Lukinič pravi v tem eks« poze ju, da ni absolutno v ničemer kriv in da zato vobče tudi ne bo e nikomer pole. miziral. Pripravljen pa je odgovarjati edino pred ns j višjim forumom, a to je Narodna skupščina. Naj ga opozicija izvoli obtožiti, cm je pripravljen odgovarjati. V nadaijaero minister Lukinič podrobno in obsežno opi« suje, kako je pr'š?o do ukinitve »ekvesrra. in spričo svojih preciznih navedb upraviče« no povdarja. da je v vsem svojem delu bil absolutno korekten in na svojem mestu. Obnova diplomatih ©c!*iela?sv s Turčijo Znano je. da naša država ni podnlsala lausanneske mirovne pogodbe, kl je določala modafitete mirovnega stan'a med Turčijo in zavezniki ter Grčro, in sicer zato. ker je ta rog^dba nn^gala nam veča bremena iz računa turških dnlzov iznred 1. 1012 kakor na direktna srbsko - turška pogodba iz 1. 1913. Postavila se ie na sta!:šče. da moreio v zadevi predvojnih dolgov sklepati in odločati !e direktna pogajanja med Turčijo ln Jugoslavijo. Niti meritorno niti načelno se o tej zadevi še ni dosegel nikak sporazum in vprašanje ostane še vedno odprto, kliub temu. da se vrača sedai turški diplomatski zastopnik v Beograd, a jugoslovenski v Carigrad. 2e pred tedni se je poročalo, da se Turčija zelo trudi, doseči obnovo normalnih diplomatskih odnošalev z nami. Turčija je bila namreč na tem mnogo boli zainteresirana nego mi. Skoz! Jugoslavijo vodi najkrajša železniška zveza med Turčijo, oziroma Carigradom in srednio in zapadno Evropo: po tej poti poiuiejo v Evropo tudi turški diplo-matje. trgovci itd., ki imajo pač interes na tem. da jim zadeva s potnim listom. oziroma vizumom za prehod skozi Jugoslavijo ne dela težav. Druga, nič manj važna stvar, radi katere so v Angori želeli normalnih diplomatskih odnošalev z nami. ie zadava turških izseljencev iz naše kraljevine. Znano je. da biva na ozemlju sedanje Turčije mnogo ljudi, ki so se pred let? izselili iz pokrajin sedanje Jugoslavije, osobito iz Bosne in Južne Srbije; mnogi od njih imajo še vedno stike s svojo nekdanjo domovino. ?e važnejša jc stvar z novimi izseljenci. V Angori so si postavili naravnost sa program pospeševati z vsemi silami priseljevanje Turkov. oziroma musliamnov iz onih dežel. ki so bile nekdaj pripadale turški državi ker hočeio. da se prebivalstvo Turčije čim na'boli pomnoži. Računajo na veišk dotok izseljencev Judi iz Jugoslavije. Samo ob sebi je umljivo. da morejo pomeniti za teko izseljevanje, proti kateremu ne moremo imeti ničesar. ako obsega orave Turke in Arnav-te. neurejeni diplomatski odnošajl veliko oviro in škodo. Zategadelj se je Turčija potrudite, da doseže sporazum glede obnove direktnih medsebojnih diplomatskih stikov; pogajanja, ki so se pričela že koncem lanskega leta. so dovedla do uspeha tn sedai so zavladali toliko kot normalni odnošaii med obema državam«. Kdaj pa se doseže soglasie v zadevi finančnih dolgov, to Je tn ostane seveda vprašanje zase. Francosko-nemški trgovski sporazum Pariz, 11. marca. Po Štirih meseci napornih pogajanj sta se francoska ln nemška delegacija pod predsedstvom e. Raynaldyja in go-srotia r'reudelenhrrga r- o .-e ln i Ce ne nastopi kaka nepričakovana ovira. pride še pred koncem marca do provizorJčne carinske konvencije. Dokler se ne sklene med Francijo fn Nemčijo definitivna trgovska pogodba, bo ta Izmenjava podpisov značHa oficijeino obnovo gospodarskega sodelovanja, prekinjenega leta 1914.. in začetek nove ere mirovne tekme. Da ie prišlo dotlej, je Mlo treba čakati celih pet let. Tekom teh petih let je tnoraia Nemčija v smislu versajske mirovne pogodbe dovoliti vsem zaveznikom položaj najbolj favorizirane države. Vrh tega se je obvezala, da ne bo zapirala svojih mej alzaško-iorenskim proizvodom. Ta specijalnJ režim fe potekel 10. jano-arfc tofttamBfc o»» ni bafeb *tt*nW nobenih novih obveznosti dokler nI do- "zo5eT~*šVoje goSpcdarSTe suverenosti in popolne svobode akcije. Tako je po tO. januarja prišla v prijeten položaj. da je mogla kot popolnoma enaka sesti za zeleno mizo s svojo prejšnjo sovražnico. ProvizoričnJ sporazum, pred katerega sklepom se nahajamo, zaključuje prisilni režim, ki je od leta 1871. naprej v^TjaT v nemško-franifosTdh trgovinskih odnošajih. Na mesto večnega robovanja, ki ga je frankfurtska pogodba vsilila Franciji in začasnih omejitev, k! jih je versajski mir naložil Nemčiji, se v prvič ttvetjavija načeto svobodnega sodelovanja in prost razvoj naravnih gospodarskih sil. To je velik uspeh za Nemčijo, k! je ponovno dosegla vso svojo ekspanzivno siio, katere industrija je v polnem teku in ki hoče povsod novih tržišč. Ta izid pa pomeni tudi izgled mirn za Francijo, kl noče zlorab' iati svoje zmage in ki upa s to politiko medsebojnega popuščanja priti do trajneza sporazuma s svojo nevarno sosedo. Končno pa je tudi velik korak k gospodarski povzdigi čvrope. Seveda gre tokrat šele za začasen arcnžman, veljaven za dobo 9 mesecev in izdelala definitivne trgovske pogodbe bo Z2de1a še na velike težkoče. Toda temelj je podan. Nemška vlada, ki navzlic priganjanju svojih ultranacijo-nalističnih šepetaicev le s skrajno previdnostjo in točko za točko Izvaja svoj program, hoče pokazati, da je bolj sposobni kot socijalisti delovati za mir. Ona želi uspavati čuiečnost Fvrope in si. če mogoče, pridobiti zaupanje za-padno-evropskih meščanskih slojev, da bi mostla v vsej tišini pripraviti ugoden mednaroden teren za restavracijo monarhije. S francoske strani se Herriot in Pavnaldv žurit3. da Izvedeta nalogo. kateri se je Poincare vedno umikal. S tem upata utrditi današnji režim v Franciji. Glavno vlogo oa gotovo igra vpliv industrijskih in finančnih kroeov. ki z ene in z drusre strani nrieanjaio k zaključku sporazuma. Lorenski lastniki železnih rudnikov in porenreobmjenie j? zelo 73-ntniivo in kaže le. da ie vlada Narodnega Moka na nravem notu. Ako bo o?*ala dosledna, se Radičevi pristaši kmalu ne bodo več pozdravila!! z «?ivela re^u-b'!ka». ampak z burnimi in navdušenimi kliet »Zivlo kralj Aleksander«. Izpr^o-bntjenje torej ranidno n^pre^nje. Tudi «Siovenec» se Iznreobra^a. On sedai z vnemo bran! Radičev monarhi»pm. nri tem na pozablja, kako ie dr. Korošec še pr^d nar me«ecl naclaša! na VerfVal-rrth shodih, kako se tudj med SLS čim dalje bolj širi republikanstvo in da .bo r^oraia SI S raxnn*4< z »rizooto^niem Ihidstva« tako na Hrvatskem kakor v Slovenci KlerikaH namreč dobro vedo, da bodo z razveljavljenem mandatov Radičeve stranke predstavljati v Na-rodr' skupščini še večio rnčlo k^kor je že. Zato skušajo naslikati Radiča kot nonarhkta in s tem hočeio seveda tud! opravičiti svojo zvezo z n1:m in oprati sebe. Vse zaman! Nalbolj žalostno za nje na je. da se ?e vsa njihova dolsro-mesečna politlčtfa taktika Izkazala kot pcnolnoma ponesrečena ter jih je ilo-vedla le v blamažo in katastrofo. 4- Uledlnlenle socW?«čnlh strrnk? »Nanrej«, ki lzhata zdal kot tednik v Ljubljani objavila odprto nismo v-em uredništvom delavskih listov, v katerih predlaga javno debato med njimi da se tako najdejo temelji za združenje. 4- Klerikalne volilne sleparje, proti katerim so bile vložene pritožbe, zbujajo pr! njihovih povzročiteljih mnogo skriti pred razpravo v verifikaclj-skem odbon^ Dr. KoroSCvea »Naša Straža« naravnost b^n! radi pritožbe proti klerikalnim volilnim sleparijam, kar dokazuje, da se ču*i zadeta v živo In da se zavedalo k'erlkald. kako Je zlast! dr. Koroščev llnbljanskl mandat dvomljiv. »Naša Straža«, kot dr. KoroSčevo glasilo se seveda najbolj repeočl in piše o tej zadevi na tak način, k! je samo nje i primeren. Pravi da je ta pritožba »skrpucalo par mariborskih ter ljubljanskih policajskih demokratskih advokatov, k! so jo gar-nlrali po »Jutrovem« receptu s prav naprednimi psovkami Sestavljena 5IOIOIOIOIOIOIOIOIO 0 KINO-------IDE Al f ■ Od dantn naprej ■ 1 »STRAHOTE - 0 Q Sentatlfthm drama rut pre-m centjive vrednosti. V glao- Snih r toga h HELENA MAKOVSKAinCARL q D h VOGT. Opozarjamo MORJA« 2 ^ na izstavljene slike. os* v "lOIDIOlOtOIC »OIOIO je v tako surovem ln po orjunaško divjaškem tonu, da so se nad njo zgražali ceio radikal! in bili mnenja, da Imajo Žerjavovci prav špecijelno napredno kulturo, ki prihaja do izbruha v psovkah in surovostih celo v pritožbah, kl so nasiovijene na eno najvišjih mest To piše »Straža«, ko pritožba še ni bila niti objavljena v verifikacijskem odboru, niti v javnosti! Res, prava slika klerikalne revolverske žurnalistike. V ostalem pa popolnoma razumemo bes-nost in jezo klerikalcev, kajti v verifikacijskem odboru se bo jssno in točno pokazalo, kakšne volilne sleparije so vršili klerikalci, med njimi tudi duhovniki razkrila pa se bo ob tej priliki tudi vsa svetoiilinska morala klerikalcev, kl so ves čas vpil! o nasilju demokratske stranke. Jeza »Straže« dokazu'e utemeljenost pritožbe proti klerikalnim volilnim sleparijam, kl se bodo obravnavale ne samo v verifika-clickem odboru, ampak tudi pfed sodiščem. -f Čudna logika. »Slovenec« dokazuje v svojih poročilih Iz Beograda neumesthost razveljavljenja mandatov Radičeve stranke s tem. da se je Ra-d'čeva stranka oo svojih novoizvoljenih porianclh odrekla vsaki zvezi z inozemstvom. To dokazovanje pa stoji na ze'o slabih nogah in ne more vplivati na uporabo zakona o zaščiti države, Mandati HRSS bodo razveijav- fjetd. ker fe Sfla ta stranka v zvezi g holjševlško čefttralo In morajo njeni predstavitelji nositi radi teza vse zakonite posledice. Ali hoče HRSS ostati še dalje v zvezi s sovjetsko vlado ah ne, je za verifikacijo njenih mandatov postranskega "pomena. Nikdar se namreč se ni zgodiie,. da bi. kdo, ki je obtožen kakega zločina, bil oproščen, ker pred sodiščem izjavi da se v bodoče no bo več pregrešiL »Spreobrnitev« Radičeve stranke rsvoo v sedanjem položaju, ko sedi Radič s tovariš! v zapora, ne najde veteJ/ri nikomur.jn s.eveda ji tudi dr. Korošec ne verjame. Kamea ie sprožen ia se vali navzdol! Iz demokratske stranke OM.it rfcor krajevne organizacije Ot> pež-Grab« se vrši danes dne 15. t m. ob 5. url v prostorih gostilne Rakoša v Obrežt. Vabimo naša pristaie tn prijatelje stranke, da st zbora zanesljivo udeleže ter privedejo s seboj tudi nove prlstaSs. kl bt želeli pristopiti v organizacijo. O potitlGcs® poSfr-žaju po poročal g. dr. Šalamun. IZ MLADINSKE ORGANIZACIJE. Sestanek športnega odseka »Edinost!« I? vršt v sredo ob po-1 osmih v droStvenem lokalu (Nar. dom). Naj pridejo tu« »r1. Id so se pa cev© prtrlasi!!. Odborova seja se vrS v ponedeljek, dna 16. t. m, ob 1. r črn* štven-m lokalu. »Edinost« Kranj. Nt ustanovnem z>xer» vsnju dne 11. t. m. se Je Izvolil sledeči ©» ra kratko že poročalo, tudi truplo I rt ike Jerebove. V četrtek, okoii pol štirih popoldne so zapazili na LjvHjanici plavajoče huplo uboge in nadvse nesrečne žrtve. Ker je Ljubljanica sedaj precej isoka, je vrgla nesrečnico skoraj sredi trga. nasproti tako imenovanega «Mi-iamara» ven. Truplo so prepeljali takoj v mrtvašnico na pokopališče. Da ni Jerebove, ki je v skrajnem obupu uso-depolnega dne tekla k Ljubljanici z namenom, da se izroči njenim valovom, nihče opazil, je bilo krivo slabo vreme. Obžalovanja vredna mlada nezakonska mati je bila oblečena v lepo obleko. Revica ni upala na sočutje, ki ga ni nikdar okusila v življenju. Odločila se je za samomor, da se izogne ljudskemu nrokletstvu, ki je vsled klerikalnega vpliva med našim narodom tako v navadi. Ivanka — bila je pošteno in marljivo dekle — je bila zapeljana. Osramočena in duševno popolnoma strta ie v obupu najprej dete izročila in šia potem za njim še sama v pogubo. Naj ji bo lahka zemlja, ki daje mir ir. pozab-Ijenje. O samomoru njenega ljubimca, orožnika Adolia Ogrlnca na Škofljici, še nastopne podrobnosti: Ko je bil detomor odkrit, so se vrhniški orožniki takoj odpeljali k Ogrinu na Škofljico, da ga izprašajo ter poiščejo vzrok in doka-zilni materijal proti njemu. Zavedajoč se, da ga čaka civilno ln vojaško sodišče. ki ni preveč blago, si je Ogrin Pognal v sredo ob pol 4. popoldne, na Postelji v svoji sobi kroglo iz vojaške puške naravnost v sree ter je kil v nekaj trenutkih mrtev. Sttnšna tragedija je razburila vso Vrhniko in okolico. Naravno, saj se kat podcbnega 5e ni nikoli zgodilo. Kji Je sočutje, kje krščanska ljubezen! Tiho je na Vrhniki; ne zvone zvonovi, kupljeni z ljudskimi žulji. Upajmo pa. da bo sočutje našlo odmev vsaj v nekaterih srcih, da bo udarec lažji za nesrečna starčka — očeta Ivanke Jerebove ln Adolia Ogrina. V torkovi številki objavimo še podrobnejši celotni opis te pretresljive tragedije in slild obeh nesrečnih pokojnikov. Vajeniške razstave Vajeniške razstave so za razvoj in povzdigo obrtništva zelo potrebne. Priporočati bi bilo. da se vrše omenjene razstave vsaj vsako drugo leto na sledeči način: V vsakem sodnem okraiu naj prlrede vse obrtne zadruge, katere se nahajajo v omenjenem področju v istem času skupno razstavo; iniciativo naj bi prevzela obrtna društva, ali pa naj bl sestavile zadruge razstavni odbor. Štirinajst dni kasneje bi se vršila pokrajinska razstava, na kateri naj bi bili razstavljeni najboljši izdelki okrajnih razstav. Vajeniški predmeti naj bi b'Ji primerni učni dobi (ne pretežki). Določi saj se učna doba. s katero se sme sprejeti vajenec kot razstavlialec. Zelo primerna bi bila 1 kletna doba. katera bi se za izredno nadarjene razstavlialce lahko tudi skrajšala. Odl;kovali naj bi se samo vajenci - razstavljalci, ne pa tudi i mojstri. Mojstri razstavljaicev bi morali jamčiti, da je vajenec izgotovi! razstavni predmet lastnoročno. Mojster naj da vaiencu samo nasvete, ne pa tudi prak-j tično pomoč pri izdelavi razstavnega predmeta. Da bi take razstave veliko pripomogle do razcvita našega obrtništva. nI dvoma. ker bi od krajevnih razstav imeli dobiček vajenci iz cele pokrajine, kar pa od same centralne razstave ne bi bilo mogoče, ker je že sam poset centralne razstave od strani vajencev iz dežele vsled oddaljenosti močno otež-kočen. Priporočljive bi bile enake razstave tudi za mojstre in pomočnike. Jos. Holy. Ponarejeni stotaki Banat je že neka) časa poplavljen s ponarejenimi stodlnarskiml bankovci. Policija in drage državne oblasti so odredil« obširno preiskavo 1» poizvedovanje. ki je dovedls končno do uspeha. Policiji v Veliki K*kindi se 'e namreč v petek posrečilo, da ie pri&la ponareia-valeern na »led. Aretirala *e neka Marijo Tartar ravno v trenutku. ko je ho-taia s»«wlti fa1*iflcirane bankovce v promet. Pri *as1»5«*'n >e Ttrtar iz:avf!a. da je dobila fah^Vate od trgovca S«fcutzlerja. ki je bil pred nekai leti že enkrat obsojen radi hudodelstva ponarejanja bankovcev. Scb"t-tl-r «» nahaja seda' v Tetri8"»ru v Ptmruniti. Polici;a domneva d« se naha'a sedež ponarejevalcev v Termšvaru. odkoder se ut'hotarl:a notem dena<- v ppšo državo. V ppfek sta odpotovala v Temišvar dva neša detektiva 'z V-l:Ve Klklnde z nalogom, da izoosiufata tamVai takoj-Snio aretaci!o Sohutzle-*. V Veliki Kl-kindi satni je bilo izvršenih veliko število hišnih preiskav, ker se domneva, da mora imeti Schutzler tudi v naši državi svoje talce pnmagače. ki so b!!i ž n'im stalno v zvezi, prevzemali od n;ega denar in ga potem polagoma spravljali v promet. Poštni i?rad v Kranju izropan Drugi sen*!o?iooaln? vlom na Gorenjskem. — Svedrovci s« ukradli okoli 65 000 D'n. V petek zvečer je začutil ««kl pos«6tniSkl znanih svedrovccv v občinsko blagajno v Tržiču, kjer pa so se strahovito nasama« rili. Na Sli so namreč sarao za 1200 starih avstrijskih nežigosanih kron, Id so jih v jezi ametali p« tleh vlomili petem pri Ba< steljnovi mami v isti hW. «e založili s Wo« basnmi in žganjem ter teknili Nedvomno ista vlomilska zalega je vče» raj osrečila s svojim posetora Kranj, kjer je vlomila v požtrri ured, ki je nastanjen v hiši g. Adolfa Rohrmanra, in se tam teme« liito odžkodovala za veiiko blamažo v Tr« žiču. Polastila s« je namreč 64.945 Din. V skednju v StrežiSCu. V petek zveier je začutil neki posesniiki sin v Stražišču pri Kranju, ko je odprl vrata domaiega skednja poleg hiic, v temni no* tranjosti Sudso solestenje. Ko je poevetil z vžigalieo, je waa»i! tri aaoSke postave, ki so se premetavale v senu. ©«švidno Bepri. jetno iznenadeae. Fant jih je vprašal, kaj pbdno tamkaj, nakar mu je eden izmed njih odgovoril: »Popotni, sin« i» ker smo na, šli vrata odprta, sme pač smatrali šupo kot najpriaaarnejSe Fant, ni« kude« ga sluteč, se je z odgovorom zadovoljil ter KINO IDEAL 1 Od S. in 9. uri. Mladini vstop dovoljen samo k predstavam, kl končajo pred 8. uro zvečer. Kino «LJUBL JAN SKI DVOR«. Telefon 730. ■reica»s«Mm«tBiMBaawaBggw»i»a Rusi«. Naj Jih deiavci še tsko parijo s kropom, jih vettdarle ne zatro. Po sobah neznansko smrdi, kako pa tudi r.e, ko puhti Iz več mesecev preležane siame v slairmicah ta so skratia notranjosti vseh skregane z najbolj primitivnimi W3ij0r.sk!-mi zahtevami. Slarrmlce niso pokrite z nn-haml, mnoge niti nimaio odej, kajti te si le malokdo more privoščiti. Za odeje je treba položiti pri podjetja po 100 Din. Ker je revščina vsepovsod, delavci ob nedsljah nikaTor ne gredo, saj tudi ne morejo. Nazadnje pa nedelj tn praznikov tudi ne ooCTajo, ker delajo navadno dan za dnem, ne aa bi se zmenili, kaj naj bi jim bik nedelja. Tisti, ki ostajajo doma, veotr.oma poležkujejo ta tuhtajo — kaj. m ;jik« uga- Vozičkl z lokomotivo, v ozadju «bager« aH lopatilo na kotu št. 404. niti. Nekateri si perejo svoje edino perila, da ns utonejo docela v blatu. Prav rlČ ni bilo čudno niihovo zatrjevanje vašemu poročevalcu, da se jim godi slabše, kakor čc bi bffi zaprti v ječah. Se stcča, da sc r>e zgodi več hudodelstev in zločinov, kakor se Jih zjrcdl. Mnogim tem Uudfcm sJcdagč nI veliko do Jtvljenja. Pri t«m Difltfl*vern podjetju so zct>osle-tri ljudje vseh mogočih poklicev, od rtaj-boij duševno omeier.?h, zločinskih Bpov do najbolj Izebražeirilt. Pri tei »samelftelt« se vrši represtena menjava, s^ari odhajajo In novi prihajajo. Reških profesorjev ln Študentov ne borro posebej omenjali, ker so vsakdanje prikazni. Več pozornosti pa vzbujajo prav naši ljudje, med katerimi srečujemo kot navadne dclavce rokodelce, trgovske pomočnike, gostilničarje, gradbene tehnike, propadle študente z več realkam! bi gimnazijami, bivše uradnike, pomorske častnike, celo kapitane, kratko povedano, skoro same falirare eksistence. Navedli bi jih lahko z imeni, toda so r.as Kotlina v kotu št. 377. v kateri kopljejo premog in odvažajo pesek in kamenje. presHi da Jih na vlačVreo v javnost, češ, da so »že Itak mrtvi«. Hden iamed .-jih js *»od-krepil ta svojo trditev s tem, da Je nalepil na neko barako v italijanskem jeaiku napisane Dantejeve besede: »Opustite v-.ako cado.e vt, ki vstopite!« NI še dolgo tega, odkar st3 si ogledovala te nosretao naselbino p« naročila zdravstvenega odseka ga. dr. šrnifccva iz L/»b-Ijane in dr. Rebernik iz Celji, s katerima je hod* tudi fotograi. Cepila n* ^roti bolet-Biai. ki tu ved^o divjajo. Prav »sdij rarsa-is n. pr. tifns. Teda ali ni t« 03ral:e, v katere« se nekatere barake 2e na kep sesedajo, kjer s! vodovodi In oipru stramiča b.--;* globokih jam. narrvsost roka podsja-Jo. žc a priori nstvarjer.o ss epidemije? Kaker smo že omenlit, »i (rriv* Trb«vs!i-ska dtafba za prr.vkar orisane razmere. Drutba ima za svoje delavca nopnrnerno boijiz stanovanja in ;e zlasri v zadnjem času v tem oelru mnot» storila. Za vss je odgovorno Dukf4evo podjetje, iti skrbi samo formalno za higi.ieno, kajti postrežaioc, ki so dodeljene posameznim '»srakam, lahko pometajo sobe m pospravijo na,1ii:jJe tudi ofco« harak. vendsr pt ne morejo pričarati Hatete ta »oravja. Kolikokrat je Se ititer-v»nirala občina po ehSinsksni sdravnSc3. »oda vedno Je bJk ie asstonj. Dtktfevo podjetje be ne zmesi aa vse eponSut: i» grožnje. Taka Js t»re) dobrnaka kotortja — nj»-toflca ke soeijalne stike velike tr-bovftljske oMine. Ka«ork©8 te sicer orrA ^oeled MtanuA T«4fe o tea vk&fc Domače vesti Najmlajši politik SLS Ctnjenl g. urednik! H< §lo nedeljo ie »Slovcnec* nri >V 211 s'iko dveletnega dečka. ki je t: ort rojstva tako vnet pristaš SLS. da vsako!: at. kadar se jrovori o reJiliki. k.ei ko kliče: »Zivija klelikalna slanka, zivio Jtolos*-c!» 0'isrod uredn;k! To vse še ni ni*. PtšiVfm Vam sliko našeea Ci.ka. Ki > ko:a.i leto star. a noi:!.iie. kako ie na-vduš n kadar čnie ime kate.ffak >l! oH »asih preizkušenih voditeljev SLS! Sliko mi prosim vrnile, da !u rošljen, ti.d' tSlQ\ ftfiCUa. Vaš MacafU^t) • ZsfravnUka ve«*, Ministrstvo za nnrod-B» zdravstvo je imenovalo dr. Ivana Gost I š o, primariia ženske bolnice v Novem mestu, za okrožuesa zdravnika v Novem mestu. * InspekcUa kaznilnic. Načelnik odde'ka Sa kaznilnice v ministrstvu pravde dr. Milan Kostič ie pretekli teden inspijlral kaznilnice v M-tmvici, Zenici, Z icrebu in Mariboru. Iz Maribora, kjer je bil v če'rtek in petek, se je odpeljal v kaznilnico v Lepo-giavi. * Inženiersii izpit so polnžiii v petek Sa rudarskem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze se: Franio Pcteršič, Vinko Karnovšek, Branko Vukanovič iti Milan Jirak. Čestitamo! • Lička želcznlca. Dela na prosi Gračac-Prifcudič-Knin so dovršena ter je tir položen od postaje Gračac do postaje Zrmania (26 km). Tračnice imajo poinžiti še na 4? kilometrov dolgi prod. Potrebna količina tračnic je že dospela Iz Nemčije na račnn reparacij. Računajo, da bo lička železnica popolnoma zgrajena do konca maja. • Smrtna kosa. V petek je umrla v Ljubljani gospa Marija Pavlin, mati znanega našega botanika in direktoria un!verz!tetne-ga botaničnega vrta v Ljubljani, prof. A1-fonza Pavlina. Dosegla je izredno starost 99 !e In je bila nedvomno najstarejša dama In tudi najstarejši prebivalec Ljubljane. Po-kojnica je bila vrla slovenska žena in Izredno ljubeznivega značaia. — One 8. t. m. je preminul v najlepši moški dnb! v Slap-tincih pri Sv. Juriju ob Sčavnic! g. Alojzij S t u h e C, skrben gospodar in vesel! dru-iabnik, ki so ga visoko spoštovali in radi Imeli vsi, kar je pokazala tudi trvnngobrcj-na udeležba na pogrebu dne 10. t. m. — V petek zjutraj je umrl v Ljubljani po kratki bolezni p. Placid F a b ia n i. Pokojnik ie bil rojen v Novem mestu in ie bil dolgo dobo frančiškanski provincijal in petkrat tudi generalni vizitator in komisar na Hrvatskem. Tirolskem v Dalmaciji ln Oa'ici'1. Pogreb se vrši danes, ob po! 4. popoldne. * Pogreb gospe Dore Fnrčes:n roj. Posega, soproge srezkega komisarja g. Ivana Forčesina. ki se je vršil v petek v Ptuju, je pokazal kako visoko so vsi krogi cenili po-kojnlco. Na krsto, okoli katere se je zbralo ptujsko občinstvo, je bilo položenin izredno veliko število vencev in šopkov. Pogreba so se ude?eži'i veliki župan mariborske oblasti dr. Pirkmaier s soproge, komandant mesta z oficirskim zborom, z3ctopnikl vseh uradov in Sol ter številno občinstvo vseh slojev. Pevci so ganliivo zapeli »Vigred« bi »Blagor mu«, Ža!ostna vest o smrti bia-gopokojne je pretresla tudi nemške družine ki so se v velikem številu udelež ie pogreba. Tako veličastnega pogreba Ptuj že dolgo nI videl. Bodi jI lahka domača zemlilca! • »Obillč« na Pollskem. Reograisko akademsko pevsko društvo »Obilič« ie dne 10. t. m. zvečer odpotovalo iz Beograda na Poljsko, kjer nastopi s koncertnim programom v vseh večiib poljskih mestih. Pevci so vzeli s seboj nad 2:100 knjig in brošur v franooščini, ki se liavijo z našimi prosvetnimi in narodnimi zadevami.. Publikacije bodo razdelili brezplačno med svojimi gostitelji. Poleg tega so člani nesli na Poijsko veliko število fotografij In slik. k! predstavljalo naše kraje in ljudi. »Oblličeva» turneja bo torej obenem tudi propagandna akcija za spoznavanje Jugoslavije tned poljskim narodom. * H. književna tombola Jugoslov. Matice. Do 7. t. m. so bile izžrebane sledeče šie-vllke: 4\ 90. 4, 6.1, M. 9. 88. 65. 4*. 25. 38, 74, 42, 57, 62. 27, 54, 75, 33, 77. 46. 42, 36, 79. S temi šievikami so bili zadeti vsi dobitki za ambe, terne, kvaterne in čink-vlne. Včeraj se le vršilo žrehanie za tombolo in so bile izžrebane sledeče številke: 79 (sedemdeset, 37 tridesetsedem), 44 (itiridesetštiri). 5 (pet), 64 (šestdesetitlri), 24 (dvalsetštiri). 73 (sedemdesettri), 83 (osemdesettrtf; 76 (sedemdesetšest), 8 ). 1« ifcset), 60 (ie&uluset). 15 pet- najst). 69 (šestdesetdevet). 6 (Sest)', 85 (osemdesetpet), IS (osemnajst). 28 (dvaj-setosem), 16 (Šestnajst), 53 (petdesettri), 55 (peidesetpet) in 80 (osemdeset). Kdor je s teini in prejšnilmi številkami zadel tombolo. naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odboru Jugoslnvenske Matice v LJubljani, in sicer nalkasneje do 21. t. m. Tega dne se bo za slučnf. da bo zadetih več tombol, nego Je dobi kov, vršilo podrobno žrebanje. * G. Jelačlnn ml. v album. Trgovec z dežele nam piše: Lansko leto enkrat, ko so klerikalci vzdignili vihar »ogorčenja« radi delne odprave latinščine. Je smatral g. Jelačin kot načelnik Zveze trgovskih gremljcv za oportuno, da malo pok >ke i-ra ž njimi in ie pomagal kot pr?k'lčni pri-dobitnik v imenu trgovcev cele Sloveniie zagovarjati humanistične šole. G. Jelačin ml. je vtakni! svoj nos tudi v to zadevo, seveda kot poklican strokovni k. Naj sedaj prebere uvodni član-k odMčnega hrvat-skeaa gospodarskega dnevnika Jugoslov. I loyda. da bo vide! kakšne kozle streMn. Mi potrebujemo Izobražene strnkovnbke, treba je zato dobrih meščanskih, obrtnih, elektrotehniških in trgovskih šol, šol za po'icdelsfvo, industrllo in drugo, p?č kakor zrhteva gospodarski Interes dotlčne dežele, ne pa samih srednllh šot. k|er te mladi ljudie natrpajo do po'o\ Ice splošne Izobrazbe in ne morelo potem dobiM primerne službe in ne koristiti državi ter tvorijo simo prpk ično neporaben duševni proletariiat. članek pozdravlja od'očn"St ministra prosvete In mh. sveta In poziv-Ha na dosledno izvalanie započetrga dela v Interesu države in našega gospodarstva. Drugače g Mačln ml On se briga kot Zvezni načelmk za la'inščino, ne briga na se za gospodnr«ke. trgovske nid.iMfVptne šole. Ta latinski novi svetnik ie tndi predsednik društva Treovska akad"mi|a. Mi ta velepor^embni zavod radi podpiramo, smo pa odVčno proti temu. da se od n->s za-h'evaio prispevki, dočim g. predsednik do danes še ni daroval iz lastnega žepa ni:I pare! * Neokusna nemška dsmons»»acl}a. V zadnjem času ie časopisje poročalo, da ie prosvetno m!n'strstvo odred'!o. da se zi-tvori več nemških šoi v Vojvodini. Te vesti niso povsem točne. kai'l zatvoreni so b'll samo dli nemški demonstraciji je bilo Informirano tudi prosvetno ministrstvo, ki bo ukrenilo potrebne korake. P'j?ke so ptlprnv!l! do teea koraka č'anl • Kiilturbnndn«. kl agMnn propagiralo pan-germanske Ideie. žalostno je. da so pri tej demonst-aclji sodelovali tudi nekateri sodniki Iz Vršca. ki pa so doslej ostali še nekaznovani. * .luna'. I Iz Like. Žena znanega liškega junaka, ki smo ga imeli pri!'*o opazovati tudi že v Ljubliani. Marijana MntiievKa. je porodila te dni zdrave in krepke dv.ijčke: Mariiana-Zvonomirja In Petra-Aleksandra. Dvojčki so prava senzacija za liško se'o Zupania. ker so nenavadno močne konstruk-c:ie. Marijan Matijevlč Je zelo navdušen nad novim prirastkom svoie rodbine in se že s<*(!aj pripravlja, da svoje nove potomce vzgoji v športnem duhu za svoie naslednike na polju atletike. Pred sedaniima dvolčko-rna je Imel Matlfev č še dva s nova in ie tako upati, da bo kmalu vzgojil celo rodbino »junakov Iz Like«. * Pomilostitev. Alojzij Sede), bivši ljubljanski magistratnl uradnik, kl je bi! radi komunistične pronaennde dne 1. maja lanskega leta na delavskem s^odti v Trbovliah od celjskega okrožnega sodišča obsojen na 13 mesecev težke ječe. je bil od kralja po-miloščen. * Proti odebe'osf! dcluie s kolnsalnim uspehom samo »Vi'fnnov čaj«, rabiva se v vseh lekarnah In drožerliah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan Zagreb P^iiaz 71 — Živčno hnlnlm In duševno potrtim priskrbi izredno mila prirodna grcnčle-a «Frnnz-Joscf« d bro prrbnvo, čisto glavo In mirno spanje. Po izkušnjah slovitih živčnih zdravnikov |e najntijnele priporočati rabo vode • Frpnz-Josci«. Dobiva se v Ukarnah ln dro-gerijah. — Znamka »Nersen krema* ca čevlje. Vam Jamči za d >brn blago. 89-a * Zapuščinska dražba v Med*o<1a!i. ki le bila oglašena v včeraišnjlh listih, se ni vr-ši'a že včerai, kakor je bilo pomotoma naznanjeno. ampak se vrši še le danes Opozarjamo Interesente na današnji oelas. * Veliko t hotapstvo kokaina na Sašakn. Pred nekaj dnevi sta dva !'nanSna organa na Sušaku ustavPa neko 16-letno devojko, kl )e !me'a pri sebi večji zaboj. Ko so zavitek pregledali, so ugotovili, da le notri kokain. Bilo Je za okoli 50.000 dinarjev kokaina. V zvezi s tem ie bi! aretiran trgovec Borčič, ki pa je izjavil, da ni vede! za vsebino zavoja ter je menil, da je notri strup za podgane Vrši se preiskava. Peri s Pribliino 600 Dia bo stala vožnja iz Ljn^ljan« v Prago ln naša) za ča«a .Praškega veleseima*. Legliimac |e se dobi v Ljubljim pr Čchoslovišktm konzulatu, ALOMA COMPANY in .Putniku*. Ii22 a IX O Bclers Oo Nfl OftOKO OC5 MSSTNI TAO 3 • ERNAT J VI C da eden par nogavic x žigom ta 2juiuJio (rdečo, nodto ali ^ zlatu) «3^ vili „kl]u5« traja Kakor štirje pari drugih? Kupite eden r«r, pa boste verovali. Nogavice bret žiga .ključ* so ponsreiene r L Kino Ideal! Od danes naprej ,Strahote morja* Senzaci:ska drama ncprrcenliive vrednosti V plavn h vlopah HE-l.ENA MAKOWSKA in CARL DE VOGT. Opozar amo na izstav^e- ne slike. i353a Kino t de? I! Približno 600 dinarjev bo stala vožnja Iz l.iubllane v Prago 'n nazaj za časa »Praškega velesejma«. Legitimacije se d"be v Ljubljani pri Češkoslovaškem konzulatu, A'orua Companv in »Putniku«. * Nevaren lat In ubežnik pnj ključem. Kakor nam poročajo iz Celja, so prepeljali te dni v zapore cel skega okrožnega sodišča nevarnena člana večle tatinske družbe brezposelnega Ivana Vrečerla, nestalnega bivališča, ivan Vrečer Ima raul raznih vlomov in tatvin tr nebroj k.ir.ni za seboj In ie znan gost mariborskih in celjsk;h sodišč. Ko t)l bi! mora! prrd mesec! odslužili radi tatvine zopet večjo ka/en. je pobegnil iz zapora ter se klati! naokrog. Ko ga Je na to zasačila roka pravice, je hlinil slaboumnost ter bil ra !i teaa oddan v ljubljansko opazovalnico. Komaj pa se ie tu čutil nekoliko varneea, je pobesni! ter vznemirjal ods'ej Z raznimi tatvinami in vlomi drameljskl in vojniški okraj, kier je baie stanoval v neki luknii. Po došlih Informacijah gi je izda! reki pes ali pa otroci. Domačini in ojačeno orožništvo so imeli pr! aretaciji z nasilnežem hud boj. predno so ga ukrotili in zvezali. Ker pa je ramra! na rokih verige ter je bila nevarnost, da zopet poheg-ie. so mu mora'i povezati še roke na hrbtu ter so tako uklen enesa pripeljali v Celje. V ra-porih celjskesa okrožnega si.dišča čaka sedaj na svojo usodo. Ker pa so zapori celjskega sodišča v precej desolatnem stanju, so odrejene vse varnostne odredhe. da ne pobegne. Tu hlln! zopet slaboumnost. Čaka ga med drugim porotna obravnava v Mariboru !n pa obravnava radi najnoveišlh tatvin še pred ce'lsV|-n ntrofnim «odlšt"em. * l'mor čevljarja M Ma li njegove dru-flne iz Studencev pri Mariboru se z are-tacllo Frana Clča polagoma J.isni. Kakor poroča sinočnia «Marb"rger Zeitung«. taii Cič vsrko krivdo In $k- ša dokaza l s\oJ alibi. Vendpr pa le prtiskova'ni sodnik dr. Mihalič takoj pri prvem zasHšanjii spoznal čevlje, s katerimi Je prišel Člč iz Italije, kot Mlklov Izdelek. * Tragična nesreča železničarja. V petek popoldne Je težko ponesrečil v H- čah pri Mariboru železničar Aloizil Korošec, ki Je spremljal tovorni vlak z Zidincga mosta proti Mariboru Med premiknnlrm Je prišel v Hočah pod koVsa. ki so mil odtrgala nad k' L-nom desno no:o. Nesrečnež. ki k'lnb težki poškodbi ni izgubil za-vesj, je bil prepelian v bolnica Iz LhbMans 0— Umrli v LJnb'|anI. Z.^dnla dva dneva so biM priiavijeni s'fdeči smr'ni slučaji: P. Placid F?biani, kus'os fr;inčifk-B^ke pro. vlncile, 7S let. — Marjan Doltno\ ič, sin želez, uslužbenca. 4 mesece. — A\gt'<'in Sever, duhovnik. 2S let. — Marlana Sra-mel. žena skladiščnega mojstra, 43 let. — Konštancih htnterlerhncr, vdova vladnega tainika, 73 let. — Franci ka G-d;na. za-scbnica, 72 let. — Konšt^ntin G'azowsky, salrzijanskl redovnik, 62 let. — Marija Ko-matar. pose«tn:kova žena, 35 let. — Andri) Tomažič. trgovec. 3"' let. — Anton Slapar, delavec. 30 let. Mar. Oreh k. užl knica. 6? let. — Marija Rnzmnn. žena kočarja in opekarn, delavca. 3*> le\ — Frančiška Fralle. posestn'kova hči. 21 let. — Stanko Mnkovre. sin gozd. de'avca, 2 dni. u— PoMcIIsko pr''ave. Od p-ki na so-hvo »o bili pri|avl|cni polIriM s'ed°či s'u-čajl: 1 goljufija, 1 taivlna. I prodila sum. IJivih predmetov. I pretrp. I ugriz od k'>-nja, I lzsledl'ev, I napačna navedba Imena, 2 prestopka kiMenia nočnega miru, 6 prestopkov cestnega po'lci|skrca redn In 2 prestopka prrkoračrnii policijske ure. Aretacila se ni Izvršila nobena. o— OVdar^Ve ahonente reda B vfndno opozariamo, da Imaio predstavo mesto v ponedelirk, v torek zvečer In to na l-rrecno žel'o večlh abooentov, kl- bi se radi udeležili slrrfon'čnena Marčica in Ivana Kavsa. občinski uslužbenci pa so si izvo!i'l kot zastopnike gg dr Mano Pereanija. Antona Zupančiča In Gustava G'obelnika. Predsednik discpliname komisije je dr. f!rest Ka'an, njegov namestnik prof. Franc Mravijak. e— Podružn'ca Slovenskega lovskega društva v Cellu Ima v sredo, dne 13. t. m. (pred praznikom sv. Jožefa) ob 4 ur! popoldne svoj redni občni zbor v hotelu »Balkan. v Cel'u z navadnim dnevnl:n redom (Volitve odbora tokrat odpadeio). — Zvečer ob 8. url je Istotam »Družabni lovsk' večer« z raznovrstnim proeramn-Ti. Prlča-kitle se ob:lna udeležba lovcev In lovskih prijateljev z rodbinami. _ Odbor. 557 h Trbovelj t— Ker ne pre drupače. Pred krstkim smo poročali, da bodo pripeljali v Trbovlje še ta mesec več zvonov, katere bo vozilo po dva para koni. največjepa na trije pari. Klc« rikalci že sedaj silno i|>''tirajo in zahteva n. pr. naš ži pnik da mora biti vse okinčano, z'asti hiše ob cesti, čemur pa se posamez. niki upirajo. Nmlalie. da bo moralo d.lati parado kolikor mogoče veliko jerd?cev. d« se bodo mora'« pcliati kmetska dekleta na lojtrskih vozovih. Tudi do delavstva so se že poni?*M in pro«ljo za "dcležitev procesi« je, kl na i bi bila dolga od postaje do Trbo. vflj. Na ta na'ln skušajo kova*! svoj po. lirični kapital, drt pafe ne gre. Res je, ve« lilo terorja je pri nas, izvajajo ga pa klc> rikalci. , t— Serpnde pri delu. Franc Zah'lo?nlk. rudar, vzhodno okrožje, si le ranil d.sno roko. prav tako pa Jrnij Ritek, delavec pri Dukiču. — Anton Fine, r-Har. vzhodno okro žje. se je zhnd.l z žrblirm v desno ro!;o. — Franc lak*, rtidar. zapadno okrožje, pa se je poškodoval na glavi, kamor mu je padel premog. t— kamen iem ao iti nad trrvarfSe. Na Do. brni ao metali delavci pri Dukiču. In sicer Franc Porenta. Ivan Kukovič. Alojzij Po. tofnik in Josip Doheršck kamenje v bara';o št. 114. pri čemer »o razbili 13 šip. Vsi nave. denl so na slabem C«su: kamenje so metali iz sovraštva do stanovalcev. K sreči ni bil nihče zadet. t— Aretiran dnhmvnljttk. Berač Lovrenc Ropret iz kamniškepa okraia ie v pijanem stanju razgrajal pred poŠto Trbovlje L Ko ga je zato mimo g-edoči orožnik pozval k red:i, ga je nahrulil z najbolj izbranimi cvetkami iz svojega vagad mdskega slovarja Vpil je tudi. nal vzame hudič Jugoslavijo. Orožnik ga je nato aretiral. t— Netreia nikjer ne potiva. Na Trreziii. vzhodno okrožje, se je nevarno opekla 17. letna hčerka rudarja Jože Žihreta Pri di. mačem delu jo je sunil otrok, tako da se je viedla v škaf. poln vročega kropa. To je pra^i zamotek Aspirin tableta <&eye% batere izvrstno polajšavajo boli. P*zite na mo !ro-be'o-rdečo ' pcf-iiuo tnamkol Iz Primorja Darujfftt za sokolski Tabor! • Lovsk a rarsta\-a v Gorici. Letos na je« sen bo v Gorici lovska razstava, na kateri ho razstavljena razna divjačina. Poieg r»» stave se bo vršila tvdi dirka lovskih psov, streljanje v tarčo itd. Razstava ko odpru od 6 do 20. septembra. • Zniisna vožnja v Postojno radi obiska jnme. 2elezniško ministrstvo v Rimu je znii žalo voznino z vseh italijanskih postaj » Postojno za 40 odstotkov. S tem hoče omo« gočiti poset postojnske jame tudi revntj« šim slojem Ta ugodnost velja od 15. maji do 15. junija in ves mesec september. • Cesta Solkan:Trnovo pri Gorici se pw pravi in zgradi do kraia. Tako Je od'oč3 ministrski svet v Rimu, ki je votiral 221 t!> soč lir podpore za potrebna dela. Koncert "Ufbljauskcga Zvona" v Hrastniku Malo tako lepih dni doživljamo v Hras!« niku. k:>kor nam ie bila nedelja dne 8. t. m, ko nas |e posetilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon. Iz Ljubljane ter priredilo v Narodnem domu koncert, kakršnega pri naj menda še nismo s'iša!i. Zanimanje za to prireditev Je bilo že nekaj tednov pred koncertom veliko; dokaz temu popolnoma razprodana dvorana. Spored Je NI Izredno srečno Izbran, Gospod pevovodja Prelovec pač dobro ve, ka i le za naše ljudstvo. Izmed skladateljev Je bil največ zastopan E. Adamič, poleg n|e-ga pa še Premrl, Dev, Lajovlc, Pavčič ia Mokranjac. Že prva pc-smtca (Kaj ti Je. Mojca?) I« elcktrizlrala občinstvo In ploskanje nI ho(&-Io ponehati, ko so odpel! vrli «Zvonaš!» Adamičevo »Zrelo žito.. Navdušenje pa le prlkipelo do vrhunca pri Adamičevi «Za-pitš?ena». Divi'1 smo se so'!s kl sopranlsti-nI! gdč. ?pe!ci Ramš?kovl. ki ima obsežen pri tem pa Izredno ljubek glas. Po tej pesmi Je stopil na oder predsednik konzorcl* la za zgradbo Narodnega doma g. Hofbauet ter iskreno pozdravil dr?ge nam goste, prl-našalce lepe umetnosti. V znak hvaležnosa le bil Izročen pevovodll g. Prelovcu lovor-Jev venec s trakom, gdč. Ramškovl pa So-p<-k svežega cvetja. Prvi del sporeda !e zakllučl! Premrlov «Po!žek», l|- bka skladba. zahtevajoča Iste preciznosti kl Je lastna «Zvonašem». Sledi'? so nato otroške p*»s-ml (Pesem nif?|i\ka. Uspavanka, Ciganska, Jurievanie). kl J:H Ie diskretno sprem« !Jnl na g'asovirlu g. Prelovec. Da ie bil spored p-strejšl. Je zapel tufl moški zbor dve pesmi in sicer Adamičevo «Je pa davi. ter Devovo «Vi kt «Ekscenirtine zfodbek! je pres tožena v češemo iztia v Prag:. Petnajst minut pred svojim rojstvom Se nisem vedel, da se kmalu pojavim na tem božiem svetu. To po mojem mnenju malenkostno informacijo ob.iavl>am !e zato. ker bi rad za četrt ure prehitel vse odlične može. katerih življenje ie z utrudllvo enakostjo popisano neizbežno baš od trenutka rojstva. No torej! Ko me ie babica izročila očetu, me .ie pomenljivo ogledoval, študiral, kaj še postanem, in končno vzkliknil: — Stavim zlat rubelj, da je fant! — O, zvita buča! — sem si mislil v duhu smeje. — dobro staviš... S tem razgovorom je pričelo najino znanstvo in poznejšo prijateljstvo. Iz prevdarnosti ne maram omenjati, da so na mol rojstni dan zvonili zvonovi in da ie vladalo splošno ljudsko veselje. Zlobn; jeziki so to proslavljanje zvezali z r,^ im pomembnim praznikom, ki se ie siačajno praznoval z mojim prihodom na svet — toda jaz še danes ne pojmim. kakšen opravek na praznik z menoj in mojim rojstvom ? Ko sem se ogledal po najbližji okolici. sem sklenil, da takoj začnem rasti. Ko ml je bilo že osem let. moral sepi uva-ževati očetovo volio. s katero me je popade! za roko Ne,rečem, tudi prej me je očka že večkrat prijel za ta ud toda vsi ti popre:šnii poskusi niso bili nič več in nič mani kakor odkriti dokazi očetovske Hubeznivosti. Ampak v tem slučaju ie očka sebi in meni tudi nataknil klobuk In mahn'ia sva jo po cesti — Kam. za Boga. pojdeva? — sem vprašal z ravnodušnostjo, ki me Je vselej odlikovala. — V šolo moraš! — Bi rad vedel, čemu! Jaz se ne maram učiti! —■ Kako to? Da se izognem podrobni diskusiji, sem odvrnil, kakor mi ie padlo v glavo: — Bolan sem! —A. kaj te boli? V duhu sem hitre proučil vse svoje ude in izbral najvažnejše: — Oči!... — Hm... tedaj pa le k zdravniku. Ko prideva do zdravnika, sem se obregnil obeni. ob njegovega pacijenta in še prevrnil malo mizico. — O. fantič, ti sploh nič ne vidiš? Ne, — sem odvrni! in zatajil konec stavka, ki sem sra v duhu dopolni!: — ... dobrega na učenju. In tako se je torej zgodilo, da se nisem začel pečati z znanostmi. — — — Mole literarno delovanje :e pričelo v letu 190.. in je bilo. kakor se mi dozdeva, moj edini triumf. Prvič, napisal sem pripo\redko... Drugič, ponesel sem Jo v novine »Jug«. In tretjič <še danes sem prepričan, da ie nastopno pri povesti najvažnejše:), tretjič: bila Je nafisniena. Honorarja iz neznanega raz.oga nisem preiel. kar je temb"!'i krivično, ker se je ner.osredno zatem, ko je mo>a pripovest zagledala luč sveta. ii2rr,čr;ina in cena posamezne številke dotičr.ih novb naravnost podvojila... Prav isti zavidnežL ki so rr:o-. ro>si..i dan skušal! zvezati s še nekakšnim praznikom, so tudi povišanje naročnine spravili v zvezo z izbruhom rusko-ja-ponske vojne. Toda mi. vi moif čitateljl in *az. vet«- j dar vemo. k'e je resnica. Ko sem tekom dveh let napisal četve- i ro pripovesti. sem se zavedal, da sem i pač Že dovolj stori! v prid domače lite- j rature, in sem sklenil, da začnem teme- ; l.iito oočivet!. Toda leto 1905 je privi- f hra!c. ma zagrabilo in me vrtlnčDo kakor smet. Bii seri urednik Časopisa »Bajonet«, i ki Je v Harkovt! ime' velik uspeh... Pi- : sa! sem mrzlično, črtal karikature, redi- ' g«ra! In korigiral, 'n se nri deveti šte- ; v?lk! ta ko izkazal, da mt je generalni ' guvemčr obsodi! s 500 ruolii in sanjal, da jih bom nemara plačal lz lastnega žepa..« Poročali smo že ponovno o silnih viharjih, ki so divjali pred tednom po srednji in zanadnj Evropi. Silno je trpela pred viharji zlasti tudi Francija, kjer je orkan posebno poškodoval za-padne pokrajine ob Atlantskem oceanu. Vihar in od njega pobesnelo morje sta uničila polja, nasade :n vinograde ob morju ter razdejala tudi več stavb. Ka- ko silna ie morala biti njuna iuoc. .re razvidno tudi iz tega, da so valovi skoro do tal porušili veliko iz kamna zidano vilo »Atlantide-Maric« v bližini mesteca Les Saoles d* Ollonc v francoski Vendeeji. Vila ie bila še Ie nedavno do-graic-na. Slika, ki jo danes prinašamo is pariškega s-Matina«, ie posneta po fotografiji, narejeni par dni yrcd kaaasorolo. slovaške narodne cerkve so namreč med tem časom že prestopili v pravoslavje ter so stali zaradi ministrove naredbe pred novimi moralnimi in verskimi konflikti V drugih zakonih pa je zopet nastala zmešnjava na drug način. Naibolj je bila dobrodošla naredba justičnega ministra tistim, ki so se poročili v nepriznanih občinah češkoslovaške narodne cerkve ter so se med tem že naveličali zakonskega živlien.ia. Ti so se lahko razšli ne da bi jih vezale kake dolžnosti. V češkoslovaški državi je bii torej pod čudnimi okolnostml skoraj dve leti dovoljen konkubinat. Pred kapitulacijo carigraj-skega patrijarha Ko ie Pred tedni pričela znamenita kriza zaradi izgona patriiarha iz Carigrada, te takorekoč vsa Grčija planila pokonci ln bilo ie sprva videt!, kakor da mora stvar neizogibno dovesti do oboroženega konflikta med Grško in Turčijo. Toda poznavalci razmer v bližnjem orijentu so že takrat sklepali, da je situaci;a za izgnanega patrijarha zelo neugodna In da se bo težko našel faktor ki bi se v dovolj izdatni meri zavzel zanj: na grško oboroženo intervencijo pa ni mogel nihče resno misliti. Pokazalo se ie. da ie bila ta skensa povsem upravičena. Grčija se zaveda da so njene moči mnogo preslabe, da bi mogle prisiliti Turčijo h kapitulacij! ali vsaj h kompromisni rešitvi vprašani Na efektvno pomoč ostalih pravoslavnih držav ni hilo računati, zakaj težko bi mogel kdo upati v današniih realističnih časih, i? se bo kaka država vrgla v avanture zaradi dostojanstva ekumen-skega patrljarhata. katerega glavni pomen leži v formi ln kvečjemu še v — preteklosti, saj ima danes vsaka pravoslavna država zase svoic popolno cerkveno samostoinost Rusija ie edina država, ki b? pri tem resno orfnaiala v poštev. ker ie imel za.ajo sed"ž patri-iarhata tudi povsem reelen politični oo-men„ toda ta Rusija Je propadla I. 1917.. sovjetska vlada pa sedai snloh v poštev ne prihaia v tem vprašar/u^ Diplomatska intervencij zaoadne Evrope je Ma problematične vrednosti, ker se ie Turčija postavi/a na stališče, da Je slučai s patriiarhom ni^na notra-n:a zadeva in da ne more priznati nika- TudlUl bi »i m Veliko no6 v svojo popolno zado. volinost nabavil! novo pomladansko obleko Iz prvovrstnega suknja najlepSih vzorcev pri Drago Schr ab - Ljubljana. kega vnaniega vmešavanja v nikaki obliki Podoba je. da so merodajjti faktor?* pri patrijarhatu samem uvideli, kako neugoden je položaj. Nedvomno vsaj kažejo na to poročila, ki so jih priobčili svetovni listi, sicer s primerno rezervo, ki pa pričajo vendar le. da nam je računati s kapitulacijo grškega stališča. Poroča se namreč, da namerava izgnani patrijarh Konstanti?! VL. ki se nahaja sedaj na Atosu. resignirati na svoje vise -ko dostojanstvo, se takoj odpovedati časti patriiarha ter omogočiti sinodu v Carigradu, da si voli novega cerkvene-nega pogovarja T?, odločitev bi se izvršila nedvomno na pobudo carigraiskih Grkov in v soglasju s stališčem Turčije; pri novi volitvi bi se upoštevala teza turške vlade ter bi se volil za patriiarha mož, ki se je nahajal že pred letom 1918. v Carigradr. Kakor rečeno, te vesti sicer še ::> so potrjene, a so zelo verjetne. Zafcs., kakor ie situacija ie treba iskati !zhc-da iz krize v smeri, ki vodi najhitreje ir, najsigumeje — vsaj do delnega uspe!ta. Angorska vlada, ki je tako brezobzirne nastopila zoper kalifa t, tedaj v verski zadevi muslimanov, bi v skrajnem slučaju gotovo ne bila obzirnejša, ako gre za patrijarhat, versko zadevo kristjanov. Zdi se. da se grški krogi v Fanaru zavedajo, da so prepuščeni le — svoji lastni moči in angorski vladi ter da skušalo v kompromisu z njo rešiti k&r se pač rešiti da. Mednarodna borza za trgovino z dekleti Trgovina s deklet! se je zatfo;* let* po Evropi silno razpasla. \~a t min goče načir.e skušajo pridobit? med^a-' rodn! temni element! mlad?, m lepa dekleta zt svoje nečedne zločinske nime« ne. Ker so izvrstno organizirani j'icrt mladenke kaj rade nasedate* na spretno nastavljene Hmanice. Ti hudodelci obljubljajo dekletom zlate gradoit. ako sprejmejo imenitne službe, sevecL skozi in skozi poštene ir. dostojne. Kr. pa pridejo enkrat revice v inozemstvu, se smer njihove vožnje i/premeni ir; Pridejo ko tc«o ria^ai. Vatnor jih hočejo imeti brezvestni ljudje: v javne hiše. 2e dobri dve desetletji se bavlio vlg« ne vseh držav s tem prohlemom. ven* dar skorej brez uspeha. Ustanovile so se in se še ustanavljalo v vseh večjih mestih, zlasti pa na obmejnih postal razna dobrodelna društvr. za zaščit" deklet. Naloge teh organizacij je, d i neprestano nadzorujejo prihajajoče in odhajajoče tlake in so zavzemajo ti dekleta ki potuiejo sama aH ps v spremstva moških in tudi žensk. Ako se jim stvar id; količkaj sumljiva, po« ---V Češkoslovaški kier zdaj Ž!v!m. se mi godi kakor — takorekoč — na žegnanju. Čehe imam rad. Čehi mi v enak! meri vrača»o »Hibezen. Jem knedlike, prepevam ljudske in kabaretne popevke in Izrekam tieta« tako lepo. da se vse-naokrog obračaio IjHdie: — Lej no. pravijo, izgleda kakor tujec. a češko govori sija'no! ---častitllvo zakbučuiem skrajšano kroniko svojega žlvljenia: ura ie pravkar štiri zarana Prekasno torej za nadaljevanje življenske istoriie. ? prezgodaj za — nekrofog. . Vse rad opravim osebno, zato ta po-siedr.ii opravek z "e-eliem prepuščam komu drugemu... Zakaj tudi drugim je treba privoščiti kakšno zaslugo. Ant Adamič: Nace med Čiči Prav izvrstni kuharji so tudi Clčl Ko sem v Čičariji točil vino —» •V Čičariji vino? 0!» «.Med pravimi, pristnimi Čiči! Satr-t io dejali da sc. Da vam povem* . . . Prekinile so ga ziob::e opazke, kakor: «Goltali smo jesih, sedai šele vemo; zato so rinili žeblii iz podnlc, kadar Je kapljalo j. mlzs; zato :c zavihala konica škomia, če ga ic crosU. Nacetov vriski Oj, vino iz Čičarije!. ; tedaj pa nihče izmed vas ni bil že moj gost Hotel sem vam samo povedati, kako kuhajo Čiči. Pa ie nočete, poteui govorimo o viru.® Krčmar se ie uduril kolena in se dvignil izza mize. o Dajte, daite! Brez zamere! Pripovedujte,* so vikali vanj. Ostra linija okoli usten tau je splahnela, s kazalcem in sredincem si jo gladil koren nosa, kot bi hotel zastreii be-gav nasniešel: v očeh. Nace ju zopet prisedel in pripovedoval: ;L'udje, <-.-d katerih sem kupil viao in k! so me ob kupč:'': tako imenitno pogostili, so bH: Cič: doselci s severa; njih domačija ic velika !a leži dobro uro aaJ Puliem v Istri.* «A!» Vseobče razočaranje. Nace je, re meneč se za novo razpoloženje, nadaljeval z zgovornostjo ženske: •Miš - maš ljudje! Ne Hrvatje, ne Slovenci ne !talljant. Zspuščencl — Tore bilo Je za sv. Tomaža pred Bo/.ičer. Vedro solnee, top!a zima. Vaščar'e s«t m! pokazali daleč izven vas' _ ekak« fanr.o, ograjeno okoli ln 0kol; s pv jdre C: %isokim zidom. Šel sem, kei so trdili, da jja ima Klalč oreka dvij&t hekto ic poceai trstr »JUTRO* St U ............ i s «r a a MOPM8B5BMI Nedelj* 15. m. 1935: ifrčejo na pomol pofidjo, nakar s« do* iene svrha potovanja mladenk. Na ti« soce deklet se je že na ta način rešilo strašne usode, ki so jim Jo namenili brezvestni zločinci, žal se pa večkrat dodaja, da se nahajajo najbolj preW« jani agenti, oziroma agentke ba5 med vodilnimi osebami teh družb sarnilL Pred par dnevi je odkrilt policija v Strashourgu na Francoskem pravcato borzo za trgovino z dekleti, ki je imeia avojo podružnico v Hamburgu. Ta bor« «sa je pošiljala devojke večinoma v Juž» nc Ameriko In na Beikan. Vaa »tvar Je prišla na dan, ker je policija prijela nekega Arganta. Že več dni so prinašali nemški listi oglas, da sprejme neko veleposestvo na deželi dekleta iz boljših družin v služ« bo kot pisarniške pomočnice ali kot ©dgojšteljice. Neka družina v Hambur« gu je na podlagi tega inserata sklenila poslati svojo hčer na to posestvo. Slu ž« oe je preskrbe! mešetar, s katerim je sklenila rodbina pogodbo. Isti dan, ko je gospodična morala odpotovati, je nenadoma zbolela. Oče je takoj to br« eojavil upravi veleposestva, od katere« ga je dobil odgovor, da nič ne ve za to, da bi tam potrebovali kako dekle. Oče Je takoj sumil, da tu ni vse v redu, in je obvesti! policijo. Redaratvo je vzelo stvar v roke in ugotovilo da so naro» čili oglas v listu trgovci z dekleti. Glav. pi posredovalec je bi! kmalu dognan m prijet v osebi omenjenega Arganta. Policija je preiskala stanovanje po« »redovaica in prišla iz zaplenjene ko« ,'ssrondece na to, da se je Argantu do« 8:ej posrečilo, da je na podoben način že izvabil 50 deklet v starosti 16—18 let v Ameriko. Pri Argantu so našli redarji tudi sledeče pismo, ki ie ni biio oddano na pošto: »Omenjenih pet deklet je prišlo in so na varnem. Sedaj se nahajajo na potu v Newyork. V hamburškem pri« fctanišču mrgoli redarjev, vendar smo spravili devojke po trudapolnem delu aa ladjo. Dve sta se skoraj izdali, veš Da, da dobro učinkuje. Snravi! sem de« Itleta v San Francisco. Tam lahko kriče po očetu ta materi, kolikor in kakor dolgo se jim ljubi. Kadar boš imel zo« pet kaj biaga, ga spravi takoj v Ham« burg na borzo. Hkrati ti pošiljam ček na —-. Ako bi se deklice upirale, spravi ro je bilo tako, da si ni ubogi dečko nakopa! še več de!a na glavo in si naprtil stroškov s kisikovim mehom, ker bi bil potem koncem koncev še pokvaril našo blagajno. Ker sem dober človek. Vam hočem izdati, zakaj vse to: V blaerajni davkarije ne sme ležati nikoli več kot kvečjemu petdeset mark. Ves ostali denar, kl pa odvzema hudobna davkarija ležečim se someščanom, roma takoj drugam, daleč proč. kamor Itak ne pridete. V omenjeni neumni noči ie bilo v blauainl !e 16 mark. Navadno jih je še manj. Torej, dragi, ljubi vlomilci puščajte i v bodoče šipe in ključavnice naše dobre davkarije v miru. Vlom vanjo se j res ne Izplača. Nam Je vsem zelo žal. da ste se zaman potrudili, ali ne moremo vam pri naihoijšl volji pomaeati. S prijateljskim po7dravom: Vodja davkarije v Lflneburgu.« Številke in * zvezde N! na svetu bolj neokusnega, banalnega in prozaičnega, kakor so številke, zlasti kadar so v zvezi z naštevanjem dolarjev, funtov šterilngov, stark, kt pogosto tudi, kadar Izražajo starost človeškega bitja Številke io najhujši sovražniki fantazije, zato jih ne ljubijo ne .»eti, ae umetniki. Vne res, vse lepo, toda . . . Številke skrivajo včasih toliko poezije v aebl, kolikor je ns zmore noben pesnik, one vibu-jajo v nas višek spoštovanja in občudovanja, kadar Izražajo veličino vsemlrii la čudovito majhnost atomskega mlkrokoztnt. Fa tudi poezija sama ln glasba »ta prepls-tecl s številčnimi Izrazi Nedavno tega Je objavil fcotandskl astronom Pannekoek po dolgem, potrpežljivem raziskovanju nekatere številčne rezultate svojega dela. kl kljub svoji navidezni suhoparnost! vzbujajo v dojemljivem človeku več vzhlčenja In duševnega užitka kot vsakdana produkti iznajdljivega pisateljskega duha. Do da??es sr MH astronomi rmtenja. da tvorijo vse zvezde, k' jih vidimo na *>ašem neba, eno edino veliko zvezdnato grupo, kl Ima svoj centrom In Izvor v Rimski cesti. Pannekoek pa je dognal, da temu nI tako. Zvezde na našem nebo pripadajo marveč večim skupinam, ki so raztresene v vsem! rjo ta niso v nlkakl medsebojni zvezi. Ena izmed teh rvezdnatlh skupin se rshaja v ozvezdju LIcoma (Enoroga) ta je oddaljena od nas približno SOC parse-kov. Pri tej priliki k potrebno, da to bsse-do razložimo. Parsek je enota, ki jo upo- mMSi Aodem utiffMilJi st fznfasje astronomskih razdalj. Parsek Je tista razdalja , iz katere se vkll 150 milijonov km b roječa črta solnce — Kaša zemlja pod kotom ene ločne tekende Da t! borrvo lažje predstavljali velikost ločne sekunde, naj navedeno, <«a »; vid! 1 m vlsck predmet pod kotom 1 sekunde v razdaiji 206 km. Ta kot je torej vrlo malhe*. Zvezda, Id je oddaljena od nas tnparsek ie mrei o dostojen tn okusen kakor obleka za obisk. Nalnovelša moda Je velik, zelo velik format koSčenobelega pergament - alahaster aH bfltten - papirja Mlade dame rade jemljejo za tatlmnejšo korespondenco papir nežnih akvarelnib barv Pa zapečatilo »pismo ljubezni najine« t voskom Iste, ali vsaj harmonične boje s ono, katero Ima ovitkova podloga. Malo ekccentričnl, toda rafinirano ljubki so od-tlskl pečatov na pismih rvestih Desderoon. Ljubka Muca pritisne na mlačni vosek najmanjši gotski oblikovan nohtek svole šapice, sladka Miška pa morda svoj drobni zobek . , . Dobra. okofio osmčše Ladle v r«dai£ 4&4 5tr-sol(ov od nas. Caprav so te grape gvezd pesejane po nebu zeio nerodno in ne-pravllas, so vendar a gotovi? te ajikove sksptio s^ediič«, od katt-ega Je neše solr.-ce oddaljeno rad 700 parsekov. Bedno r.t-5e solnce, o katerem^so *o'i!cp časa misUR, da Je ceiurum vsemitii leikv resntet daleč, daleč ra periferiji zvezdnatega jedra. In če pomislimo-, ds-'-«t> še nedavno sežlgaS naivne tKIzofe, W tO s! drzn!H trd!«, da ie soince tisti centmm, okoli katerega So iščejo plinetf z naše zemljo vred' Kj« si. Kopernik, pridi med nas, da se nasmejemo tvoji nekdaj revolucionarni, danes sast*-reH teoriji! Ubogo solrce naše? Pahr.ffi u »t prestola, na katerem si carjevaio tisočletji ta tisočletja 1 Danes si redueirar.o Ln ooni-žano ns stopnjo provlncijoiiatae veličine, Id sve-ti in ogreva ie še ponižne te skromne tvoje oboževalce, ks od dneva do dcevs pada t>'0j sijaj Taka je pač asods vseh vsllktb. !n če se danes 4pomni božanstva Id morda prestolnic v central? našega vse« mlrja. da se ozre na nas malčke človeške, Id jih t! osvetljuješ, ah. božanstvo b! lahko čakalo dolgo, dolgo, polnih 2300 let. da b". Um tvoji sicer crr' tn točni Jarki prtnesS vest o aas. Morda pa bi m«, o s-aiace, c ivcjc pečaseostjo ustreglo? (Po Charlesa N(jrdm«tcp3 Pariške pomladne obleke ^ RopBT&Tcf hopsd r.a svtomobfl. V Miži nI Aten to napadli roparji avtomobil * katerem ao ae peljali štirje ameriški in e& angleški dijak. kS poaečijo arheološko šolo v Atenah. Roparji so smrtno nevarno ranšH enega ameriškega dijaka. Vre potnike sc Lz ropali Grška vlada se je zaradi tega nt. p«ds oprostila pri angleškem in amenikeia poslanika. X Prenot »lik po £fcl. Po sistopoem gv*> von predsednika Zedinjenib držav, Ccoiid« gea, je cAmeriška brzojavna ln tetefotitk« družba* dostavila vsem velikim listom v Newyorka, Cfcicagu tn Sar Fr&adscu po brzojavni žici sliko predsednika. Fotogr** fij* govorečega predsednik« je izšla par u* po govoru že v vseb večjih ameriških listih. Posku9 te je tako obnese!, ds namerava družba uvesti t eajkrajšem čarj stalen pre. no« slik po žici z- ameriška časopisje. Br« zoj«vljenje Coolidgeove siike ▼ N'ewyork, Sac FrancUco in Chicago nI trajalo več kot pet minut X Ruska p?e.sreč2o »aloStf ptička pri kaznivem dejanju. Pri tej priliki se je Izkazalo ca te piše tat Alojzij Weiss in da je po poklicu pekovski pomočnik. Do« slej je nakradel pri draguljarjih Tt. eno es« lijardo avstrijskih kron rasnih predmetov. X V imri zarcJ! prepira z ljubico. St Dunaju se Je te dai ustrelil 31 letni elektro* tehnik Rudolf Devoti, dems iz Gradca. De« vot! je bil točen od svoje žene ie je ljubim« koval z neko drugo žensko. Ker se je 2 njo spri «i je pognal krogio v glavo tn je Ottal ca mestu mrtev. X Društvo prof! kjdiicetn* V amerfftrih Zedinjenih državah »a osnovali ligo proti nikotinu. Naloga organizacije je boriti na s skrajnimi sredstvi zoper tobak. Antinško« ttnsko vojno bo vodi? kemik dr. \Vi71ey, H misli začeti z agitacijo pri najvažnejših predstavnikih .'jnerike, pri senate rji i te po» slane ih. X Madiarska uarodna noia rin grmadi. V madžarski občini Mezokovezd je prišlo te dni do neoblčajnegi sciigsr^a oblek na gr« rnadi. Jezuiti ▼ tern kraju ao ostro r.astopiS zoper narodno rošo seljakov, katera so pre« govori H, da ao izročili piame::om vse svoje narodne noše. Frebivaistro & reč dni zapo« redoma nosilo na ogenj troje dragocene obleke. Sele, ko je bfio te orgije konec, ao oblasti doz-sle za postopanje jezuitov, k? se hodo sedaj morili zagovarjati pred sodi. ičem r»di uničevanja r.arodr.e starine čnl hIS! . . . 2e sem trepetal, da bom mora! jesti s tem orodjem, pa se ie gospodinja vendarle premislila. Stolkla ie košček opeke v prah. pljunila je na žlico tn jo odrgnila v opekovini: ko jo ie osnalila še s krilom, se je obelila, žil-ca namreč. Več sitnosti je bilo z nožem in vilicami Ko se je vse bpo svetilo, je položila z dobrodušnim nasmehom, gazdarica namreč, vse to lepo predme na mizo. Otrod so medtem opravili svoj posel, to se reče: oskubli so petelina na repu !n perotnlcah: na drobno — hm — ga Je potem oskubia še gospodinja. Shi ji je posod'! krivec (za obrekovanje trt), nakar je pobrala, petelinu nam-roS, tz trtipla ves drob in ga k vsega vrgla na gnoj. Pete!ir.a je nasoliia, ea oblila in zalila z olivnim oljem in ga stlačila v Črno kožico. Aj. to bo kosilce! Kmalu 6em tudi zvedel čemu leži žlica pred menoj. Kuharica Klaička Je potisnila poleg kczlce še kotliček vode, kl Jo je že prej osolila. Potem jc v veži počenila in si ukazala prinesti pet jajc. Z desnico je del svojega krila dvakrat prepognila in si ga razprostrla preko zapestja levice. Na migliajj je največja punčka ubila na pripravljeno krilo jajce za jajcem fn Klaička ie s po!encem v desrici «tepla nu&c&iake to totiakovina v okusno zakuho. Dvign!!a se le oprezno in zanesla zakuho v kotel, toliko, da n! še oprala, krila namreč. Zona me je oblivala, podpiral sem si rosno čelo in prav nič nisem mara! za ljubeznivo nagovarjanje vsenaokoli. Kako naj se reštm odtod? Resnične, prave slabosti so me obhajale; biedel sem in zebneL «Pa. ma ita ti faH. brate?« me Je zabaral gazda Klaič. «Sl umoran. kaj?» «Da, umorien sem,» sem zastokal In zleze! vase. Pred menoj se je kadila na drastem krožniku juh«. tNemoj! ne morem, sem umorjen.« Skrbi polnih obrazov so odnes!! čorbo, Med vriščem spremljajoče Jo dece. je prinesla starka na lesenem pladnju kar celega pete-ina tn ai ca porinila pred s »s. «Evo ti!» Gos-oda moj želodec Je dober, trden je kot lz teletine. Ko p« sem z motnim pogledom uzrl zabrekle, kalne petelime oči tn s koruzo natrpani grbanec — ntti požiralnika mu nise IzruvaH! — ter ml je udaril v nos smrad po osmjenem por-Ja, po žarkem olju, po ožganih kosteh, ko me je ošinil oni neznosni duh po kurjem neizrečenem, tedaj sem m»!o»e usekai s č«lwn ob rob miz«. enkrat Pa sem $1 opomege!, da sem podprl rosno čelo. v dlani: z mrtvaškim tlasom sem zaprosil perišča vode . . Razrogačenlh oči so strmeli v mi. Edini stari Klaič se je osvestil: podvizal se je in ml prinese! kapnlce v leseni ka-d!cl Vsi ostali so b'l! sveto prepričan!, da sem nenadoma obole!. Ce ti niti pečen petelin ne di?!. tedaj si najmanj na smrt bolan! Kdo b! še dvomil? Pomaga?! so mi na voz v pleteno čajno ln s parom oslov so me potegnili do prve, ure oddalfene železniške postaje. Pa so bili dobri !n pošteni ti Mudja. namreč CiČi. Za Veliko noč so ml poslali štirinajst kilogramov težkega Jančka, zaklanega namreč, lepo v smrečje povitega. V pismu so me prosili Se enkrat oproščenja za nesrečo, ker sem zbolel baš v njihovi hiši. Pisali so ml da so oni nedolžni nad to nesrečo, da Je pa sedaj prevzel vse grehe nase ta zaklani In podarjeni Janček ... Kaj pa pravit« na tn?« Ixcella ^ Je najboljši in vendar na (cenej« stroj za rodbino In obit — Nadomestni delt za vse stroje. J. GOREČ, LJUBLJANA »iliii liikljiirtt kKltt«« klik* »JUlRŽk Št U 7 Nedelja 1S.DLI925 f. G. Masaryk: Svetovna revolucija Iz vojnih spominov prezidenta ČSR. m. Švicarska demokracija. Ženeva: januar — september I9l5. hvstrija nas Je zasledovala v Švico in L Švici. — Poskus zastrupljenja? — kvlca kot vzor narodno in jezikovno Ičesane države. — Mednarodnost ne luasprotuje narodnosti. — Švicarska demokracija. Tudi v svobodni Švici smo čutili sioč Avstrije. V nevtralni Švici je Avenija, kakor tudi Nemčija, imela diplo-jatsko zastopstvo, ki je izkoriščalo svoj [položaj: skoro pri vseh naših ljudeh so |te provedle polieijske preiskave, vlada Ijlenevskega kantona je prepovedala Iprotiavstrijsko propagando in propagan-Ijiiie iztirale iz Švice. V praksi se je zaigrana provajala blažje: zato se je samo lieški list dr. Sychrave premestil v Fran-Icijo. v Annemasse — (ki je z Ženevo Ispojeri s tramvajsko progo!) — vse Idrugo pa je ostalo pri starem. Morali pa Ijmo biti skrajno oprezni, da bi ženevski vladi ne povzročili nepriiik. Pozne-ije v februarju 1916. — pa je dr. Sy-Ichrova bil res prognan iz Švice. Neko-:o čeških dijakov je bilo po povratku ir domovino aretiranih in končno na Ijmrt obsojenih edino zato, ker so prisostvovali mojemu predavanju in ker |so z menoj govorili I V Švici je kakor povsod drugod bilja razvita silna nemška, avstrijska in Imadžarska propaganda; tudi je bilo v Uvid dokaj avstroiilstva. Med drugimi Ije v Švico dospel tudi dunajski vseuč. Iprof. dr. Lammusch. v Švici so se navezovali stiki z raznimi pripadniki voj-škuiofilh se držav. Švioarskega svobodnega zatočišča nismo uživali le mi. tem-Iveč tudi vsi ostali, osobfto še socialistični pacifisti (Zimmerwald-Kienthai); iz žvice se je kasneje Lenin s pomočjo Isvicarskih socialistov odpravil domov. [Nemški del Švice je bfl silno navdušen k Nemčijo; osobito so bili aa Nemčijo IviŠji oficirji in vojaški poveljniki Avstrijski špiclji so nam bili povsod I za oetami. Eden izmed njih je dospel e Prage direktno v moj hotel; ker pa po mi ga iz Prage že avizirali — (dokaz, kako dobro so funkcionirale naše podzemske zveze iz Mafija v Pragi) — sem tega špiclja takoj drugi dan povabil k sebi in ga prav domače ln ravnodušno izpraševal o Pragi in policiji. Moji mlajši tovariši so z njim imeli dokaj zabave. nekateri so ga vabili v našo službo in tako iz nJega delali dvojnega izdajalca. Zanimivejši je bil slučaj z avstrijskim oficirjem, rodom Moravanom. ki j je prišel k meni v Ženevo, češ da je de-|jertiral; ponujal mi je za Franeijo iz-sm. kako se iz letečega aeroplana d& sigurno meriti in pogoditi cilj. Predstavil sem ga v Annemassu Francozom, I toda v Parizu njegov« razlage niso uva-I zevali, zato do Pariza ni dospel. Bil sem pozoren, ali nI tudi špljon, ker je imel iako ogleduško romantiko ln fantastiko; razlagal nam je. kako je bil zapleten v [ljubezensko afero, ki j« končala s smrtjo člana habsburške obitelS (njegova zgodba je dobro karakterizirala Habs-burianke, zato sem io objavil v švicarskih novinah). naposled pa nam je pripovedoval kompnciran roman o mlaj-Sem bratu znanega londonskega nacionalističnega urednika in takfaie podobne zgodbe. Kontroliral sem jih, a niso odgovarjale resnkH. Kmalu sate se je brat Morava« izgubil... Spomladi sem več tednov imel težave z roko; na rami so se mi pojavili Ju dni tvori, doktor je dejal, da sem otro van. Naši so domnevali, da me Nemci preskušajo otrovati s strupenim perilom. Ne bi omenjal tega. da se mi ni v An-sliji zgodilo isto in je tudi tam zdravnik Dodal enako diagnozo. Jaz pa sem stvar pripisoval pomanjkanju gibanja na svežem zraku, zato sem se posvetil jezdnemu športu; na konju baje pride v plu-fa dvakrat toliko zraka, kakor pri še-tanju.. Razume se. da smo v glavnem razbijali avstrijsko propagando in intrigant-stvo; prav često so nam sovražniki s svojo prenapetostjo ln brezobzirnostjo naravnost pomagali. Pojmoval sem težko situacijo male bvke, na katero sta Nemčija in Avstrija pritiskali z vso silo. švica me je posebno zanimala s politične in narodnostne strani; kolikor sem mogel, sem motril njeno upravo in posamezne institucije. V grobih obrisih^ se mi je razmerje treh narodnosti v Švici zdelo podobno razmerju narodnosti v pričakovani češkoslovaški državi (Cehov — Nemcev — Madžarov); vsekakor ie med Švico in nami precej sličnosti: Švica je vzni-kla z uporom proti Avstriji, nima morja. Najbolj tehtno je bilo zame spoznanje. da enotnost republike v vojnem času navzlic silno deljenim narodnim simpatijam nikakor ni bila omajana Mnogoteri odlični Nemci (med njimi pisatelj Spitteler) so prav odločno nastopali proti prusovstvu. 2e iz prejšnjih dob ssm poznal švicarske pisatelje: G. Kellerja, C. F. Meyerja, Spitteleria, d'Amiela, Seippela. Roda, Ramuza: med vojno sem spoznal še nemškega pisatelja Ro-ningerja in dopolnil svoje znanje s starejšim Gottheifom — uvaževanja vredni realizem, osobito Gotthelfov pred Kel-kriem. Ta švicarski realizem je po mojem mnenju v ozki zvezi s švicarsko demokracijo. Mnogovrednost švicarske literature sem vedno smatral za dokaz, da prijateljsko sožitje Nemcev in Fran- cozov ter švicarska intemasionalnost ne škodi narodnosti. Jezikovno In narodnostno je Švic auprav klasična vzornica silne narodnostne originalnosti spri-čo^ intenzivnega mednarodnega sožitja Švica, četudi majhne, je s svojimi duhovi imela vpliv na evropsko kulturo; svojo mednarodnost je gojila tako intenzivno kakor narodnost; to dokazujejo znane mednarodne človečanske ustanove počenši od Rdečega križa do Zveze narodov. Seveda, Švica is svobodna ln demokratična, dočim so v Avstriji in Ogrski narodi nasilno vzdržani v zajed-mci pod monarhlstičnlm absolutizmom. Ravno zato se lahko učimo na švicarskem zgledu; pri tem pa uvažujmo razlike. katerih najvažnejše so te, da je Švica federacija malih samostojnih državic — kantonov, da so vse tri švicarske narodnosti v.eje velikih narodov z velikimi samostojnimi državami m da v Švici že v starejši dobi ni bilo nikakih narodnostnih bojev. Ker je švica mobilizirala, sem videl nekaj njene armade in se mogel poučiti o miličnem sistemu, katerega so posebno socialisti priporočali, in sem ga akceptiral tudi jaz: že samo dejstvo, da se je milica obnesla, dokazuje stanovi* ne temelje Švicarske demokracije. Demokracijo in njeno svobodo more in mora pozoren tujec videti v vsem švicarskem življenju. Obiskoval sem razne kantone in spoznal odnošaj med federacijo ln demokracijo; primerjava z Zedinjenimi državami in Nemčijo mi je bila kakor na dlani. Kantoni so mali, cela federacija je slabo obljudena, zato so se razvile nekatere oblike direktne ljudske vladavine — referendum in inicijativa; najmanjši kantoni niti niso imeli stalnega parlamenta, ljudstvo samo se je sestalo in sklepalo. Volitev vlade in prezidenta, oblika in trajanje funkcije odgovarja posebni enostavnosti državnega aparata. Švicarska je tudi dežeja proporcionalnega zastopstva. To stremljenje švicarske demokracije k direktni vladavini je našla svoj izraz v Roussea-u; to vodilni teoretik modernega demokratizma je stal uprav pod uplivom svoje švicarske domovine v političnem in verskem oeiru. "ajti tudi rodnostno je Švica prav kla«. na vzor-ženevski kalvinizem je v marsičem upli-val na Rousseau-ja in njegovo teorijo demokracije. — Kip Rousseau-ja ki sem ga dnevno videl parkrat. je v meni oživil rousseau-ovskl problem v vsej popolnosti ter me pripravil k ponovnemu proučevanju in reviziji rousseauizma. B. Borke: Božidar Borko: Michelangelo Povodom 450letnice njegovega rojstva. Renesan&ia doba jih je imela malo, ki bl bil! tako daleč od «j« kot fe Wl Michelangelo. V tej trditvi rf paradoksa. Tudi v Mlchelangelovern značaju ni bfio protislovja. Zakaj v protislovja se zapletajo mali ljudje in povprečni talenti, dočim je genij samorasel In oblikuje tvojo vnanjo^t in notranjost po zakonih, kateri so položeni vanj kakor v seme. ki Michelangelo je bfl genij! Z njim s« ni«o mogli merHi talenti Rafaelove tn Tizlvanove vrste. P« naših pojmih, z aaSega vidika j« Michelangelo spadal v reaesančno dobo časavae ia po klasičnih oblikah svoje umetnosti. Duhovno pa Je bH daleč od povprečne, osladne, pomehkužene renesanse, v kateri se je katoliški teolog pretvarjal v humanista in humanist v trubadurja izprijenih kurtlzan. V tej dobi, ki je dala poganska papeže ln katoliške Borgle je bH Michelangelo po svojem temperamentu, delu ki trpljenju eden larned žao*tailh graditeljev Srednjega veka in da-lefco prezgodnji predhodnik konstruktivnega 19. stoletja, stoletja Individualizma ln mogočnih uspehov akcije. Zakaj akcija je »žlvUmski e!emwrt »jezove umetnosti« (Sauerlandt) in akcijo močnih rok m razpeljanih glav so pozna M samo v srednjem veku in v naš! dobi. Renesa«sa. kl je bila premalo helenska, da bi dala zgodovini novih ljudi in premalo katoliška, da bi ohranila bleščeče tradicije, se je Izčrpavala v neodločnem iskanju tega, kar je že adevnaj minulo ali nemara sploh bilo nI. Celo silnej-ši duhovi so se naveličali Iskanja in se kaj kmalu izgubili, bodisi med kurtizansko in v salone krvoločnih državnikov, bodisi med samotarje. Res klasičen prototip tega Iskanja in neodločnosti je bil Leonardo de Vm-ci, mož ki se ie vsega loti! in ni skoraj ničesar dovršil. Michelangelo pa je kakor mogočen hrast v sanjavem brezju. Ze zgodaj so mu nadeli naziv titan in še danes se nam zdi, da titanizen najbolj osrečuje njegov značaj. Michelangelov »Mojzes« nas pre6u-ne fn vrže s tira, toliko nadčloveškega izraza je v njem, toliko vodiieljske sile hi ustvariteljske moči. Renesansa je sicer imela voditejske osebnosti .imela je Cesara Borgio !n Julija II., a kaj so biii ti tirani in ženski klečeplazci v primeri z Vodjem, ki si ga je zamisli! Michelangelo v »Mojzesu«? Michelangeiove osebnosti s! ne moremo razložiti, če ne spoznamo na nji potez najboljšega, kar je imel srednji vek In kem-struktivnosti tehnične dobe 4G0 let pozneje. Vsak Izmed nas najde v raznih dobah svoje simpatije In antipatije, kl jih često obsine s najskritejšimi plamenčki svoje duše, katerih nemara drugače niti ne opazi. Ko sem «prebavil» nekaj debelih knjig o renesansi in presedel ure in ure nad zbirkami slik in skulptur te dobe v kaki nemški knjižni izdaji, me Je najprej zgrabila zago-netnost Leonardove osebnosti, potlej pa me je opekel čudovit plamen Michelangelov e-ga titanizma tn Savonareiiae mistične čistosti. Posihdob ižčem osobito Michelangela. Dočim se mi zdi Savonarcla kakor oster severni veter, ki je nenadoma zapihal čez predspomladansko osladno - južno pokrajino in zbrisal nebo do hladne, čiste, brez-iučne modrine, — je Michelangelov duh mogočen kakor morje, ki buta ob skale in se peni nad zaprekami, ki brzdajo njegovo silo. Pojav Savonarole je ledeni klic srednjega veka, vzbruh barbarske krvi, kl lo le stočllo krščanstvo v rimske žile v zameno t% dušo, katero je dalo barbarom. Tak« t* vzkliknil Martin Luther gori na severu, ko je napočila doba, da je zabučal v osladni adagio rimske aivilizacije fortisstmo prebujenih narodov. Michelangelova umetnost, kl združuje tltansko silo helenskega Individu-alizma 8 sensltivnostfo srednjeveškega katolicizma, je bila dostojen akord mogo&ne •glasbe d u š» na prehodni stopnji med srednjeveško smiselnostjo In novo epoho, kl ji je šele 19. stoletje s svojo tehniko vzidalo betonske temelje. Michelangela so proučevali mnogi umetnostni tn kulturni zgodovinarji, esteti, pesniki In romanopisci, hotefi mu dati večinoma svojo podobo ali pa vtisniti kako profesorsko etiketo; vzllc temu je na njem še mnogo zagonetnega. Najbolj nas zgrabi na njem tista sila, ki so jo krstili za tita-nizem. Iz zapiskov, ki potekajo iz Michel-angelovega časa. Izvemo marsikako potezo njegove osebnosti; veliko rarodenejo njegova dela in tudi poetični umotvori, kl lih je pisal v svoji delavnici, ko se je hotela bolest olajšati v lažji obliki nego je mra-mor. Michelangelo je bil silovita, prekipevajoča natura, v kateri so divjali besi. Jeza. trma, srd, klubovalnost In svojeglav-nost so ga včasih obvladale kot orkan šibko drevo, V teh mračnih trenutkih pa Je vaplamtela eksplozija njegovega genija In so se rodile zasnove, katerim Je roka pokorno sledila. V fantovskih letih mu Je neki tovariš v pretepu spačll nos. Tako Je dobil nleeov že od prirode nelep obraz ne-prlkup'jivo obliko. Ženske so bežale pred niim. A v njem je plala vroča kri, kl se JI le hotelo krepke, bujne tn čiste ženske telesnosti. Morda je to pripomoglo k razvoju homoseksualnosti, ki je že bila v njegovi naturi, kar sodimo po tem, da Imajo vse Michelangeiove ženske postave krepke moške forme. Michelangelov« nsgnenia so ostala večiidei neutešena. Velik , glad njegove notranjosti po nečem flneišem. lepšem, kar H bl'o v sklidu z njegovim jazom, glad po sorodni duši, se Je nekoliko utešil stoprav na zatonu umetnikove ustvari!r>-če sile. Bila Je to ljubezen do duhovite Vit-torije Colonne, ljubezen, kl nam je kljub vsem komentarjem zagonetna. N»jbr*e ri bilo v nji več toplega človeškega srca z njegovim koprneniem po celi osebnosti izvoljenega bitja; nbmi poljubi so bili sama-rltanski — po tolikih bvriah življenja! In morda veljajo o tel ljubezni nekam čudni Michelangelovi verzi: La vita del mla atnor non i B cor mio. ehVmor. d) que1 ch'lo 'amo i senza core. To je dih savonarolskega vetra, ki čisti vse, kar je zemeljsko In vlažno od razmočene prsti ter odpira Madno. nebo nebo ... Večen glad po nečem adekvatnem, po nečem, kar bl utešllo vso umetnikovo osebnost, je bil Konilna moč Mlchelangelovega genija. Promatrsjte katerokoli delo — povsod zaslutite prisotnost te težnje. Njegovi sPieta«, .Davidi«, «Mojzes», «Suženj», njegov »Kristus«, skulpture na Julilevem grobu in slike v Slkstinski kapeli — vse nam priča o neutešemosti genija in rohneči sili titana, ki hoče ustvarjati nad svojo moč, da bi kljuboval človeku v sebi. Michelangelo se je moral veliko boriti, da je dobil sredstev in miru za ustvarjanje; njegov bol s spletkami In sovražniki je bi! tem težji, Čim manj hinavstva in družabne diplomacije Je poznala umetnikova nebrzdana natura. Bil je nasprotnik čopiča in barv, ker se mu je zdelo slikarstvo prebledo, premalo kompozitomo, toda p3pežka volja si ga je naposled uklonila in s srdom m odporom je poslikal strop S!Vstrr«&e Vsnele. A koliko Je zrasel prav pod vplivom tiranskih svojih strasti in nagibov! Vse, kar je zapusti! človeškemu rodu, je bilo spočeto od očeta genija ia matere — Michelangeiove •euravnotežene, s sarrfen sabo f« s svetc-m nezadovoljne nature. Morda se ni nobena velika umetnost porodila ob toli potencirane«! trpljenju kakor Michclangelova. Kljub temu pa se nam iz njegovih del oglaša — kot Je ugotovil Ar.glež Walter Pater v lepi študiji o Michelangelovi poeziji — druga, subtilnejša stran njegove nature, prodirajoča na dan sramežljivo ko izvir med travn. To le pesniški zanos. Ce beremo Michelangeiove sonete, se Čudimo, odkod spričo sile ln energije njegovih plastičnih hi slikarskih det tol&o čudno sanja« rm teh tegob, ki so privrele na dan z ritmom oblikovno hladnih, a vsebinsko gorklh Ia mehkih verzov. Ia zdi se nam, da najdemo baš v spojitvi obeh elementov ključ do Michelangeiove osebnosti Titan, graditelj, človek akcije, «od srda rjoveči genij« je samo reakcija mošKe nature, ki ni mogla najti niti v svojem času niti v posameznem človeku svoje dopolnitve in so je obdala * mračnimi oblaki, za katere je treba celega človeškega življenja, da jih razžene. Izmed teh oblakov je včasih sinila tanka ki prozorna vedrina — taka kot je bt!a nad njegove Aoano Arenszo v marcu 1. 1475., ko ie geniju zasvetila luč sveta. V VittorijI Colon-ni se je združil titan Michelangelo s svojo Beatrice. Toda notranji paradiž z Beatrico, h kateremu je umetnik prispel kakor Dante skozi pekel ia čistilišče, ai bil več od tega sveta. Edina poesija je mogla obraniti svetle utrinke liričnosti, ženskosti v ajego-vi duši; ostala Michelangelov« dela pa Izražajo trpljenje genija, trpljenje, kl Je tudi čez več kot štiri stoletja vredno tu>ig. ..?{-šega občudovanja naših src. m\ Nekaj o Masaryku Masaryk je iskal resnico. In sicer v nje dvojnem pomenu, prvič kolikor je kot resničnost nasprotna golemu videzu. in drugič, kolikor je nasprotna laži. Zato ni slepo verjel v edino Rusijo niti verjame v boljševizem; ni mislil, da je Rusija edina rešiteljica za Slovanstvo. Zato je v njegovih mislili bilo mesto tudi za Poljake, in to tem bolj. ker je svojo narodno zavest prav za prav dobil iz poljske prošlosti. Poljski pisatelj Adolf N'ovaczynski pripoveduje fpo Masarykovih »Slovenskih Spomin;h>: »Poljski je Masarvk znal že od deških let. Prvikrat je slišal poljski jezik leta 1865. od poljskih ulanov iz Galicije, sta-cioniranih v Cajkovicah. blizu njegovega rojstnega kra;a Hodonina. Ko je bil dijak nemške gimnazije v Brnu. je tv svojem 14. latu) že čital pol:«ki. Silen vtis je na njega napravila poljrka revo-lucijska literatura, ki se ie z njo seznanil od tovariša Poljcka. Učil se je tedaj poljski in zaljubil se je v id?je poljskih emigrantov. »In v onih ča*& sem «e za vedel svojega slovaškega porekla * pi še Masarvk sam. To je tako. kakor so prj nas na Slovenskem rrnr»gi vedeli, da »o Slovenci, os so čitali — ilirski Naravno, da je b'J Masxryk na strani poljekib revolucionarjev (misliti je tu na rgtajo 1863) — ln buntovnik je oetal eelo življenje, dokler ni sezidal svobodne domovine. Bilo Je menda prve dni decembra 1892. Bil sem »brucuš« na univerzi v Gradcu. Nad nami je kraljeval takrat profesor slavlstike na tej univerzi dr. Gregor Krek. Bil je to plemenit, a nekritičen Slovan. Nekdo se ie jezil, (menda tudi iz osebnih vtrokov) na Jagiča in seveda na Masaryka. Prilika za tako !e-xo s« je nudila, ko je v omenjenem čast) prišel v Oradec profesor Masaryk na neko predavanje, mislim. Krek je v slavističnem seminarju hudo zmerjal Ma-saryka kot neslovenskega »realista«. — Nokega večera smo imeli v »Aninih dvoranah« (blmu kolodvora) velik ko-tners. kier je izpregovorfl tudi Masaryk sbranemu slovanskemu dijaštvu. Kaj ie gororfl. se ne spominjam več; tudi »brueufi« še ni dobro razumel češki. W. F. Ustanove ob Masarykovem jubileju Ob Masarykovl petlndvajsetletrici so češki denarni zavodi ki poedinci žrtvovali anatne vsote, da z njimi omogočijo kulturne, zdravstvene in druge humanitarne ustanove v smislu Masa-rykovih želja. Češkoslovaško - jugoslovenska Liga ;e na dan jubileja otvorila Strossmaver-jevo knjižnico v Pragi. Ta biblioteka ima nalogo, informirati češko javnost o vseh zadevah naše države. Obratno bodo dobili v tej knjižnici vsi v Pragi bivajoči Jugosloveni vpogled v češke kulturne razmere. Prosvetno ministrstvo v Pragi je poslalo siromašnejšim občinam širom češkoslovaške države na milijone čeških in nemških knjig, da se raz-dele med ljudstvo. Te knjige bodo služile kot ustanovni kamni za nove Di-blioteke. V Pragi je bila na dan prezidentove-ga jubileja proglašena Masarykova ustava za ljudsko vzgojo. Masaryk ie poklonil zavodu, ki se bavi s to zadevo. štiri milijone čeških kron. Zavod ho organiziral in vodil celokupno m;mo!o-ško delo za narodno vzgojo v češkoslovaški republiki. Pomagale mu bodo vse znamenite instituciie. Prosvetna zveza. Delavna Akademija. Slovaška Matica itd. itd. Dijaki praških visokih šol so proslavili Masarvkovo 751etnico s polaganjem temeljnega kamna za nov dijaški kolegij, ki se je ustanovil največ po Ma-sarykovi zaslugi in z Masarykoyo denarno pomočjo. Češko prosvetno ministrstvo je istočasno položilo temeljni kamen za praško javno vseučiiiščko knjižnico, kateri je dalo Ime »Narodna biblioteka«. — Ta knjižnica ima poseben oddelek za shranjevanje rokopisov, kniig. ki so izšio na ozemUu češkoslovaške republike. — V njen delokrog spadajo takisto vse publikacije. ki govore o Cehoslovakih. Dne 7. marca je izšel prvi del Masa-rykovega znanstvenega slovarja, na katerem delajo že od ustanovitve češkoslovaške države najboljši češki znanstveniki. Cchoslovaki bodo torej v doslednem času dobili leksfcon, ki bo r.e-sil ime po prvem prezidentu njihove države. Prva češ. enciklopedija se je morala namreč zadovoljiti s tem. da je bila krščena po svojem zaloan&u J. Oifci v Pragi _ Arkadij Averčenko Dne 12. marca zjutraj je umrl, kakor smo že poročali, v praški bolnici na kliniki profesorja drja. Sy!labe slavni ruski satirični pisatelj Arkadij Averčenko. Pokojnik je prišel v Prago letos dna 2S. janua.-a. potem ko se ie že nekaj časa zdravil v kopališču Podebraai radi arterioskleroze. Zdravniki so imeli z Averčenkom mnogo truda, ker so ga hoteli vsekakor ohraniti pri življenje. Vendar ni bilo popnltrneiriu pisateiiu nikakor mogoče pomagati. Najprej je nastopilo krvavenje v želodcu, ki se je dne 12. marca ponovilo s tako sile, da je bolnik izdiknil vsled splošne oslabelosti. Arkadij Timofejevič Averčenko se je rodil v Sevastopolju leta 1881. Roditelji so mu bili trgovei. Pe stari tradiciji rodnega doma se je tudi Arkadij pripravljal na trgovsko karijtro. Toda že v zgodnji mladosti je začutil v sebi literarno nadarjenost ter se je — mesto trgovstvu — posvetil književnosti in publicistiki. Imel je veliko srečo. Njegov orisriaa-len talent je bil kmalu priznan. Že s 24 letom je bil Averčenko v vrstah znanih ruskih književnikov in publicistov. Leta 1906. je postal popularen v vsej Rusiji. Postal je namreč sotrudnik največjih petrograjskih dnevnikov in je sodeloval pri znanem hurtioristično-saii-ričnem časopisa «Satyrikom». — Med vojno je podvojil svojo produktivnost. Bil je uverjen. da se nahaja ruski narod v najtežji dobi svojega življenja, zato se mu je smejal, da ga razveseli. Ko je Izbruhnila revolucija, je ostavil Averčenko Petrograd ter se podal na ruski jug. Tam je pisal in t;skal svoje podlistke, v katerih je bičal neznosne domače razmere. Toda ko je plamen revolucije užgal tudi južno Rusijo, se je pisatelj umaknil in podal v balkanske dižave. Nastanil se je najprej v Sofiji, pozneje pa je odšel v Beugl ad. Od leta 1922. dalje je živel v Pragi. Od tam se je parkrat peljal v Berlin, kjer je nastopal kot voditelj svoje >nale gledališke skiipine. Družba je igrala večinoma njegove stvari. Kmalu pa sa se pokf.znii znaki arterioskleroze. La.ni so se pojavile pogubne posledice te bolem*; nrei na enem očesu. Averčenko je prišel deloma ob vid. kar pa mu m' vzelo rrirodne veselosti. Bil ie kljub lemu radosten, podjeten, produktiven io agi-ler. ter je delal do zadnjega. Z Averčenkom je odšla v \režnost nai narkantneiša in naipopularnefta r.scbnost ruske pisateljske emigracijo, število pokojnikovih spisov je zelo veliko: njegova dela pa imaio v zadalfli letih na žalost Ie prigodnižki značaj. Nemška drama v znamenju Masarjrtm. ve Ideologije. Tik pred proslavo Masatr-kove 75-letnice na Češkem je izšla v Pragi nemška drama, kstero je napisgl pisattij to univerzitetni profesor Kristijan Aehrenfels pod naslovom »Legijonarjeva mati«. Pisatelj prikazuje v svojem delu pomen borbe češkoslovaških legijonarjev za svobodo domovine in celokupnega človečanstva. Avtor se v drami popolnoma pridružuje Masarj'-kovl ideologiji, da prihaja obnova kulture fo Clovečanstva z Vzhoda, In siccr od slo. vanskega plemena. Pelo jc posvečeno pre-sidentu čsl. republike, katereea sinaira Aehrenfels za veliko sodobno osebnost, ki se brez dvoma lahko meri s tiusom in K o-menskim. Novo geldališče v Varšavi. Dne 7. marca 80 otvorili v Varšavi novo glednli.šče, ki ima namen uprizarjati samo satirične k>-made pikantne vsebine. Predstave začenjajo točno opolnoči in traiajo do dveh zjutraj. Za otvoritveno predstavo si Je izbralo vodstvo novega odra dve aktovki poljskih dramatikov Winaweria ln Tujina. Reforma za' onskega prava na Poljskem. Vprašanje reforme bračnega prava na Polj- skem postaja vedno nujnejše, ker se v poljskih deželah strahovito širijo slučaji brač-nih razvedb. Katoliška cerkev lioče naraščajoče število ločitev omejiti in posledica tega je. da prestopajo ljudje trumoma v pravoslav je. Ta pojav je tako važen, da se je zanj zainteresiral sam predsednik poljske republike Wojciehowski ter dal pobudo za konferenco strokovnjakov, ki Je ugotovila, da Je poljsko bračno pravo zastarelo in ga Je treba čimprej modernizirati. Varšavski kabinet je že Izdelal načrt za preureditev bračnega prava in osnutek zakona se v kratkem predloži po^skemu sejmu v definiJvno rešitev. nfl sezoni pri nas v Ljubljani. Znana umetnostna revija »Kolo« katero sedaj urejuje publicist Ivan Mladineo. je priobčila na prvi strani skladateljevo sliko In primeren članek, kl opisuje Vilharjeve zasluge za ju-goslovensko glasbo. Več pevskih društev Je tudi priredilo kolekcijo denarnih ptl-spevkov za Vllharja. V kratkem se bo vršil med našimi Američani ve'ik koncert, na katerem se bodo Izvajale izključno Vilharjeve skladbe. Dobiček prireditve pošljejo naši rojaki skladatelju v domovino. Vilharjevji pesem »Ouslam« dobita prvo nagrado. Hrvatsko pevsko društvo »Zora« v Ameriki je sporočilo skladatelju VII. harju, da so si niesovl pevci pri ve'ikt mednarodni pevski tekmi v Oary, Ind. priborili prvo odl kovan:e s pesmijo »Ouslam«. Skladatelj ln društvo se čutita radi tega od-llkov?nla pač la*'ko Izredno počaščena. Gnunndov »Faust« v beogra^kl operi. V petek zvečer so itreli v Beogradu izreden večer: v opernem g'edallšču se ie Irvaiala opera »Faiist« v Izredno srečni zasedbi Margareto je pela prvič ga Rogovska. Me-fsto je bil v rokah Jurenieva. Fausta ie pel Oukasov, Valentina Pa Ralaban. Ba'et v Valpurgini noči sta plesala ga Nina K rsa-nova In g. Fortunato. Dirigiral je kapelnik Hristlč. Sokol Za Masarj-kove proslave, kl Jih |e odredil Jugoslovanski sokolski savez, je so-kolskim društvom mariborske župe na rar-polaeo dvo;e predavateljev, in s;cer prof dr. Anton Dolar in tiredmk B Borko. Društva se naj obračajo tozadevno na predsedstvo župe. Spori S K. Maribor : Prlmnrie. Danes se vrši va"na prvenstvena tekma med navedenima kluboma. Iziti te tekme je velike važnosti za nadalini pljccment v prvenstveni t»be'i. Mariborčani se tet?« zavedajo, zato so se trdi pripravili ter nastopijo gotovo komplet« ni s svojim starim vratarjem Gevcrjem. Prošlo nrd Ijo so gladko zmaoili nad Ce« liani s 3 : I Tekma se vrši na igrišču Pri« moria. D'inajs'mla» danski sezoni se vrši v nrd lio. dne 15 t m "h 15. uri na Ctaziii med S. K. Ilermca, Ljubljana in S. K. Celje. Včcralinle fsnhotn*) nnpnme/ne feleme na ritma In Ailmira : \\'arker 3 : 3 (2 : D. \VAF. : Vorwnr»* 06 5 : 4 (3 : 2). Cermanla : Bewrg-nJ«spirlrr 1 : 1 (I : IV Slovan : Cricketer 4 ; 1 (3 : I), Ostmark : liertha 2 : 0 (0 : 0). Naša nrtu>mefna mott\-a v inr daie podiarmlje-nim bratom, goji Hi krepi I. M. tudi rred osvobojenim de'nm naroda Jugoslovensko nacionalno zavest. Debat so «e navzoči člani prav živahno udeleževali, vse pa je preveval duh sloge ln solidarnosti. OJSar ie ostal z malimi Izjemami stari. Upamo, da bo podružnica ostala tudi v bodoče tako de'avna kot v pretečenem letu. PREDDVOR. K dopisu »h Preddvora raJ Kranjem« v »Domoljubu« z dne 4. t. m. ugo-tavliam re«n'ci na ljubo- Nikdar nisem (b otvoritvi šolskega odra povdarjal da se sme le z dovoljenjem!!) šolske mladine uporabili oder v druge namene, pač pn srni rekel, da ima poleg šolske n'j'line dosop tudi šoli odrasla mladina, .»dcr je nepolitičen In za sodelova t ie odprt dostop vsakemu. Baš dopisnik »D imeljana« m«b->lj r""arl proti odru. a .te bo lm:l uspeha. Res je. da je M klavž objsroval 'u'i 'oisklh otrok In 12' za š"'o še nedoraslln. Kaj je hl'o v ovitkih, vedo odra-It fantih, kl so polnili zavitke, vedo otrojl in starši, ve pa tudi doplsnlk-lažnik. kl namenoma pntvar-ja resnico. Tega seveda n; piše. Koliko je hilo dela In truda in požrfv >va" i >sti. da se te napravilo nedolžno veseHe otrikom. Koliko pa je treba jalc. mas'a In moke. da se napeče za 316 otrok, pa prepuščam v prj-sojo poštenim dobrotnikom, k! so dirovali za otroke. Nalmanj pravice za kritiko ia ima dopisnik, kl le vse štor:', da hI od.Tdel otrokom veselje. Sicer pa nesramni i-pridi in poglej v šoli in videl boš čudež, ki ga znaš narediti ti z lažjo, namreč, da otroci pišejo, rišejo in radirajo s piškoti. Čudne šolske potrebščine! Ne začudi se. če dobiš enkrat tak rad r-piškot, ki bo zradl-ral tvoie svetohllrstvo In te pokazal v pravi luči. Šolski oder Je le gost v dvorani g \\'urzbacha. torei ne lastnik dvorane in zato p'esov ne prireia In tudi ne zahraoni-ie. ker nima pravice kratiti svobode gost;l-niške ohrtl g. VVurzbacha. Dalje nI ros. da bi se otrokom v šoli prepovedalo č:tatl •Slovenca« In »Domoljuba«, ter da se je agitlralo z »Domovino«, pač pa Je res. da fe odredilo šol. upravtteljstvo, fla 'e prepovedano nosit! otrokom s pošte aH kjerkoli v šolo vse po!iMčne časopise brez raz'ike Razkrinkujemo tvoie laži. da hran'mo šolo in da se popravijo prizadetim krivice. Za svojo osebo sem pa daleč nad teboj — moralna nlč'a. Zato vedi. da Je to moj prvi In zadnji odgovor tudi na vse še morebitne napade In laži. Pozivam te. da potrd:š svoie laž! s podpisom, ali pa naj te drugI do-stojnejšl Izdregalo Iz luknie na solnce. Ker pa prvega ne bo. ker nimaš časti, o drugem pa dvom:m. te imenujem — moralno propalico in lažnivca. — Peter J o c I f, šol. upravlte'i v Preddvoru. SVARTNO PRI LIT1I1 Kraj. organizacij JO^ v ^martnem je svoje delo razdelila v š-irl pos'ovne pododseke: Delavski odsek bo reševal o splošnih de"'.ivsk'h vprašanMh. kmetl*kl odsek za kmetska vprašania. trgovsko-ohrtniški In pravni odsek. kl bo snretemal razne prošnje In pritožbe. davčna vprašania. voiaške zadeve. Invalidnine ter šel na roko vsjkomur. brez ozira n? poMtlčno preprlčanle. Vsaka inter-venc;ia in nasvet le brezplačno na razp>la-go. Poleg lega. bo poslovalo tajništvo kr. organizacije vsako nrd»l»o od 8. do 1(1. dop. v prostorih Kmetske posojilnice ▼ 5marV nem ter bo sprejemal proSnje ln prhožbe. Tajništvo prične poslovati z nedeljo jj. marca. S0DRA2ICA. V sredo dopoldne smo pa, ložill k večaemu počitku našega rojaka ij vzor naprednjaka br. Dominika Lušlna, les. nega trgovca v Ljubljani. Poleg mnogoštj. vilnega občinstva se je pogreba ndeležilo prostov. gasilno društvo v Sodraiici. kat». rega ustanovni član je bii pokojni, ter so. kolsko društvo s praporom v kroju. Pevci lz Ribnice so zapeli par žalostink med ng. mi pretužno »Vigred«. V Imenu napredn? Sodražice in sokolskega društva se je poslovil od pokojnika br. starosta Jože Obr. star ln v imenu gasilnega društva načjlnik Jakob Perdan. Od d-jleč naokrog so pri-hiteli njegovi števfnl prijatelji, da £a spremijo na zadnji poti, kar je dokaz, kako splošno je bil pokojni iriljubtjia 'm spošto. van. Vsa napredna Sodražica bo obJrjaij pokojnika vedno v najlepšem spomini", saj je vedno požrtvovalno pražil svojo darefc ljfvo roko vsem naprednim društvom » trgs !n okolici. Naj mu ho o!t,-ji'3i iasrea sro-min. ko se mu je spolni'a želji, da truflo njegovo v zemlji domači leži KOSTANJEVICA. Z ozirom ita pomtu izpade v »Slovencu« napram člann pripr. odbora mešč. strelske garde v Kostanjevici ugotavlja podpisani odbor sledeče: Ij Nit. kotni izpadi v »Slovencu« imajo prozor« namen, norčevati se iz delavnega člana j. Hanzlovskega. ga pred člani garde osmeši, ti in moralno ubiti, ter s tem tud' oslabiti delo snujoče se patrijotične organizaciji. 2) Podp:san! odbor pop"'notra odobravj in v celoti sprejema vse izjave g. Hanzlov. skega, ker je bil v to pooblaščen od ori-prav!ja'nega odbora. Kdor ima torej kaj m vesti, naj se obrne na podpisani odbor. Kar se oa tiče peticije, je zadeva za odbor po-polnoma v redu. Besedilo potici^ ni spre-telo samo članstvo, ampak tudi dopisnik, kateri se je udeležil sestanka in ni črhnj proti besedilu niti besedice. 3.) Odbor k* kor tudi članstvo Javno obsoja nizkotne osebne Izpade, ker se iz njih zrcali vss moralna propalost znancg3 dop!sn?ka In njegovega Inspiratoria. 4.) Za naprej ne bo dopušča! odbor nikakega napada na svoji č'ane, ampak jih bo znal pobijati s sredstvi, ki so na razpolago poštenim ljudem. To si nai znana gospoda zapomnita. — Priprav« Ijalni odbor mešč. strelske gardi za K» staniev.ico in okolico. RIBNICA NA DOL» Danes, dne IS. t m. ob L popoldne se vrši občni zbor »Narodne C:ta!nice«. Ker Je na dnevnem redu med drugim tudi sprememba pravil, kar je zeio važno, zato je udeležba za vsakega liani dolžno*t. Torej na svidenje po obeda v ka« varni »Kofetarievi!« STARI TRO OB KOLPL Slučajno ml Je prišel v roke »Novi Domoljub« kl Je 5e bo! surov kakor stari. V številki 7 razlaga »Domoljubov« velemodrlja« svojim backom, kako Je stara liberalna trdnjava Stari trs padla v klerikalne roke in se zgraža nad neko osebo, ki je povedala samo gola resnico o kaplanu in Mihellčo, čei. da ie prodajal maslo po liberalnih listih ter prav neumno zavija, di naj ga še naprej prodaja, da si kal zasluži, ker od Žerjava in Zop> niča Itak nima ničesar pričakovati. Dotičn! klerikalni bacrk naj si zapomni, da snto dosegli od dr. žerjava že več kakor od vseh tigrov skupaj. S svojo zmavo v Poljanah nal se M'he!ič nikar ne to»aži. staj sam ve, da )o je krvavo zaslužil. Zbrcsil je neštero podplatov, s! pokvaril kolo in rudi precej vina se je popilo na njegov račon. Siwr pa zmaea n! tako sliaina: 151 glasov proti 250 drugih strank. nI baš tako sijajno. Doptsun-ček se za'etava dalie v napredne učitelje, češ. da zavajajo mladino v brezverstvo ia in da so pod njihovim vodstvom fantje graiall po Starem t-gu In se veselil! zmag« Narodnega b'oka. Fu pravi, da se grehški Filharmoniji in potem še opetovano v Zagrebu. Dosezal je velik uspeh pri kritiki ia publiki. Dr. Cerin, ki nas ie na svojih koncertih seznanil že s celo vrsto jugoslovenskih skla« dateljev in virtuozov (n. pr. Risto Savin, Dobronič. Paunovič. Premrl, Adamič. Par« ana. Trošt. Tkaliič i. dr.), nam v ponedeljek predstavi tudi Fr. Lhotko. Lhotka je bil rojen leta 1883. na Ce» Skem in je leta 1905 absolviral praški kon« Servatorij z odličnim uspehom na instru« mentalnem in kompozicijskem oddelku. — Tudi Anton Dvorak mu jc bil učitelj. Kot komponist je prvič j3vno nastopil na Du« naju ter je dunajski konservatorij s svojim orkestrom pod dirigentstvom ravnatelia ba« rona pl. Pergcrja izvaial Lhotkov »Scherzo« r F.duru. Isto komp<>zicijo je izvajal nato tudi praški konservatorij. Leta 1908. je odšel v Rusijo in jc bil uči« tel j na konservatoriiu v Jekatcrinoslavu. — Toda že leto nato je prišel k zagrebškemu kazalištu. postal leta 1910 učitelj teoretskih predmetov na glasbeni šoli Hrvat, glashen. zavoda in je zdaj že 15 let profesor na Kr. muzički akademiji, Profesorski zbor ga je izbral letos že tretjič zapored za rektorja muzič. akademije. Obrnem je bil osem let dirigent hrvat po V. udruženja »Lisinski«, ki g« ip vadd aa Dunaj, v tu.no, fUcn. Črna, Krakov in Lii-h'jano. Povsod je prirejal iz« redno uspele konrerte. Čeh l.hotka je torej eden najodličncjših delavcev na polju jigoslovenske moderne glasbe; zato ca v ponedeljek pozdravimo z zasluženim spoštovanjem. G. Med revijami Na prvem mestu nam |e omeniti vsebinsko in po opremi vsestransko na višini stoječ »LETOPIS MATICE SRPSKE«, kl izhaja v Novem Sadu. Februarska številka objavlja članek Svetozara MMe lča »Naše stranke«, kl ie iz«el 1. 1866. v »Zasta vi«. Dr. Jvetislav Predič priobčuje razpravo o umetnikih in občinstvu, dr. Oeza Farkaš go\ori o dcmokraciii in o sposobnosti naroclnos'nega pri'aganla. Dr. Mirko Kosič se bavi z vprašanjem agrarne reforme v Češkoslovaški, dr. P. R. R^dosavlje-vič pa s problemom Indije, hiuduizma In Ohandija. Kašanin prispeva novelo »Udo-vica«. Desanka Maks:movič pesem »Zn-borav«. V Pregledu le čl ati sestavek o Rollandu In Ohandilu. Reviia ima poleg tega vrlo zanimive beležke. »JUOOSI. A VENSKA NHVA. oblavlja na uvodnem mes ti petega zvezka Luja Vr^J. ntiviča člamk «Sp'iet pred šezdeset godi-na«. Vladimir Nazor prispeva prozo »Voda«, Ante Cettineo »Dečaka«, Zlatila Turka!) pesem »Moja liubnv«. Sledi Misliva Miltnlloviča spis »Smrt princa Karneval.i« :n dr Milana Preloga razprava »Petar Ve-'ikl<. Med beiržkami či^anto 1 ovričevo poročilo o jusosl. režiserju Emilu Nadvornl-ku v Prozi. »POPOTNIK«, pedagoški ln znanstveni Ust prinaša v prvi in drugi številki letnika XI.VI. I.ichtenvallnerjev članek o bistvu in pomeni: delovne šole in njeni po-j uo uresničenja v sedaniih razmerah. Mil R. Majstorov.c se bavl s pedagogiko Svet Matkoviča, F'iza Kukovčeva razpravlla o kmetijski-m pouku po načelu samnpridoh'!-nost! na ni^ll stopnll. Razgled obsrga slovstvo, časopisni vpogled In rubriko To In ono. Zagrebška »NOVA EVROPA« razpravlja v sidmi številki o Sarajevskem atentatu pred svetovno jivnostjo ter o Anaio-Iti Franctju. v osmem zvezku pa obdeluje aktualni probi-m tiskovnega zr.kona, katerega načrt oNa«. !|a v celoti. OtTunjrimo še beegrajski «VENAC«. ki priobčuie pesmi, prozo, č'anke ln ob'čaini »Omladinskl glasnik«. Glavni sestavek v nevezani besedi z?vzcma topol Popovičrva proza »Vo JordanJe«. Gebar nadaljuje »Do-živlbje hožanstvenega Odisela«, Fabius Juninr pa op:su)e .Hn^lč na obali Temze«. Izšti sta tudi »GRlJD-\. In »MLADIKA« z zabavno In poučno vsebino. V .Grudi« zasluži posebno pozornost Aristolanova komedila »Acharnjanl. v prevodu unlv. prof. Bradača, v .Mladiki, pa Jack Londo-nov roman »Krištof Dimač«. Premilera »Mlsl«, drame Leonlda An- dreieva. bo v ljuhiiansVem dramskem g'e-dallšču v sredo, dne 18. t m. Sodelujejo dame: Rogozova, Juvanova. Medvedova. Vida ter gospod'e: Skrbinšek. Rogoz. Kralj. Cesar. Jerman. Jan. Režlra g. Skrbinšek. Cellsko meseno gledališče. V torek, dne 17. t. m. se vrš! v celjskem mestnem g'e-dallšču premijera Golatjeve kmečke k"n e-diie »Vdove Rošllnke«. Gostuieta člana ljubljanskega Narodnega gledališča ga. Juvanova kot vdova Rošlinka In g. Cesar kot Rožmanov Janez. Od domač:h Igralcev nastopita senlor ce!|sk!h Igralcev t. Rafko Salmlč In ga. Vorhach-Saderjeva. Str'ndbergnv »Peterček« na mariborskem odru. V naikrajšem času vprlzorl ma-rll>orska drama eno najznamenitejših Strlnd-bergovlh pravljičnih Iger »Peterček gre po srečo«. Delo. k! je razdeljeno na sedem slik. zahteva zelo velik aparat: nastopi ves dramski ansambl: pevske točke študira g. Harastovič. baletne pa ga Harastovičcva. Da bo vprlzoritev čim dostojnejša. se je po rež!serievem načrtu nabavilo tudi nekaj novih kulisnlh delov. Režlra g. V. Bratlna. — »Peterček« Je bil prvič vprizorien v decembru 1883. v »Novem gledališču« v Stockrioirru: uspeh je bi! Izvanredcn: 76 I zaporednih vprizoritev. Tudi na našem odru je pričakovati svojevrstne in pomembne vprizoritve teza popularnega dela. Proslava Fr. S. Vilharjeve sedemdesetletnice v Zedinenib državah. Jugoslovenskl rojaki v ameriških Zedinjenih državah so zelo častno proslavili sedemdesetletnico zaslužnega skladatelja Er. S. Vilharja, čigar ©oero »Lopudika sirota« sns Culi t JftoS. • I/--' Continental izdelkov 1925 M posiKtuJejo vsi boiW avtomobilu*. Zahtevajte Izrecno samo Continental Balon pnevmatiko katar« i« vporabna u vsa normalna pistliCa. VIKTOR BOH1NEC, Lfubljana Dunajska cesta itev. 21. »JUTRO« Si 6i 9 Nedelja 15. HL!925= arstvo Tedenski borzni pregled Zagreb. 14. marca. Na efektivnem tržišču je bilo ta I teden spričo precejšnje likvidnosti na I denarnem tržišču zelo Drijazno razpolo-hanie za bančne panirje. Največje zanl-I matije je bilo za Eskomptno. po kateri I je bilo povpraševanje tudi iz Prasre in Ifvice. Večje zanimanje je bilo tudi za I Jugo In Srpsko. V na jslabšem položaju Ko se tiahaiale delnice Trgo. ki so prelij nazadovale, dasi toliko nezaupanje Iv te papirje nima podlage. Industrijski |?apirij p a so se tudi ta teden zelo Omalovaževal! in so bili zaključki v niih Ijelo redki. Zanimanje za državne papir-I;«. predvsem za voino škodo, je bilo ta 1 teden dalje nezmanjšano. Po niih po-I vprašuje tudi inozemstvo. Po njih po-ICuriha in Prage. Tečai voine š^ode se ie dvignil ta teden od 155 na 161. Na deviznem tržišču imata nalveč-i0 ulogo lira in češkoslovaška krona. I Ver velik del zunanje trgovine kalkuli-|r2 na bazi teh dveh valut. V zadniem sicer ni več toliko blaga na po-Isudbo. vendar ga ie nrilično zad^tova-llo za kritie novpraŠevania. Pridno ?e Irastopala tud! Narod«* ban''« in daal povprečno dnevno okrog 5 Ido 6 milimnov dinarjev. V danaSniem svobod n em prome-I ta je bila tendenca nespremenjena, a 1 oromet minimalen. Eskomprra ie zadr-J žala svci čvrsti tečai ln se iskala po ! 23 Ido 324. Povpraševalo se je tudi po volim škodL — Na deviznem trz;šču se bila I tendenca brez poslovala Ponudba je I bila nekai večja, a povpraševanje mini-lmalno. Blago se le pornialo po na«'ed-Iniih tečaiih: Dunaj 879. Italija 253 5. I \'ewyork 62 2. Pariz 320.5, Praga 18525 | ia švica 1201. Uvedba zlate bilance v Avstriji AvsirtjskS zakonski načrt a zlati bilanci je bil od avstrijskega ministrskega I »veta ie prejšnji teden sprejet in bi mora! biti pn vesti z Dunaja te dni pred'oZen na-I rodnemu svetu. Po določbah načrta sme Isajmanjša gtevttica delniških družb po prevedb? zrašaU i 00.000 Šilingov, družb s I omejeno zavezo pa iO.COO Šilingov. Ako pstar.e delniška glavnica kakšne dražbe I -ajvec za eno petino za mfnlmslirtm sne-Iskom, se mor« temeljna glavnica vstaviti ' s 100.000 šilingi in razlika vpostavltl v i otvoritveno bilanco kot konta razvredene j Ravnice. Konto razvredene glavnice se [atora poravnati v prvih treh poslovnih le-I :ih fo do popolne razdolžitve se ne *mc j razdeljevati nlkaka dividenda. Rezervni I Sond ne sme znaSati več kakor polovico lastnega premoženja. Delnice se ne smejo gasiti na nižji znesek kakor 10 Šilingov. | Za o snovne vloge družb z onv:jeno zave-| io se določa najmanjši znesek i>0 šilingov. Ako se izkažejo 3 prev?d!v> manjše I delniške vrednote, se mora razmemo :-nanjšat! Število delnic. Dovoljeno je zlo-ienje delnic, da se doseže vrednost dei-eice v zneska največ 50 šilingov. Pomno-tenje delnic brez vplačila se sme zgoditi samo, ako po stvoritvl najviSe dovoljene rezerve odpad« na delnico več kakor 150 Šilingov. Pri zložitvah se mora to deinlčar-| jetn. ki nt razpolagajo z odgovarjajočim ■ številom delnic, da bi moeil dobiti novo I delnice. Izstaviti deležnlce. Te deležnlce se morajo glasiti na S SiPngov aH pa na večkratnik tega zneska. Zneski pod 5 šilingi se morajo dotlčnlkom Izplačati v gotovMl. Spremembe v precenltvl nimajo načelne davinth posledic ne za posiovno leto nnve I ocenitve ne za predhodna poslovna leta. Vendar obstoje glede tega načelnega sta- lišča izjeme, ki so naletele r pos'ovb& krogih na Živahen odpor. Kakor poroča dunajsko časopisje, se pripravljajo po željah gospodarskih krogov nekatere spremembe v tem načrtu. Tako med drugim zahteva Centralna zveza avstrijskih delniških družb, da se minimalna osnovna glavnica delniških družb zniža od 100.000 na 50.000 šilingov, češ da pojav! prošiega !°ta pokazujejo, da visoka glavnica ni vedno mak uspevanja dotičcjga podjetja. | K letni skupščini Narodne banke O peti redni skupščin! delničarjev Narod« ne banke, ki se je vršila S. t. tn., »mo le na kratko poročali. V naslednjem navajamo ie nekatere važnejše podatke is govorov po« sameznih zborovaleev. Zanimal bo zlasti govor dr. Vlade Mart koviča, generalnega direktorja Izvozne ban« ke, ki je predvsem povdarjal. da je račun« sko poročilo zadovoljivo in dividenda po tečaju dcinic ugodna. V svojem govoru se je peča! nekoliko obširnejše z vprašanjem odkupovanja tretjine izvoznih deviz in dr« žavne intervencije na borzah ter je menil, da ta način zadolževanja države pri Narod« ai banki ni v smislu zakona in statutov. Govoril je dalje tudi o plačilni bilanci in Izjavi!, da je aktivna z 1900 milijoni di« narjev. Po njegovem mnenju trgovinska sta« tistika n: natančna, radi čeear meni, da ima Jugoslavija večjo izvorno vrednost, kakor jo Izkazuje. Na ta način je dobil dinar ao« lidno in stslno gospodarsko podlago. Mar« kovič je za aeflacijsko politiko in želi, da se začne s plačevanjem dolgov. V svojem govoru je večkrat povdarjal, da država na sme kupovati deviz, ker na ta način is« gublja milijonske vsote. V prošlem ietu je država po njegovem mnenju izgubila okrog 20 odst. diference med nakupnimi is pro« dajnimi cenami. Advokat Arsenije Stamenkovld je v »vo* jem nagovoru najprej vprašal, kaj pomeni v bilanci na strani aktiv diferenca v znesku 505.451.198 Din. aH je to mogoče državni dolg. odnosno izguba iz deviznih poslov. Na to vprašanje je odgovoril viceguvemer Protič v imenu upravnega odbora, da drža« va kupuje devize iz novčanične rezerve in da ta svota ne pride na novčanlčni kontin« gent. Trgovec Siannjevič je povdarjal. da se iz« vozni posli nahajajo v krizi zaradi umetne hausse dinarja. Skoro vsi izvozni posli so prestali. Turščica, les, jajca se izvažajo v zelo majhnem obsegu. Posebno naglaSa krt« so v lesni industriji. Svoj govor je zaključil a besedami: «Ako se bo izvoz zanemarja!, se pozneje dinar ne bo mogel zbolišati s nikakimi sredstvi. Zato pustite dinar, da se sam boljša.« Za niim je ponovno povzel be« aedo dr. Vlada Markovič, ki je tudi misije* nja. naj se dinar prepusti avoji usodi. Inter« veniranje finančnega ministrstva za krepi* tev dinarja ali proti nje) itaj se ukine. Tihomir Banlč je kritiziral kreditno politi« ko Narodne banke in Je mišljenja, da a« morajo ukiniti sozenskl krediti za banke In nai se ti izplačujejo direktno na Izvoznike. Dalje je zahteval, da naj se ne dovoljuje kredit nobenemu denarnemu zavod'i. kl no* bira obresti, znašajoče preko odst. Ra« zen tega naj hi te zabranila udeležba čla« nov upravnega in nadzornega sveta Narod« ne banke pri drugih podjetjih. Din fcz, maslo 5» D?b fcr, metana "f.25 D merica, mohant v hlebčkih 0.50—0.75 Din komad, karfljola 10—!2 Din kg, zelena solata v glavicah 20 D!n kg, rdeča solata v glavicah 17 Din kg, domača mešana solata 1.75 Din merica, regrat 1.25—1.75 D merica, motovileč 1.25 Din merica, šptnača 1.50—2 Din merica, čebula 4 Din kg, češenj 1 Din glavica, krompir 2 Din kg, jabolka 4—7.50 Din kg, moka »0« 7.50—8 D kg, ajdova moka 10—11 Din kg, krušna moka 6.50—? Din ks, SurSčičnl adrob 5 D k«, Mariborski trg Radi mraza (—3 C) le bU trg T4. t m ob 8. zjutraj s'abo obiskan, čeprav Je bil oblino preskrbljen; ob 10. dopoldne pa {e kupčija postala zelo živahna. Sianinarji so pripeljali 70 vozov mesa na trg ter so prodajali svinjino po 20—35, slanino po 25— 30 in drob po 20 Din kz, domači mesarji pa, k) še vedno tekmujejo s slaninarji, so prodajali govedino po 13—17.50, teletino 15—20, svinjino po 2 In drob po 10—17 Din kg, klobase po 25—35, prekaieno meso po 35—45 Din kg; v mestni mesnici so ostale cene pretežnega tedna, hi sicer za govedino 15—16, teietine 20 ta svinjine 22 Din za ks. Perutnine Je bilo oko« 400 komadov, ob deseti uri pa okoli 600 komadov. Cene so bile kokošim 25—60, racam ln gosem 50—100, puranom pa 100—150 Din za komad. Domači zale! (okoli 40 komadov) so se prodajali po IO—60 Din komad. Dva kozlička sta bila po 100 D na proda). To pot je bflo malo krompirja na trga. prodajal pa se Jc po 10.50— U Din mernik (7 In pol kg), zeljnate glave fn solata po 2.50—6 Din komad, čebula po 3—6, česen! 4—12 Din venec, kislo zelje 350-4, kisla repa 2 Din kg. Jabolka 2.50—6 Din. hruške po 6—20 Din kg. Jabolk in hruSk Je bilo zelo malo na trgu, ker se Izvozniki med tednom zelo potrudijo, da pokupijo, kolikor Je mogoče. In izvažalo v Avstrijo, Češkoslovaško pa tudi v Srbl|o. Pomaranče so stale 1—2.50, limone po 0.7»—1.50, lalca po 1—1.25 Din komad: bučno olje 25—30. mleko 3—3.50 Din liter Lončena In lesena roba se Je prodajala po 0.50—IfiC Din komad, brezove metle po 2—6 Din komad, turšč!čna slama po 25—30 Din vreča; 3 leseni ročni vozički sc bili po 125—5'10 Din komad na prodaj Kmetje so prlpeHall v sredo 11. t. m. t voza sena. 3 vozove otave tn 2 voza slame, v soboto 14. t. m. pa 10 vozov sena, 8 vozov otave In 7 vozov slame na trg. Cene sa bile senu in o'avi 75—90, slami pa 50—62.50 Dia za MM Iu. « Dunajska bom sa Irmetn**« o-^ikte (13. t. m.) V soglasju z oslabelimi noticami v Ameriki kaže dunajski tre slabo tendenco. Notlralo v šrlingih za 100 kg vključno blagovnoprometnl davek brez carine: p š e n I e a domača 55.50—56.50, madžarska a Potlsja 60.50—61.50, Jugoslovenska 59— 60. Rosafč 60—60.50; rž: domača 49—5"; JeCmen: domači 49—54: torščlcs: 28 —29; o vas: 40—41 šilingov. Ljubljanski trg Na trgu le vsega blaga dovolj, le krhm-plrja stalno primanjkuje. Nalveč pride na trg jajc. Zelo mnogo je tudi jabolk, kl pa so kljub temn stalno draga. Cene so drugače v glavnem nespremenjene. Cene: govele meso 17—25, telečje 20— 30. svinjsko 20—25, kozllčle 25—30. ko-štrunle 18, slanina 25—27 Din kg. kranjske kiobase 5—10 Din komad, kokoši 30— 60 Din komad, domači zajci (k"ncl) |0— 20 Din krvmad. jalca 0 87 —1.25 Din komad, mleko 3 Din liter, sirovo maslo 35 e= Položaj na našem žitnem trilSču. V kupčiji s pSenico le tendenca ta teden ponovno »«labela radi večje ponudbe ln zlasti zaradi občutne balsse na sve»ovnem trgu. Promet !e bl! pri nas v sp^šnem nekako živahnejši, predvsem v moki. s katero se oskrbnie)o trgovci za velikonočne praznike, ko bo konzum povečan. Na evropska tržišča prihajajo večje količine ameriške pšenice, katero v večji meri uvažajo tudi naši pasivni kraji večinoma preko Trsta. Enak Je položaj na tržišču s tur-Sčlco, kateri cene stalno nazadujejo. Zaloge turščlc« v naSI krallevlnl so obPne. Cene: pšenica, baška 75—76 kg. 2 % 415— 450: sremska 435—445: oves. baškl 3no— 3!0; turščica. promptna 175—185 Din; moka »0. 600—fifio n. = Petrolejki vreld v Jugoslaviji. Pišejo nam: Na Vašo notico o petrolejskih vrelcih v Jugoslaviji bi pripomni!, da sem J" v oko&d Rogatca ob Sot!', ztasti blizu Sv. Vida (občina Klenovec) vide! na vodi sledove nafte. Obenem omenjam, da v premogovniku v Klenovcu (Hrvatska) Cesto nalete na sledove nafte. Mogoče bi bilo dobro, preiskati to po strokovnjakih. r= Prisilna poravnava Balkanske banke v Zagrebu je bila končana 10. t m. Vlagatelji dobe 50 drugi upniki pa 30 Po likvidaciji banke debe še ostali znesek. = PovolJnI Izgledi ra novo iobaču« posojilo. Uprava državnih monopolov v Beogradu \-cdi pogajanja z Anglijo glede tobačnega posojila v znesku 2 milijonov funtov šterlingov. To posojilo bi služilo za flnansiranje produkcije tobaka, izgledi za posojilo so ugodni. Tvornlca a Salta v Vršcu. Pred vojno le obstojala v Vršen tvornlca, kl se ie ba-vila s čiščenjem asfalta. V začetku vojne Je prenehala z obratom. Sedal pa so Izgledi, da bo mogla ponovno otvoritl obrat. *= Nove tvornlce tobaka v SrbiII. V MSu je JvojeČ3sno obstojala tvornica toaaki, kl je za časa vojne tako propadla, da je no-trehna temeMiteea renoviranja. Zato se ie z mnogih strani predlagalo, da se sploh opusti fn da se zgradi namesto nje nova v Smederevu. Končno se je stvar tikj uredila. da bosta dobila NiS i,i S r.ederevo :vor-nld. a razen tega s; bo zgradiia Se ena tvornica v Velesu. = Prot! Izvoza kož z volno. Ministrstvo trgovine In Industrile Je prejelo od Udru-ženja tvorničarjev finih kož v Zagrebu spomenico, v kateri to udruženle protesti-ra proti nepravilni Izvozni carini na volno In kože. Ker se na Izvoz volne plača za 100 kg 1000 Din Izvozne carine, a n? kože pri 100 kg samo 2H0 Din, so trgovci z volno poslednji dve leti izvažali samo kože, In to obenem z volno Na ta način jim nI bilo treba plačevati visoko carino na volno. — Proda'a fižola, lanollfia. etra in raz-bužavaločega sredstva se bo vrSIla 8. aprila orl oblastni upravi bolniškega fonda dl-rekclle državnih želernlc v Zagrebu. Predmetni oglas le v Trgovski m obrtniški zbornici v Lhibllanl na vpogled. = Cene olivnemu olju padajo. Po vesteh iz Dalmacije so cene olivnemu olju nazadovale tn se gibljejo med 15 do 17 D. Zaloge olja so še velilte. — Dobave. Direkcija pomorsko* saobrs-čaja v Splitu sprejema do 20 t. m. ponudbe glede dobave strojev za obdelovanje lesa. — Pri hitendanturi Dravske dl-vizijske obla«tl v LJubljani se bo vršila 18 t m. ofertalna licitacija glede dobave n.e-sa za Ijiibliansko garnlzlio, dne 24. t. m. pa glede dobave Jsn.OOD kg ršenične krušne moke (tipa 80^). — Vr?>le se bodi naslednic ofertalne Hcltaclte: 24. t. m. pri direkciji državnih že'eznlc v Suhir!cl glede dobave sanltetskeea materiala; 28. t. m. pri direkciji d'žavnrh železnic v SiibotlU rlede dobave pos*ebnega perila, blazin Itd.. Pri direkclli državmh itleznK v Sarajevu glede dobave obročsv; 6. aprila pri j|rrk-clil državn:h Je!e7«'c v Subotlri glede dobave tiskarskih strojev: 8. aprila pri ode-Ijenju za mornarico v Zemunu glede dobave lOO/iOrt kg pšenlčne moke št. 6 tipa novosadske bnr7e: 10. aortla nri tiprav! državnih monopolov v Beograda gifde dohave 50.000 kg čistega benrina; pri dl-rekc1)! državnih železnic v Sarajevu glede dobave lesenih rlržalev Itd. — Prometni oglasi so v Trgovski In onrtnISki zborn!ci v 1 :>ibljani n* \'pogled. = Prvi Izkaz Avstrijske narodie banke r šilingih. Po Izkazu z dne 7. t m. Je obtok novčanic v Avstrill nazadoval za 38.58 milijona na 757.15 milijona SIMngov. = Ve'?ka Ins^lvenca v Rudlmn io pogostoma. Velik vpad mraza Je pričel ie poprejšnji petek in soboto; v soboto zjutraj je mrzel zračni val. prihajajoč z Ledenega morja, preplavil vso aeverozapadno Rusijo, Sk&ndt« navijo in Atlantski ocean tia čez Islandijo. V nedeljo ie dospel že do Poljske, Nemčija tn Anglije kjer je povsod snežilo že r nede* Ijo. v pondeljek Je mrzla struja preko Fran« rije in po ovinku na vzhodu mimo Alp t» dosegla Sredozemsko morje ter povzročila nenaden vremenski preobrat z viharji ia snežnimi meteži pri nas. v gornji Italiji is ostalih deželeh v bližini severnih delov Me* diteraneje. V večini srednje Evrope ln tudi ponekod na zapadu je padal sneg. Sredi ted* na je mraz prodrl celo v Španijo. Italijo la na Balkan, edino v južni Rusiji se je ie dr« žaio toplo vreme: v sredo zjutraj je imei n. pr. vedno toplo Lugano 3 stopinje no4 ničlo, Bordeaux v južni Franciji — 5 sto« pinj C, Moskva še vedno 3 stopinje C nad ničlol Ker je velika depresija zelo počasi odhajala preko Rusije, Je severni veter jA ha! preko Evrope skoro ves teden In Jo ie bolj ohladil: koncem tedna, ▼ petek zjutraj je imela še vedno vsa Evropa od Hamerre« eta do Madrida. Rima in Soluna temperafiv ro pod ničlo: London je imel — 3 stopinj« C, Pariz — 4, Madrid — 2. Rim — 2 atopi* nji, Beograd nič stopinj. Miinchen — 15 »topinj. Dunaj — S. Berlin — 10, Krake* — 18, Petrograd — 9. Arhsngelsk — 14 to Hamerfest — 4 stopinje. Ob 7fl'»-* ■aaaaaaasssnaaai Priperoiamo knjigo s Sfoianovit l Kc^anovsta Popis biike In njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja t poitn no vo«tčuJe giadusnt smeri-ke univerze v W»-sblngtr.nu. D. C. T dlnl A. M.Naslov pove A'omp G>moany, Kongresni 're 3./I. 12<».» Strojni i n žen ir liti daloUroga ezlr. "ovabilo k possisn em. Pismene ponudbe te na-sovitl pod .KrCIestv« dete* nn Aloaa Coaa-r. svoji že ukoreninjeni navadi. Monsoreau mu je torej smistii uzde in konj je dirkal svojo pot, s svojo običajno naglico, ki je bila uprav bajna v primeri z drugimi konji, ln se Je prt pogledu j hladnokrvno. »Kako morete to tajiti, ko sem vas videl!« «KaJ, na vrata dvorca Meridor okrenil na levo. Monsoreau mu je prepustil smer, in čez kakfiih petdeset minut se je s konjem znašel uprav na istem me^u, kakor včerajšnji dan. Samo da je danes bilo to mesto pusto in se ni danes slišalo nikakršno drugo h r za nje. Grof stopi s konja, se ogteduje nekaj časa. in potem stopi zopet na zid. Da se mu pa ne zgodi, kakor včeraj, in da bi zopet ne bil prisljen, da se vrne peš, vzame povodce svojega konja v roke, preje pa jih je napustil do največje mogoče dolgosti. Z vrha zida pozorno ogleduje Monsoreau na vse strani. Ali nikjer ne vidi ničesar.Povsodi je tišina, od nikoder glasu, ne postave. Redkokdaj se prikaže kakšna mlada srnica in zopet plašno prhne v goščavo. Grof premisli in uvidi kmalu, da izgublja svoi čas s prežanjem na ljudi, ki so opozorjeni, in ki jih najbrže ne bo več semkaj. Če imajo še sestanke, so jih prenesli na drugo mesto. Monsoreau zopet zajaše Rolanda in krene po stezici nazaj, proti dvorcu. Čez pol ure se nahaja pred rešetko pod dvižnim mostom. Baron je pravkar dresiral svoje lovske pse, ko se njegov zet pojavi pred vhodom. Stopil mu je nasproti. Diana je sedela nedaleč pod divnim jesenom in čitala neko knjigo, neki sodobni roman. Pri njej je sedela njena verna sobarica in spremljevalka Jerica. Ko je grof pozdravil tasta, ocledal se je na gospo. S konia stoni in se jej približa. D ana vstane, mu stopi tri korake nasproti in se mu resnobno nakloni. »Kolika mirnost, ali kolika pokvarjenost!* si gnevno misli srof. obenem zavzet nad nepričakovano mirnostjo svoje žene. »Kako bom neki motrel razpihati vihar v tej stoječi vodl?» Neki sluga pristopi, irrof mu vrže. povodce svojega konja, nato zaprosi ženo za kratek razgovor. »Prav rada.* mu odgovori ona. Baron pa ga vpraša: »Ali nas hočete počasfti in ostati nocoj pri nas?» «Pa. draži srospod baron, vsaj do jutri!* Stari baron se oddalji, da se Dobrine za svojega zeta. Monsoreua pokaže Diani na stolec. s katereea je pravkar vstala, sam sede na stolico. katero mn )e prepustna .lerica. i" lerl v Diano nog'ed. katereea bi se ustrašil tudi mars'kateri čnl možakar. Potem spregovori kar naravnost: »Gospa, kdo je bil včeraj z vami v parkn?* Diana popleda moža bistro In Iskreno: »Kateri čas. gospod?* vpraša z glasom, kateremu Je z močjo svojp votle odvzela vsak znak vznemirjenja. »Oh šeetih.* »In kie?» •V starem srejm.» »Tam ?Ni me bilo. Morda je šetala tam mola prilateljica.* Monsoreau ie bil Iznrva prec^ne^n. tako da ni našel mHa-Ijevatlia. P«fem n prevzel pniev. in vs zHen ponovj: »Onspa, povejte mi ime te^a mnža!» »K^tcretra rro*n?» -Oneea. Ki ie /vami 5etal'« .V; nv>rem reči. ker se Ja* nisem šctala.* »Vi ste hi'i. rravim vnm!» znhrone Monsoreau. c'n mu ni treba zavpiti. «Vi se mot te. gospod!* odtrovorl Diana vi da ste me videli?* »Da, gospa, na lastne oči! Kako morete tajiti, ako bi to ne bili vi. ko razven vas ni žene v Meridoru!* »Zopet se motite. Tukaj je gospa de Saint Luc, moia prijateljica.* »In gospod de Saint Luc?* »O, mlado poročena sta, on je ne zapust1 nikdar, ona ne njega. Njun zakon je nastal iz ljubezni. VI ste najbrže videli njiju.* •Ne, to ni bil gospod de S: t Luc. To tndi ni bila gospa de Saint Luc. Jaz sem vas povsem dobro spoznal. Bili ste z nekim moškim, katerega ne poznam, ali spoznal ga bom, zaklinjam se vam na to!* »Vi torej ostajate pri trditvi, da sem jaz bila ona ženska, ki je bila baje z nekim moškim tam v parku, kjer ste jih vi videli?* »Pravim vam, da sem vas spoznal, da sem tndi spoznal vaš vsklik.* »Če ste miren In razborit. gospod moj. bi vas prav rada poslušala in se razgovarjala z vami, tudi o neprijetni stvari. Toda vi ponavljati venomer eno, in meni se ne ljubi venomer ponavljati tudi svojo. Zato raje odidem*. »Ne. gospa.* klikne Monsoreau in prime Diano za rokL VI boste ostali tukaj!» »Gospod,* pravi Diana, »evo. pravkar prihaja čez stopnice gospod in pospa de Saint Luc. Upam, da se boste znali obnašati. Vsaj sebe imejte " oblasti.* Zares ta prihajala oba imenovana. Pa ne s strani stopnic, ampak s strani drevoreda, šetala j skupno, pod roko. ona v sinjem krilu in ogrinjalu, kakor Diana včeraj... in prihajala sta. ker je zvonilo na južino. Oba spoznata grofa, in takoj zaslutita, da bosta s svojo prisotnostjo osvobodila Diano iz velike neprilike. zato sta se požurila k njej. Gospa de Saint Luc se ploboko nakloni pred Monsoreauom, po običaju one dobe, plemič de Saint Luc pa krepko stisne roko. Zamenjali so nekoliko ljubezniivosti, potem je Saint Luc nalahno odrinil svojo ženo proti Monsoreauu. sam pa je vzel Diano izpod roke. in tako porazdeljeni so skupno odšli v dvorec k obedu. V Meridoru so po starem običaju izza časa kralja Ludo-' vika XI. še imeli glavni zajtrk ob devetih predpoldne. Monsoreau je sedel med Saint Lucom in njepovo ženo. Diana pa med svojim očetom in gospo de Saint Luc, svojo prijateljico, ki je spretno tako razmesiila goste. Vodil se je obči razrovor. o prihodu vo«vode v Angers. o kralju in Parizu, o poseldicah tepa pokreta. o kraljici materi, o preteči državljanski vojni. Potem tudi o lovu. Monsoreau bi se bil razgo-varial o čem drugem, ali njegovi mizni prijatelji so se trdovratno v ribali na te snlošne predmete, kakor da jih naenkrat zanima ta politika boli ko vr rupo. In M"n«oreau tudi sedaj ni imel uspeha. Saint Luc pa je gospej de Monsoreau neopazno dvakrat namerknil, kakor da jo hoče s tem znakom ribodriti in jej reči: »Le zaupanje, gospa, kmalu bo vse bolje., Ze zori!* „Jutrov" roman loci m katerega skoifnskoi a*, peta vseh-na, prepleten* s fantastičnim! zaptetljaji ol začetka do konca, Id prlnaSajo navduie.jer t fiUtelju ( Interes«ntnir rarmoiavanjem vsak hlj nrest ntčenja, kl mu i* s'edi razočaranje In kon. stemadja In zopet pre. senečenje tako, da jo fitateljl ne-trpno pričg. kovali vsako nadaljevc-nje romana, je izšel b se dobiva pri upravi .Jutra4 v Ljubjar.:, Vsi ki so ga Stali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj naroče za svoje domače knjižnice Boli zabavati Vas ne moro nobena knjiga «ezana rane DH 5". BroSiiar.a pa Din 45. Priporočamo novo Izdajo romanov i Cyclamen j BroS. 22 D'n, vet. 27 Din, r f>it. 1*25 Din ■ Agitator Brol. 18 Din, vet. 23 Din, poŠt. 1*25 D e Izdala JIH J« Tiskovns za-trnja J v LJobljaei ■ Oblastna monopolsta direkcija v L|a' l]an! razpisa]« na dan 19. aprila 1L ponovno ofertalno licitacijo A) za prodajo v zalogi nahajajočih se: 1. malih zabojev od pločevinastih spojk, 2. velikih zabojev od cigaretnega papirja, 3. starih sodov od olja, 4. odpadkov od jutnih niti, 5. odpadkov od pletenine iz kozje dlake, 6. odpadkov od konopcev črnorumenih, B) za oddajo v enoletni zakup: 1. odpadkov od jutnih niti, 2. koruzne slame od ambalaže. Interesantom-tuzemcem je vložiti do 10. ure dneva licitacije kavcijo v iznosu 5%, inozem-cem 10% cd ponudene svote v blagajni tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani materi jal, kakor tudi dražbeni pogoji so navpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani, kjer se dobe tudi vse tozadevne informacije. Iz oissrne Oblastne montrcofske direkcije v Uubliani, št 270 14 19251, v Liubliani. tua« SIKGEli šivalni stroji so na vsem svatu potnani kot caibol^i Slnger ilvatnl »troji C0U8NČ t CO, NEVU ViJt ___Prodaja aa obroke UUaUAiaA, Setenburgova nI. 3 Centrala za SHS: E53ED, MaruPčeva ulica 5 Zaatooatv« • vaeh ometih 33-« Ljubljana, Pod Tranio tla«, a svele cvetje n^S Uskov« t napisi i Id. ločno in po smernih censh. 66-a Razpis lititaciiezazgradta novega šolskega poslopje v Žvirčah pr! Žužemberku. Krajni šolski svet v Žvirčah razkroje favno t^naa'-jlfalno d^stbo v svrho oddaje gradbe nov?ga Šolskega poslonja v Žvirčah. Gradbeni stroški so proračnnjeni na znesek 400 000 Din. Poda>1« al i th canah. Iabtom|t« vo-om te eeatk i I D<>bro izvežbanega pomočnika ali pro3a?alko papirne oz. galanteri?=ke stroke sprejme tvrdka g-r čar S Ccskov ek, Ce!;e „AUGOLATOR" iaba'acijsiit aparat ae sme Mnj.ati « aebea' diutiBi, a«ba«iti t< ge nora «*ak posamenitk. ako»kr&i u sto e »dra»je. 5A .bOLAaOB', inheiacijski aparat, idtati t aajsigntaeiiiB uspi-bon tse boleli Jspn^B orgiiiuv, naega m pupuluega apa'> stilno «o'Mn)h re-ah vr»e-i;»|t -mo v t gov|-<{ ,,Brezilačn9 loterijo", ro'nm kat re )» m >eortt da d«hi knnrr lečo <1-»rl'o. ne da hi UM ?rtvnv«l. Kd xr t tej ko"' na ekret aH » presledkih b!""a za 2S1 D'n. do*« bremlaiao po I • ff(ko, s katero Ima pravico 'fra' na tej loteriji r»i 1 zeora1 om njeni tvrdt;i. kakor h t < e pr.'danrea blasa za cm njeno št vlo $T--fk Ta So?erl!a Ima 1809 tre!ta s T20 debithi. 3sn srcitianj« aa pravočasno objavi Zrebanie ood knti'rolo dr V. Pfeiferla naj-■ aanefe w juliju 1325. D 'bt'. Filiale v Hrsnjn, L^nblJazU fn Maribora sprejemajo in obrestujejo najbolje fw na knjižice in n tekni! m Eskontlrajo menice lzvrSu|e|o vse v bnnCno stroko spadnJoCo posle najkulantnele Hs-Ha-Ka Čopiče za slikarje, itaarla la al*akarie izdeiuje najceneje Hlnko S mane, LJub^ana, Tri*"* - e. S. Zahtev:: j t.- c»ntfc' Oor 5tev.: E A I 13/25 ne beiM strpa! ae, Imim močo« <>bl*ke, ker sera kctll sokio C veistrqot«ll a. giermtekl Ca>i« it. 23, katera ra/ pa* Ve iriežni tat.,0 m M l>'n. motsn i-v»«t m 70Di-i. fini kam^irn m 80 Din. IlesTsvanl _ tenlk s tet 1000 alU aml ge n -Sije vsakema reuni', vzorci ol sokna kamgarne i« razne Risnofa' tnrae rnbe pe tam« ra fi dni na og ed Kdor pride r vtake-n ojfbn j kepotat. dobi aakspo primemo potrnitev f«tn e NaroČila tet 500 dlnerier rešiaiae prosta. Trjovel ea gret eeae. ios-s Dražbeni oklic. Dne 1S. marca 1925 eb 13. uri e?s« dalo bo v Medvodah, vila Urbans, so javni dražbi sledeii oredmeth Razna posteljna oprava, pohištvo, salonska ura z r.i-ha'om, ura budilka, slike, kipi iz gipsa, cenina za turiste, slamnati okras'.:i, divan, umivalnik z ogledalom in marmornato ploščo, porcelanasta umiva'na garnitura, karnise, po-^telina odeja, svitilke, razno moško perilo, telovadne hiače. 'epice, zaslori, posteljna preginjalka, več slamnikov, sob ie kredence, omarj za kn ige, r22no pohištvo, razna posoda, setvisi, kuhinjska oprava itd. K draženju se bo začelo pozivati še-le pol ure po zgora! navedeni uri; medtem se lahko ti predmeti ogledajo. Zapuščinska zadeva: Eraa Janežič iz LJubljane« Okralno sodišče v LJubljani, odd, V. dne 3. marca 1925. iJ4-« I 'M 1 TALM&Ni /AKAkAbA IPAK NAJaaUA Zahtevajte !o povsod! Za mladino aaračila novi knjlgli F;i?p Dam. i Kako ae ao vrag! Ženili. Broširano 30 Dio, vezano 35 Dia, poitiuua 150 Din. Levstik Vlad.i DeSek brez imena- Broi^aoo 2j Ou. vezano 30 puimin* 1 60 Din. Knjigi sa eiaraSata prt Im]2garnl Tiskovna za-ra^a v Ljubljani, Prešernova ulica SL 54. 3 K »JUTRO« «i 81 11 Nedelja 15. m. KES: Mati oglasi, kl siu*fJo v posredovalne in socialne immm občinstva, vsaka beseda i® p«T. Najmanj£4 znesek Din 5*«=«. > Žcaitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega sasfaja, vsaka beseda Din !•—, Najmanjši snesek Din IO«-* Slamnike fn svilene klobuke •o sajDovojfi. »eio okusni go-", la EiJnUJUi cenah taSo? t«di rarr:o precb- t! tu rt no priporo-i« r.odal atelje BARIJA jlGLIC, Ljubljana, Slom-fzjrt ulica It. 87. 118 podkovanle kon? jsts pod kova, mala, {t. 00 _ 12 Din: srednja, It. 8 _ i«29 Din; velika. it. * _ li.sb Din Knnstter. Le-» z*i, pri kiUžuJ tevarri. ' - y mm Pekarno obrat vzamem T aa-Ueu Ponudbe na opravo ' >'.ra« poS Pekarija 8«81. £581 Stare slamnike prejema v preoblikovanje, ^tecj« ia barvanje po cizkl la n priporoča J. S!;::.bene?, Dteaajsk* cesta Damskl klobuk! sajaovejši te pravkar dožlil Kristini Stadle?, Ljubljana. 6». Petra eesta št. 28,1. — Priznano solidna cene, pre-i; :;kovaa}e, predelavanje io v.:rranje vseh vrst točno Irmaje. JetfcCaas »e sprejme tfeska. 6799 Cementne cevi res, torcco, ploSSe ea i.ik. ograje itd., itdeluje D. Cihlar, jjcbljiii, tel«, fca it. 7S5. 6043 Ločen trgovec Baobraiee, 40ietaj mož e dvema dečkoma, Išče ra takoj timpatiSno gospodinjo. ki bi opravljala vsa oprsvlia tričlanske dru.Mne. y aests ob I>r»vi. Mirno domske iivljenie. Ponudbe s sliko !n tabtevkl pod •Rodbin* £861» aa apravo •Jutras. 5031 Služkinja H M tnala kuhati te? M opravljala tudi drura hISna dela, 62 sprejme pri majhni boliSi druiinl. — Plača po dogovore. — MaiUv prtvo eprs7a »*otra» 605« Modlstinja spretaa, k! ena vsa Bodi-stovtks dela. te sprejir.e takoj. Brana -ia stanovanj« i hiši. — VeE povs uprava .Jutra.. 6021 šivilja gmotna sauio-lojnega deta la gospodinjstrBj M sprejme v Srgoviai or«a saal., G lise« SS. 6(157 Vajenka za čpsesrijsko trgovino — katera izia ie Uctao ainc dofco al! pa je le ItuCena, se sprejme. Ponudbe pod »Vajenka i925> n» apravo .Jutru. »47 Preoblikovanje slamnikov »d 40-—50 Din. Predelovanje svilenih kiohofcov od 70 do Dir. priporoča sodni n!o3 ss vodaiko»ea tfim lepa le. ©14 Pek. mojstrom! fc;aganje fcertov, bodi«! ta e;.eke ali Povii-s, naprtv-!jaa natančno in hitro. — f.-': *"? pobndbe pod Šifro »Ofpr.Siager« S£ ncravcistvo •Jatra*. K3J Strojepisje ^oactije go^podi^na. Poirve it od i —z cro. Ka.lo* » swa*i aJntria. tCit Kroj! <*|aAd«rBejšl. po meri, u *rae fn po^pode a catanS-iT. pcukem Ifi marca te-:t< :t kroja!«. Šivilje In ta »2cn|»rabo! — Od mlnl.tr. u treovino la obrt konce«, fcojaa Inla i I^ubljanl, Cdiivsk« S. «976 Strnjenisle fr?. Sonce«, aa.ebno 5K«. sina o rs S Din Oita teiaS, Ljubljana. Valva-»?jcv trg 8. pritličje. 613« !n?tnikcl?e akademik-tPbnfk gred. pod otrodniml ro- ICasloT pove stprpva Jutra.. «092 Pošteno dekle staro 30—80 let, kl urni kuho ln druea lahka hi>na dela. se ttprfjme takoj. — Zglafitl ee je * Skofji rilci St. g, pritličje, desno. 3rt45 Vajenca sdrtTOffe. It dobre rodbine. s prlm''io Hol.ko Itobrasbo apreime nanufakturna tvrdka rraac Crobsfb. d. l o. i. v Kranju. De*ke je takoj oseboo predstavi«. 30!» Dekle pridr.o, poSteno Is »rešljivo, ki ena tadl knhatl, • večletnimi spričevali — se epreftne kot natakarica. — Ponudbe na upravo «Jtltro» tod isaCke «Deiela 87.417. 6038 Deček poHtenlb starcev, stav od 18 do 20 let, se takoj »nrejnae sa vsa domala dela. — Prednct Imajo oni. kl so nekoliko ivnrleni v kletarstva. — Vinska Uet P»'"l-kera, Laiko. SAM DeHlee prida« Is taneililv«. prt|Kf rr^.rn ea vrjofltelHea. aa- tsfcarice. podnatakaHee. va-mMnle otrok In slnIVleie. Mest* dobli« po Jo- ffoslavili. 7a odgovor Je nrllof.iii rnamko ea t Wn. Rrvri. Rufie?. posredovalnica sluSb, L!utoffleT. Slovenll« MSS Inštnilctor se l?oo ta pouk v knjigovodstva » »ef.rnlb arah. Naslov pove iprava .Jutra., 3960 S«t»5k!»»tii dobrtb k n h 8 t I la o|»ravmtl Vlln4no*t in »nanf* n»m« Slf^tra tprlTra pf.^ni pove oprava eJntr&». 61S5 Oo^re Š^vTfle na tre- ta ne ?n I^r.sV* araj- ♦■e. Pocenila ^je T«*tlMa. d. d., Krekov trg itev. f« 6642 Knjigovodja veSo popolnoma atnerikrns-t»k»pa kojigovodPtTa. tnia-Seo slovenaketra, nemžkegA in »rr»o.VT. j^rika, «9 po«i -sprejme. — Ozira §tamo ca prvovrstno moS. Ponadbe je poslati »a pcHoi preda! 8 v Celja. 5743 Vajenca so sprejme so sprejme v fotopr^fiSni ta vod. Poboji: staro« od 15 do 18 tet, cf kaj rasre-Hov srednjih iol tn vesel j« do risanja. — Pismen«* ponudbe na «Jntra» pod «5i>ajigraf». š»706 Šivilja ea popravljanje perila na dom, se iSAe. Ponutibe na U[>ravo .Jutra, pod sna^ko •Pripravna £8S9» 6103 Spec. veletrgovina v Ljubljani, iiče u Ljubljano starejšega ln resnega eastopnlka. Oalra se samo na trgovsko ieobra?ene re-flektante — Vpralsaja na opravo .Jutra, pori anafko •Stalna sluibe 8897.. 6186 Brivsk. pomočnika sprejme Rinko D o I e o e, Ljubljana, Poljanska c 61. 6780 čevljar. rotnočn!k ea boljSa eblta In Šivana moSka io Censka dela, se takoj sprejme. Hrana In •tannvanje v h 141. Avgust Jeglia. Rade«*. 6608 Namestitve! Pradniki. kajigovodje. In-kasanti. skladiščniki, kors-spondentl. trg. pomoSniki. agenti, voenlki. etroieplske, maSInlstl Itd lahko v kratkem dobijo primemo namestitev v t.lnbljanl. Zagreba lo drugih metrih. — Obrnite se takoj pl.meno na: Nsmjctbeno ■ 0?lasnl odlo Delta - Stana, Zaereb. Hica i7. »87 Par dobri* kovačev kl se razumelo v prvi vrsti na vfakovr.tne Inpste ln moflke. se sprefaie takoj v službo. Plaf« p« dn?ovorn Poliv. .e v nrrsvl «Jatre. pod .Dobe? kova£». WtS KrntaiJM oomnčn'k nrilfn vsakera dela. u spvelme takoj pri ft. Jsnea * Radetah pri Jld. mo.tn 692S 0«efo» Samostojen vrtnar Olsfljsll, 8S let star. t do brlm spričevalom, »elf T vseh panogah, iste stalno mesto Ksstopl takoj ali s 1. sprilom. Vatlov - Jo.lp Robii, BcOlca-Bled It. t. 67» Sobarica fl*e mesto, najraje leve« Ljubljane Dopise na npr. .Jutra, pod ioa£ke »Sobarica 16°.. S9«0 (dobe) Sprejmem učenko r trgovino « meSanim bla-rcc v Ljubljani Oskrbo aon imeti pri starSlb. — felOT v a pravi «Jc:ra>, rt Prodajalec tli Tirodajatka ta prodajo i!tSčic po »eeta. se sprej-'-'-•. Predpoeoj snainost in p' "~oyt, Ka.lov ia infor-ttcije » spravi »Jutra. f85fl v evliar. pomočnika i^al ta flaa molka le :-~cka defa, sprejme Aloj-'■j K»*ro. čevljar. LJnbno-fo<*3art. Gorenjsko. Hrana •3 stanovanje v aKt, p!:-fa *> dogovora. ESi" Močan učenec ' dobrim lepričevaloo, se '"rejme. Ponndbe oa aa-L Cntenberger de-umetni mlin, trgovina i B)eS blagom in elektrarni. 9«5h». oostaja Pre-"slja. K44 Učenec s primerno W«Vs leebra.ho se takoj .prejme v metan! trrnvirt Viktor Coni. Ro-gaSka Slatina. 63SS Treovsdkt nčeooc 9 primemo Sol.ko nsobrsv-bo. se sprejme. A. Pn*niV. tc-ovtna s Llnb- ijans. 6220 Učenec močan !n edrsv, a prtmemo Sol"kc liobrarbo. poltenih starSev. ne pod 15 let star. «e sprelrno v trgovino Ignac Andrafi« v Kranju. 892» KovašVf nomočn'k «e )5čj« ea i^ko;Sn)i ra.top. Biti cora dober podkov.ki kovaJ konj in volov Hrena ln stanovanje v h!*i — plača po do«-ovortL Ks.'ov v cjTavi .Jutraa. 6481 Oelarje spremne popolnoma ?eve*. bane ln eaneslilve. se I56e ta takoj v stalno delo. — EvcDtuelco odda tar.ea. ljivemu akordrrntn. ki Je troožen pr-loziti primerno kavcijo, knhaaje o»1jn v veliki množini. — Pojasnila daje rvan Sl^-a. tovarnar * Ljui.ljaci, Metelkova 4. 5466 šlvina-pofočnlea sj*eJtoe. — Vidmar. 7c " -"Va J. 607« M'»:š» šofer M opravlja? vsa deia v 'iladlščo. a* Ponndbe ' eina?bo eahteve plače na "2T0 «Jqtra. pod esečko a»safaitnra 2893». ene4 Mlad In čeden Ifmt "prejme kot sna,l1ee J*-"ilsi-ja orodja v tukaJSnj* ■•'tavraciio — TJaelov r^ve 'prava ijntra«. 60SS ^ Pnvenljo In Hrvaf.lro. •* sprejme. Oni. ki tnalo ' dvokolo ireeb* pred-Tribuna r. B. L., to-'»■Ti. dvokoles ln otrnlkib ptičkov, Ltublian*. Ksr-"Ska aaat* 4. «G«7l Import Dokurnente poslati — eetite-vaoo sgodfcBC. — Direkcija. «006 ifrojašk! pomočniki dobri, dobijo trajno delo pri tvr ikl I. C e h, Ponikre-Trebni«. sna? Kuharica kl samostojno b dobro kuha in opravlja tadl draga domačo dela. se SDrejme. — Poaodbe na aja. .Jutra. 8972 šivilja ta belo perilo, dobi delo na dom. Naslov pove pnr •Jatraa. SšSS Kub^rt^a In sobarica ge sprelmeta. Ponudbe na raslo?: Rasti pl. 6 e n k e. Zeasss, Kraiia getia al SS ■Mlad trg. pomočn'k želi spremenit! sluibo — Renektira na sluibo bodisi v me.tu aH v večjem pro. metnem kraja Biovenlje..— Ceniene ponudbe aa upravo .Jutra, pod .Spreioa prodajalce 18.. 6893 Moška moč t večletno prakso v knjigovodstvu. emoina »lovenske-ea. čeSke^a In anele^keira ieaika v rovoro in pisavi, franc. v pisavi. ieH .premeriti me.to — Ponudbe pod 5ftr>9 Elektromehsnfk absolvent električne delo-vodske c brine So'e. volaSči-ne firost. s strojniškim in Šoferskim Irpltom. velč slovenščine. srbohrvaSJSne |n nemSčine. I S č c primernega nameJčcnJa. Cen), ponadbe pod .Vesten £82G> sa npr. •Jutra*. C9W Šivilja ea krpanle in popravita — st6 v hotele ln na dom. Ponudbe na upravo «Jntra. pod llfr« «5:ritja ea hoiel. 6066 C7o«t>odl5na ki ena cekotiko livaii iD bi ta počel opravljala v proetem f;.sa. it i- mesta pri ii vil ii. — Puiu^be po.1 mačko .7,.ne«i iiva 2864. na upravo «Jutra». «028 Strnint parnik imčen ključavničar, ki 1» več meeefc-v .amnc*rileo vo. dll motor na nafto ter ob. ceese na''»ln«l ma"'5o elok-trlčno eenf^lo jrj, mer»e e*<"^be. Vatlov pod mičlro «Z.tne.ljiv 2860. v spravi •Jutra*. 6011 Lesnim Industrijam! U4em olnibe pri taki vetji lesui trgovini ali tndnstrijl. Sea 88 let itar, naoioado. ževane preteklosii, vr^rsiran v rertr.cn:, teianem b okrogleoi lesu. — Cenjeae dopise nt epra7C «Jatia» pod «Les £8». G7j6 Lepa nagrada knbariri ISJete elulbo. kjer se itpopolnim v čnhanju. Našlo? povs opr. «Jutra». fiOo« Rudar, obratovodja absolvest rud Sole In redke c mnosrletao prakso, veM eiovenskesa, netnSke-. 6681 t primemo Sol.ko leobratb« - I-«« sluibe k i ali t otrokoma — Naslov pora uprava .Jatra., 6428 Sedlarski pomočnik ravnokar Itnčen. lati dobiti mesto v bolISI delavnici — Ponudbe oa naslov: Franc Sattler. Polj6aae. 6488 Absolvent trg. Sole leli meta. najraje pri kakem lesno l«ds«tr podjetje kot račetnik. Poosdbe na upravo .Jutra, pod toačko . Marljivost 8150. 38SS Tr?ov. pomočntk mlad, meSane stroke, amo-leo slov. In nemškega Jenka. ISčs slsibe ta takoj. Naslov: Franc 8 • k » a r v Pesnica. 61 IS Ekonom aanMki strokovnjak. 88 tet •tar. aeomadrievatM preto-klosti. iSče «la»be upravi, »ella večjega posestva aH kaj tllčnega. renlcoe do-pi*e na upravo .Jutra* pod •rpravitelj 28., S764 Otroški voziček » poceni proda v Spcdaji Šiški, Kitetijuia iltv. 29F. S7£9 Mlinarji. Žagarji! Prodam ratse altur^ke po trebSiln« _ taei! 'mgiiii •valceutibl. stev. 8, model Ofser, maii cilinder ao-ko. dva leletna tobfrsta kolesa, velihort 16» ta 40 cm, ta skupni pogon, Se>t-no vlačko "(Traceportscmi*. cke) 2 3 doVa lo ootor na bencia. 6 ITP, v«o nove io in calo rabljena Josip Kupec, tslla. Sv. Pavel nri Preboidu. 5924 Opozarjamo vse Interesente, da je prt pismenih vprašanjih, ki naj jii upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'-^. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti poš je naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede nasio vov od .tnalih oglasov' bodo romale v koš, ako ae bo paiiažcaia Din 2*-~ Zelo ugodno st asfe vita rajava kotea:n6, kl to Ina t dalnam sast&p tsa odaoriitio»area, da! e fa * velite? I»e?i v ss ^fj- sc aseao « 5® sa moak* Is žeaot-!;vj, ^.dlčna ti holJSe hISe • večletnimi pr.ovr.tnltnl Irprlčevalt. ta-vevtna ralnnarica, t iepo t*!»avo. icli mesta, najraj* v trgovini kot prodajalka, b >rt>že»ia dama repretentatlvoa la simpatična leli mesta kot hiSca dama ftlsusdame) potna spremljevalka ali družabni, ca v boljši rodbini Je tptolna tudi Izvrševanja raznih bitnih del Resne ponudb« naj se pošiljajo na arir. »Jutra* pod taačko •Takoj ali pozusjea. 6KV Kontnrlct • prakso. vePJ knjigovodstva. slovenske, srhobrv. in nemške korespondence ter strojepi.fa. ieli prene. niti siulbo Dopi.e na opir. •Jutra, pod i-Jrt «Popol. ooma ve»č», (Wn Kletar s večletno prakso, kvsllft-cirao v vseh delih kletarstva ter t telo dobrimi SpričevaH. leli stopiti v slnf^o takoi ali pa • 1. aori'om. Vaalov pove ur»r. .Jutraa. 6067 Otroški voziček dobro abraajea. ae Naaiov sov« »jf. «071 Ogledplo W v t7S. daljo ojf led (Ferarohrl 18 v ta B klarinet. «e proda m Olincsb U. 820. 8071 Parno poVštvo se radi selitve takoj proda Vaalov pove spr. .Jatr.» 8071 Javna dražba HM m «tce«klh letvic ia 87S m* bokovih perketov. •e vrli 87. marca t92S. oh 1». nri v skladličn tovarne V. ScagMtU. Ljubljana 8"7» Avtomobil se ped telo a rodnimi p«. "•H proda. — Ponadbe pod tifro .Francoska tnamVs. aa (prava .Jatra«. 80.18 Kredenca kuhinjska, le dobro opranima, se B-odt»o p*"-1« — !faalov pove apr Jutra«. I««l rmmV evrep.klh, .e prod«. Vpra-•anl« pod .Sitna Zora* ns aprav* .Jatra«. <016 Fotnnnnmt lvH. dvolnl ana.tlgmal 'Sprelt».en«ebnet»vev«chtn.sV kompleten, se proda «a ?tmo pin Motam se p«tda lepo pnbiMvo: .p»'na sobs r7lerb»dv Bojntk. Leveč pri 0*1 Ja. «01« Popova drva lepe eenanlce. več vs-nftov. prnd, Ker »las, aim.ke Toplic«. 60SS PtpStlnt cSrrtl »t. tO. dobra obraele«. ee ta Bonrt nin proda Naslov pove uprava .Jatra«. 186 Kompletna spjrtntea la ssebkera leea. ee ceno proda. Oeleda se: BeJefc. Celovška cesta 59 BS74 Proda se: dva dam"ka epomda. se pro-'*. — Nask-v t?sve nor. «Jotm». 81 SS Motorno kolo ■saoko »Paeh«, * EP, v dobrem stanja, ee po telo ugodni ceni prode. Ogloda se pri Tomažu R e p p v Vsiriisvcit pri Ljetcceru S6oS Pred sobna stena la druge etvarl v skladišča .Balkan, aaproda). 6771 ■Wanderer> trisodetni avta. nainovejle- 5a tip«, io takoj ceno pro-a. — Cenjene ponadbe na upravo «Jatra« pod ilfro «Waad«rars. (608 Pletilnl stroj lt«v. 8 skoro aov, telo ugodao naprodaj. Naslov v spravi »Jatra*. 4160 Svilene klohuke okraieae, od ion Din prej, v ratnib barvah, prodaja itiska Horvat, oo-dlstka, 1SJ Osebni »Forda avto dobro ohranjaš, kompleten, ee poceni proda. Naalov v spravi sjstra., 6977 »Oppela avto feedelea, telo dobro ohranjen. It ceoeralne repara-tur«. hitrost 70 km, poraba hraclna oa 100 km 6 litrov. Naalo* pove apr. «Jsir«>. 8838 •Portr* avto dobro ohranjen, 4—6-sede-t**a. 18144 RP. I« generalne reparatore. e hitrostjo 80 km — obrabljen samo !r 8« 000 km. se proda. Kje. pov« aprava «Jutra». 593« Elektromotor t« IS., 880 Volt, 8 trasami« ielajev 88/56 mm. prodam. Ponadbe na epravo •Jstta. pod »iadaetrija. 5813 Proda se: rdeča plinasta tofa. dvoje volnenih telovadnih klad In mallo, aove gumaste noea-vlee ta hotne nojre (pripravo« ta aatakarj«), navadne nitke rjave Čevlje It. 37 Is fin« prave ru.ke galoSe It. 88. — Ogled od U—6. ae« aa Sc*« 14/11. 8B07 Več serij Itredno Irreresartnib raa-glednie. a« proda, samo dokler trala talora — 7-a-htevalte vzorce. — Ponndbe »pr.lema npr. .Jutra, poi tnačko »Favorit.. 6104 Motorno kolo NSP, 4 fTF. dv« prestavs. pro«tl tek. ae p r o d » ea n«** Din — Naslov pov. aprav« »Jatra*. BS0S Proda m okoli t«w kom hrn«raii o« eecctKM VLtJfiTTf' Ajdov med garantirano pristen. «« d«bi v poljubnih mno'in.h po nl.ki ceni pri tvrdkl Mihael V (ora. 6938 Omahea, Kotel ta kuhanje s paro koehkee^ell bsk*eo sli le-leten. l prijtravo fa nsgi-baitje. se Itnpi. Ponodne a navedbo dlmentlje io cene r.a npr. .Jutra« pod Šifre .Para 8771.. 5764 Srebrne krone s« kupijt;. — Ponudbe pod »Krene, na aprava »Jutra* 651« Tehtnico dobro ohranjeno, ta tefo V.i kg. krpi l.ar Oergant. Oenlilca pri Medvodah 6478 Flektroirotor V-10 Kg.. £20 Volt. osem tran«mls no.ilcev in jeia-lev. kupim. — Por.albe na uprr.ro <-Inlra* pod tnccVo »tsdiistrija«. S81I) Parni kotel sto leč, do 0 A tir. . dobro ehranj*a. kupim Cenjene ponudhe t aatančao navedbo cene n« upmvnUtvo »Jutra* pod »Kotel 2771. »34 Zgodnje tr*e kl dotorevilo koncem Ju-li*« ob Jakobovem, ro v I.JublJasti na prod«!, dokler trala ta'on pri vrtoarln v Kolodvorski a). 11. 8118 Proda se mctT 1 In pol FP. po telo agod el ceni. laelcv pov« nor -. »jatra.. KnH^ovodlu simosiojf^ btlancjl.ki bal. kn'*trt. »sldokontl"t. per.. fekten slovenski, hrvnr.kl In nefrI stenotin^t. ("ce me t Mariln^, 5997 Urfdn'k rj*ffpH^n Icalifovodia, KU Tae»»W. kor^aron^fit ▼ p}n. TPralroTn. In nemSlrAtn Iprftn. 2 hir»*nn In no tovarn. fwnfc«©. "*«»»! • 1. falHem spreniAnlfl miNifo. Ponn^he na nnravo po d Hiti " * «41 .prefna miaiiia mo«. espe-■IcrA v trgovini e m-Sarpn bTa Salorsko odPdnlo veliko, črno. eierraptno. e« proda. Nasiev pov« ojr.vt »Jatra., 8184 Proda se: t fel.znn p.nt.?aga. t IV-netno motor rs |a četrt PSI in več pletflnib »Vo:<-t. — Kaslov » opravi »Jutm*. 55 78 Prva pomoč pri «e*eod*h letuk v reTVostl SO V 7« ra a 14 slikami, predpisan za vsa Industrijska pod. JctJ.t. se dohl v »Delniški tiskarni«, d. d., po 8 Din ketnad: Isti n«le«He» na lepenko ter e 2 obročkoma ra ofcjSaat« p« 18 Din ko. cad. Ce&S Prekajevalci! Frodam va I« popolnoma nova sircj* ca irir-l po?on ia sicer »Rlitz« in • W»W« r.o Llrai een!. Jo-Čof tCrldnar »e..« 'n pre- kajevalai, (mliK: pri Pohištvo trpefr« ta ataderM. «a- prodaj po Patnlf I« ceni » Mo.tah »lev 25 (poleg k uilčne tovarne; «180 Smrtni v-zlček se prod« n« KrtkOVsVem aar.p« 4. (»itiilj«. 8088 Prodam 30 vagonov l-uk-vih drv Jeser.-ke eečnle. Ponu *be je poslati na cprnvo ».lurra* ped Šifro »Je;*aska drv?. «0»! rPuehc motor 8 ffS. skero nov. se po Izredno Diski ceni proda. Naalov pove apr. aJutra. eiw Korm^etnn <-pd'n lepo In kepirna stl»kalnlcs. •e proda. Ka«!ov pova npr »Jutra«. 8111 Perrlisk* nrepro^f se proda. Nt*!ov T up-.vi »Ju'.r«>. 6102 Pohištvo le^s ernlnrs hi Ir-Mnjske oprsvs Is trdega lesa. se poceni proda. _ Vnraiati Je SCl W=»3 M Vatel K* t Orehe lepo rumene ln »nhe. kep* trgovina Sort v Eadovijirj SG6S Sohna nrepro?a velika pertij^faa. nova alt pa ie rabljena, utda dobro ohrsnien«. «e kupi. — Penudbe na pol tal predal 182. Ljobljaaa. 67S3 Motorno Voto s priklopnim fedef.m. tnalo rabljen s« k»p! — Po r.ndbe i navedbo cene na easlev: Dolenc. Maribor. Veljek* se. ta S t« v. 18. S7"9 Moško In dam. kolo dobro ohraajeno, kopi tirno«. Sliac« S»8. <878 Otroško posteljico dobro ohranjeno, kupim. — Cenjene ponudba na pošta! , I;. S, Kavo OJ•*-'.r> 6031 Vrtne železne stollce 800 komadov dobro ohranjenih vrtnih leietmh Molio ca tkloiati. kupi tvrdha Peter Koral v Kranju. — Navesti jo cciiS ia prilo-ZHi »lika. 6020 Registr. blngnjfna .National* v debTfa eta- cjo. kupi. Ponudbe pod fltro aa uic. .Jutru*. K2S Krasna vila tik kolodvora ti I>«!<*.5-ekem, se prtnla — Naslov por« aprava »Jutraa. 6917 Stavhna parcela v ljubljau'keni predmest.bj 1'Jc'ie), 21S7 m', *c pi zrlo u^cdnl ceni proda. Masiov pove uprava »Jutri*. K24 Enooadstr. h'šo lepo. ravnokar izsrorovTJ«-no. prodam Nahaja f ta zelo proiuetnera kraju v Trbovljah ia Je pripravna ta vsake«*« obrtnika, (*>-sebt.o j.t-ka. »»aHParja. čevlrarja. nrsrja ali »lifas obrti Pod bila J« prodorna, fopolnoma suha klet, v pritličju dva lepo p-ost.>ra ta obrt. v aadptropju dve lepi btacovnnj.kt sobi. ku-binja lo shramba ter prostrano podstrehe, pripra/i.e ta napravo stanovanja iV,k sob lo kuhinje Za hi^o .re toliko vrta. d« se lahko postavijo aiorehiti p«;reni.a skladišča Cena lii nocoji se izvejo pri lastniku Juriju F e r e a e a. tj larake-at* mojalra v Tibavijah. 4628 Nova hiša pripravna ta trgovine, oh ielet&lcl lo driarn! otsti, acodno naprodaj. Naflov v ufravi »Jutra*. 60CS Stavimo parcelo do 1000 ru* veliko, v vthod-oem dal« cetta Ljubljaue, kupiš. i"onadbs na opravo »Jnca* pod uuitha »štsv-bi«e k. £3,. E758 Hišo u sr.EEjfa trgovine tS gostilno. Mame v najus ali kupi Sliva; v Ljnwaerc. 2117 Majhno posestvo i sakai tpje'-.«, ta 8 oeebi, se proti primerei cajeanitu, kl se plača aa cela letu oafu-cj. iste v a a j e m ob Ith taiS'-i saoji — najrtjs n* iiajerskco. — PiaiMii-* pcuuutj« pod tnacks «*c-et-rtvo 2.u."» ca ajravo aJutraa. »72» Več parcel ka* vrtce prede pod Rei-Bikoa. na v naj« o Pofeoj-clnski tavod u namtši^n« Aiektatdrova cesta. Prodam hišo t pc.stiln;Sko konccsijc, =-«d«skin posiopjEau n-fom, aa ionc^nikom ia oe-kaj ajivarai v promctacia trro ob farni oertri. — Pojasnila daje Frats So-rep:3 v Kocjicah. 5380 Stavbno parcelo .jo Wf41 q» velike, t viioJ-aem del« ae*;a Linbljar.6, kut.in. Ponudbt. u uavedbo cene, velikost! in kraja ua Stara trgovina « našaaio blagom, čr.fipp vpc-ljacv ca dobra« pro Utra, «e rad! neEtve »tbs tgcdzo proda. Pocudba aa fonrr^aiae »Jatra« v Kk-riKiru iiiro *ptE!ka». 6399 Snažno sobo rrs^ao in po • elektrivao rai.-v«1j»ve hr fiOKlaia vboduc. SI« a !. arrilon e&?i1e» gospod. Poa^db; r.a .»Jatue ftsi «iL F.». MTl Stanovanje i t ai: r-3'J.i-a fu Lxbt. -jc. t-.ect, le velika te-oprraijena .obs, s- Sle ca takoj, ror.-adte pod Jjfrc. .Do V tre %Ti(» sprava «Jstrae, SS^ □nravo »Jutra, ooo dičko .etavbiii« U. ££». sres PekarHa v Sfariliorti. dobro vpeljite-, je e hiSo vred napra-•■ei. Sa-'.ov. V. LefkovSek. Ouiie, Cicisj^rra uliaa ». 5£29 Fctori Fctor! Gostilna £ «ut>, kshia v klet. g.v spodarske pcMOpje, sa-ini vrt. telenjadni vrt in ae-kaj gozd«, se takoj pa Selo n«'zkl cer.i proda. Resica oh Peki. Gorenje 6. eoiSG Enonadstropna h*5a • trrov.klmi lokali, ki ee takoj na rar.poicc«. v Ljub i Jani. se brez posredovalcev. pa ugodni eeai proda. Kaelov puv« «pr. «Ju'r«.. 80S8 Posestvo t go»pooar.klo po.lopj«^ hl»a, hlev korolee, 7 er. n"V, f or gozda, t oral vrta * sadnim drevjem, ea 'epem kra*n. SO minut od l.illjc. se prod« ra 18« ■« Din Polrve .r v Saartnem It. iS pri Litiji. 6009 Po?f«tvo « okrog 40 johov njiv (n rotdov. a lepimi poslopji, v lepi ravnini, eno uro ©^ S>n-ia. *« Po al.kl cerl proda. Na (cljo se obirM rudi 10 sil »ohov rem-n. _ Pois.nlla dale f.. Rebolj v Kranja. " 8817 Nov* s trgovino te.a In premo«?«, na pr«.metr.tT» Vr.In v rlbnru ^Knrn«ka e. St 4B",. • • prod« za 111 ono Din. Stanovanje takoj na rstrm- iag» trm Perztianf^r pro-r""« (S—8 dobro ohranjena. se kuni. Cenjene jiad «F S » ea upr. »Jutra. C084 Prart^ve nrase 8SO/1S/SS, knnin večjo menilr« z» tsVnJtea J^e. wem. — Ponndbe r. ceno frenko v.?en je po.fatl ns ™dov: Sudeti Zur«, L1"^ ljtna. «114 Btj'«wo oei»(» Miho. vilaao. aonet kur.u-Jem .tslno. poan T1.e posilite takoj t r.avedhe eene franko va-.*on esklrid.tna nn»t»l». RsiioU Zore, L".b-Ijica. 6113 Kitnfm vre^e •Sare. M «w«s. a'l večje krre (nike). — Ed. Pis' Vrimilm. «2! Bnl-«vs drva t»rin*a fVMv»nr» bi-.«* e* 9vic», turi:« vcA va<-e«>nv. O-rmsi ar ie na ponn-.be z navedlo r-n. za prostorni mer.r fmnro va~on n*.**'*. dalne podale, ter mnoitne in dobavni rok. na upravo •Jttne t*d «8nbo Wa"» Kdor f«H fr«tn'tl »II prodati vefrrvtsertTa. fvo- tovarne, trjro-vlne aH o^rt Itd . Bij s« o Krn« na «On« r«tr o ni-Mftift*. d t e. e. v L j »»K* Wolfora alie* l./TT. Sl HSSft t goatlln«. trgovina, obrt. «'m lokalom. p.o.torDlrni kletmi te« 12 lepimi s:ano-v na le|e-m prostem v I.juV.ljaiH. se poceni prcia. Naelcv pov« «p?. «Jotm». 8872 Kovači ln kmetje! Dta 25. -Mej, sc vr« ca dražba v M3i Iva:;e na Vrhniki, Nove o. It. 385. Prodalo ne bo ki-vaSko orodle. rrtaln! ptroj, nt saltoTsi. več priaatsr, 1 1 Rieh:pi»ta. t plt-n, i pari*xr. ? polk rita kočija, v. J p-.-iueror r.-. vorove Ur fe raio« drace stvari. 6M5 Več stavbišč v osmi in okolici, uiaks la v«.';r pirccle, fce i56e na taka jš» H ali pozne;«! natap. PontidVi. s na na»iov: Fre-Htna in navbr.a »-.Mojoiir«, Har-bv-r, Etvci' 1 trg »t. J . Bti4 _ Nova kolon'ja S!av>.«fe ta SO—40 bi* — hrnsna tetra v Hariboro — st?odna cena, tna.^ne pneecle na rszpotss«. Naslov: Kreditni, (n stavbna eadnigs «l£oja:ir», SotovSVl trj 1.* 5942 Stavbne načrte In peorečurte f t stanevar.1-sk. bl»c Ir.deluje r« l.jorini reei va flnne: no te •tsrbna tndro^a -Moimlr. v Maribor«, Sotevtii trg M. 1 Dve kleti so n&i-T« v calem. KasV.v pov« sprava »Jatra*. tedS Sobo cprrr l^oro. iEa-č^o, i rr-ačhiiin vhodeci, iile «e/!i-den ic nh-ca —• PuSZdf,« pod «o- ba Sili« aa ofr. «JctiB>. JlSt Inoz&mec t.a«!t Je vc-cirat ctsotoS. Uio tro ali J-.t sobi, oa-j cpr«*:,'^^:.. tajrff;« rajemntcnL — po" •Leui djiteo ca upnav.i »Jutra*. !Ml Dve sob! eteranl:, j or.r.-mljoat,' v nevl hiti, od c. i m e-erm ali dreta« VprrJa a» cd pc! IS. oo pol 14. po-ti! v nedeljo ve« dan. Naslov ff-rc «9>r*tto Odda se soba Si d%-e asevd tikij ca g>. Petra ca-t! 51. Nagrado d~bl kdor ooda erascvanje t—S sci s tuhtajo lo rrltikfl-mini '-r.irr.l «trar-ki brc« orr- t. Poractthe ra \» ravt*. •Jotra* pod nafiha «8ulw u «vottu>. tsats Snbo s kuhinjo is pritik'ir>aiai. l^ie ba er«c otjtfc. » osct «8; bližini. Posadbe r« casvc »Jetra, poč aaafk-3 «todrwi p? stile«. MB* SViadtšče se tSfr. ta t*VoJ aH S I. aprilom t. t Ponfcdtie pod in rračto B7!-S> ^.s opravo »jutra«. t&40 I nk p! srednle velik, v sre.f! tae--Ta. na pmm.-tnl točki, so i*če ta mktri rili pornrje. — Ponudbe >1 .Trjovka. na Oospo 'ar«ko pi.-r.rrio v Woiievi clid !, C. eadrtr. 6214 Prodati h^šo • »tar« kl mffareko !tt inHiinifRo n»>rt|f g 0ro*if*-m ln ctrojl. P.Uktrfena nx-•vM!Java ht ro^ovn^ ▼ M** h prtprarrva u v».*»ko pn-^ftifi Naslov pavf «t>rmv& c J"tra» 684? Stavbna n^rcel* m> na f^lf^riH m*f»U, prlrvraviiE tn vrfn?»r- «tvt» r>a«rn'*j. — Pnjr. »nfl® aa (sltn^eh 81. vrata P — ai ed 13. ar«. 2803 Majhna h*§a Ift r. In u t e«1 kolitJvor* O-?je. firi»n*"»»a ta ? po }»kn nl'l-1 la f4a«r;iln»"nl p^^otl aa-^-»vla j. — rn^roHfrt^l fVtm f.nr«»* v Moii^ajcib it. 19 pri P«^ Vodna ea SA RP. -c Inda. »trlisfcp-rti krala JHl^fa, s VnmrUtre nove fran^U-fnrK»no t«r rmw rrxi UWo "tavi.rio pn^^le. se nmftAr ft prn<4* Tik V^+C »»hala veži* posl«n;*-prinravno tn ra»no o^^t. katera so <1a v najen fW~*a — Vrl pod tnačko m«** ta apravo aJatra*. Mrt Trgovino dot.»o I 1 i.^o z ro'!iIno ali tudi rama trjovlro. vtem v eajem, ercat. kr* r-tn Naeluv »vo cjrava •Jatru 54x4 KovršVo delavnico ali siieen loka! bret oro«ija — ifče v uaieTD po.lkov.ai tamostoj.-a kovai. Karlov l«ove uprava ajucrz.. TrisEovina a mann fakturo, ee t telogo prav atrodno preda. — Ponadbe pod »Lep toka!« na uprave »Jutraa. €d07 Treovino t veem tnvcr.rr.rj.ir., obstoječe nad hn let. na promet-r.em pmctom v tTgtt, proda ali odda v naje** tvrdka K tVerll v Orkaic!. Stano-vtuje taicj na raz^ula-o ISC7 Trgovina t mctarlm blagom la vino-točem. na prometnem kraiu v biinnt rrnhrlka, se prltoj odda v najem. — Potreben ksn.fal za prevreic aalaec Tnnnn pin. — Pbncdbe na upravo »Jutra* pod zaaSta • 0go«!n! pogoji 230S«. Stanovanje f «oh ia Irahinj«, šSSe*« rr.irr«a eafcofma hre? otrofe-Pranarma cio fioa činr.rjflr. Naslov v epravi »Jatra. tou šifro «i*iOvacje 8¥«t» Kg! 2 ooremr^nl sob! « posebnic vkodotn, 80 0-V ds^a na Trsav*l~e; prastara It. !4. «® Pralno sobo > poreV.niir vbodom. aa ukoj ali Pfc- ra cr.s leto narrej. —. Ponndbe r.r oprave Dve gospodični se sprejmeta aa -'H^avatiJ*; evetit. tadl ta hrano. — Na*!jv pov« vpf »Jotsa*. 0588 Dtn ta lurtsliift«« vtsssmijs »e n«eu ji« periferiji, obstoječe la 2 so h. kuhinje (i ptltOlla. »cnrdV-. z! apr. »Jutraa J . i -j,t ises>. «CM 1—2 dflaka ««i Fi:Nirr>tj, ns stEngvinfi ln t.raao e t. apr-;ioo. — povs ajatraa. ost Stanovanje obMo?. Ke H eot.r ki ktih^ ule, se odda takoj dota6* neraa. H odkrp: novo rv>- histvo. Yo2 t*« nclrc« ttt Gojitvi ctitl tar. a/H Zakonci par hrrofc. isfe «a dotio. p» mofno.ti v ercftleš m^t 8 večji iepi fc £cdd prarni sobi s U. aprflara. Pcr.u.lbc- o« urr-vo «.7nTr*» pod -1 K'- SS47*. 69S4 Sobica « e d d a takoj. £;e. povf uprsra «Jutr». tilUS Oarcon-stanovanle se muits tcnpleti* nanovp.nie tla* ko brez llinie) ali dve neOT/reniljcsg i-ohl t sonporebo kopalnic«. V C«vt ali ateri bMil ClaSa pe 'B-ij r* dalte ;T.j«a cfc. prej r*« na «d«kedriae. — nl:-a in eentrem POTO*. Ponudb« t enlitlt leve ^anoverje a* -prare »jTtm* ptl «Tcie!rlec.. Trgovino ali lo-fl aamn Irgevlno ra mam v petero, event. k»-fd" — NaakT v sprav' •Jutra«. t4iA I opn po«<»«tvo v nrltatn.^nt kr.l« v fev flori-1.-,t. !0 ora nv «cml|». e 1-T-o ;n sr.rcI.eUsil po- s!op;!, ( dohr« idtič« tr^o-vii o meianera H-ra, r>re-1a v.led ^nrtneea «ln- čal« n 1S0 nor Dtn proti P.gO^eitri r'»Mt-I^ p.-K-eien — Fol»«ePs dsie •»•auni m vod Vortiia Mil-*-"- v Ml Trgovina «« proda na aaipreraeinejll nlicl V l.iubljaai Ntslev v opravi .Jetra« <1*4 CoVeidoEa trl-ifama te radi prevrta tiroge M. »evroe a dob»in5 dovavi-le I Jem ia o^jers.iress mle. k« ta v*ako nno*ino v tO In innrema »c^todoma. St* slov e «11« (Ml« na J2. #m*4 Sostanovalko flti ja vea daa Otl:-Olna, sprei-^c ai Cojzcvi te»ti iti. &/E. 8146 Stanovanje S »li reč sob s prUlkltafc- El, v cesta ali najbližji okolici, IsHo mirsa atranka Sotl dobrem* piscih: is ioj 3li pozneje. Pcao;!be aa urraTo pod gifro •čisto*. * 8036 Gospodična fSoe majhno triftoo aebiao. Ponailbe ca opravo «Jotr&> fod iraško «U!ma 288S». «09» Išče se stanovanje boK* h: kuhinja, eventuelno »r!j3 pralna aofca, ae l.*fte proti plačtTo ea eno leto r.:Naslov pove sprava •jatra*. 6eiorl Poiorl Zenltev! Za aojega dobro sttelra-cega, trgovsko aaobr&ž-se-ga brata v Ljn&ljani, iičira nevesi j. C ... ne ls-pod lit e ; ' st dežele, imajo prednost. Dopia* s iliko sa uprava pod «1001 aoJ». — Tajacti iiS^a rtf/ Tvorniškl ravnate!} S5 let atar, loSea, šell rev cega tsasja • simpatično gr»'po(?iiDo aH *'fovo brej otrok. — Dopise na apravo «Jutra> pod »Elita«. 8957 ; Ja.braJ.ra dama. U Ma ! ravnotsks kakor dunajski ateljeji naproša dame, ki polagajo vlS^t;'. -t lepa b degani-oe garderobe, u naslove v •vrha eventaelte nastanitve. Dopise pod »Ceno i3 S dobro« ca ep:-. »Jutra-. 6110 V gcati-nl aa Poljanski e. »Koroški djm« se toil dobra črnina po 11 Din liter in izbran ovi-čsk po r:'~fcr'ov liter. 6101 M!adl dam! £sTlta mačja c slmpt-tlSnl-ma gtoapoiloma v svrfco ta-ba?e ln druž ibnega obsevanja. Ka teaitev ne re-flektlrate Ponuiihs na npr. «Jutra» pod »naiko ni ijubeiEi — Carsen, Ar.i-ta>. 6061 Poduradnlk Elover.rj, v driarii rudarski službi v Bosni, ftsr Si> let. ttirae^ Irpe sursnjosti, necn:a(le£evane preteklost', Ieli sr.ania ■>■ poi:po-'ii5r»o istotako narave, staro SO—21 let, t nekaj prf-ntožpnja. Prednost Imaio Sivllie. Naslov pove uprava «Jutra». 8120 Neveste !n žetrni! fc:n. mu 2apr2via opraro ta trdega issa ca 3 robe. sa orfnlaeilo. — Za eolldco ieto /zmiirr. Drago po dogovoru, Dorise na upravo «Jutra* pod «!Jgodna prl-t&s Sa. 33oo Družabnika ssmcs, e kapi. | (aTom w Dir,. tira- < (t!' dTu2in-kib rar-tner pnrc-J- I sn*1 k ftobro Moči pta-l tT-povifl t neAsn-m blajom Ira deSell. Potroii povolinl. Ponudbe na upravo «Jutra» pad Hfro »Hitri aastop». 5246 «J°'ra» * Karfbonj pnd anačko »tavot — Po nudhe pod »Napredek« na uprav« »Jutra«. 600? Nn?av'ce rs*nnvr«tee. se poceni po's-pletajo Pred Škofijo I" 184 Ksko naj eeplm jabnlksa V pr«^»>p atl rab«*«9 f.ln-be»n'iva fmlasnlla pn-1 llfre »Cepim« ca upravo »Jntra* 5481 far« ze rt M motorje na paro. bencin In rino olie tn Dlesel-motor. dobavlja v najkrajlem (asa it EuP Plfirn Vin nil Walt?a'$f 78-80 Za takojtnjs dobava: naprave ia sesani plin 11 t«. 10. 26. 35. 45, 60. 60 70. 100 PS stafi n tira ii rotrri« t t, «4. 8. 7, 16, 100—1«0. 250—400 p8 intsrj« na bertis t-t. «, v. e, in. U. 30. n 40 P8 »u ■tsterfe sa KTRflo olji 6. 10 ir. 80 pg I Mitia fukta n pzrfcttt ■ m JELKA" |t tatfitati liniji uUi Uit. nJ Dnna|tka e. e n. te priporoma ceni' nitr lamam za «pomla_an-«ko seziio. Sprejem? v sakovrstna pt eobltko vanj« in popravil;fna s kuhinjsko c0«odo, d^a lokala, pripiavna z.i trgo-vtno s steta*ami io pud^lni. — Foiasniia p«d .Foituna" na Ai ma Company, L|ub'j na. Zi» pdeovot |p nr'lo? ti rtism'-'« r« 2 Hln iv«» Rast l?s za amSufe t,LEOA" zakonito zavarovano sredstvo proti plešavost j zpadanju las 'n pthutrt. Dobiva se vseh I. kar-nah. drogerliah n brivnicah. ati na ga po4ili> Dn rovzetiu za 1(0 Oin (in 10 Din po'tnlna). Kosmet tni labnrzlnril ..lESS" f ffiliaiitna I L,juiuuie^iiiiuMk'JW»: uHMnanp P.,ror/ STOLFj Pozor.' liiittiittiitiiiiiiiitiittiiitMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitTtirniiiiiititm Vrtne zaktopne in navadne gostilniške stote, kakor tudi zaktopne mize, dobavlja vam najboljše in najcenejše JAKOB PllČKO, mizarstvo — PTUJ — OrmoSka cesta. wiijiiiitHiiiiiHiHiinniiiniiiimiiiiiiitiiniiiHHiiiiiiiiiitii / / / PIŠITE PO CEMIKE ! ! ! Delavni zastopniki se sprejmejo I327-« ' '.i n ii a ji s" v ii y ii ji p ihhi " ii v v i'»i"' r n n inn Javna Znlirnla. Mooote bom nadležna, toda prevelika je moja radost zaradi zopet naidenepa zdravja in nai izve svet. da kakor ie dar zdravja velik, naj bo tudi zahvala rrimerna za ta dar. Gospodu Dr. V. Cervinkl, zdravnlkv na Polzeli, vel/a ta zahvala, saj sem po njepovem trudu in zdravniški sposobnosti zopet zdrava, zato hvalim Boga in svotega zdravnika. GORNJE GORČE. dne 12. marca 1925 i«l| M. V. tsszamt Natečaj. U gmislu aaključk« scdnice Direktorija od dne 9. o. m. raspisuje se natečaj za ozradbu .umetničkog plakata za Kongres Or. Ju. Na., koji če se održati u Beogradu ovog proleča. Plakat trehs da bude veličine 120 X 60 cm u tri boje. Rok ovog natečaja je do 10. aprila o. g.. do kog roka treba ca odnosnš načrti budu predloženi Direktoriju Or. Ju. Na. u Splitu Za načrte plakata odredjene su ove nagrade: I. nagraua Din 5000. 1L „ 2000. III. „ „ 1000. O podeljivanju nagrada odlučiče ;ury. koji Je sastavijen od gg. Dra. Ljube Leon« tiča, Nika Bsrruloviča i Dra. Mirka Koro lije. Split, 10. Marta 1925. Direktorijj Or. Ju. Na. Mm im popolnoma nova, nerabljena z predlež- jem 7i-0 mm velikimi žaeinimi kolesi se prav po ceni proda. Ponudbe pod .Tračna žaga" na upravo li«ta. 1382-a Valentin Hccetto stavbeno poiSieMe v LJabl.ani, Trno«sU! nrlstan 14. ustanovljeno !8?3 prevzrma v izvršitev vsakovrstne stavbe in njih popravila, kakor tudi načite in proračune. Kot sodni izvedenec prevzema tudi privatne cenitve. 1378-a Parna žaga se zaradi družinskih razmer ceno prrda. Obs'o i iz Lanzove loko-mob le 48 konjskih moči, kuri se z žagan em, polnojarmervk 75 cm širok, cirkularna žaga in sploh vse, kar je potrebno za donto idočo žago. Prodam tudi samo stroje, ako kdo želi. — Vprašanja na Grnndneiiev mlin, PoPtane. 2 Obnovljen rod&lmki PENZION MIRAN OPATIJA-A8BAZIA. Osrednji položaj v neposrednji bližini pristanišča, kopališča in psrka. hvrstna kuhinja. Dnevne cene od 3-i L r dalje. Slovanskim gostom se priporoča inM.t lastnik J. Miran. Od 20 - 23. marca 1925 ho-no navzofni v Zag ebu, na vsen6liikl ofesni kliniki oltaimo^ka kl nika kr. vse-tčliiSča), da bomo po naravi Izdelova i In v«'avi|ali umetne oči« F.A. ua:ier Solras. WiPSbadeD 'tavod ta omoie« oči. na se Irognete zpmen-avam a »O« dobaiml Imeni, prosimo, da natančno pazite na Ime vem mes*u oddalienee* eo7da v Ceeelnlci, v »edmih po tteviiu d' be neen.-ltih partijah Prnda se pai'1'a za partl|o po komadih; smreke In hoje so v go do te uma-mova->e. Proda'« se vHSi potom lavne drafhe, VI se vr5l v nedello, 22. marca t. I. oh !0. uri dupnl dne v pisarn' mt-stnegi županstxa; do .stega dne vlože lahko kupci tudi pismene ponudbe. Vsak ponudnik mora položiti tudi 10°/.. varStfno. Dis beni ropoil ln seznam mere dre es so na razp' lago In vrocled v ohč nsk pisarni, kjet si jih lahko vsak Inter sent oeleda. Posamezni deM se razkažejo po občinskem logarju na licu mesa. Mestu« županstvo Novo mesto, l2W-a d e S msrca "JU1 JI II ll 11 II ll K JLlt.li-i^'1 ''i ji. '.I i. II H li H u š, Za spomladansko seziio se ceni. damam In p"«r»od m nrt«oro* ta m za ritptavo lio»t«jmo», oblekt povrlnlkov I. L d po r t Nakup V Ptuju se kupi večja hiša. v kateri U bili takoj na razpulzgc večji stanovanjski oziroma poslovni p estori. V ponudbi, kl mora obsrgatl vse poaifke o vej kosu ln & stanju hiše, kakor tudi po možnost! r.ačrte, je zrecno navesti, katert »tanovanjski oziroma poslovni pros ori bl bil! ob hiše n« razpolago. Ponudbe Je pod naslovom ..Nakup hiše v Ptejn" v^oslatj čo X. marca 1923 na anončno dratbo Aloma Company v Ljubljani, kl bo tudi svo eiasno vrnila vpooiane piiloge. Kdor oglašuje, ta napreduje! * » » * $ s m m m m ^ 31 * * * 3» Velei«; 59, 3, *. --- fc % 4* & % * & iCi U tk £ « M MO PERUTNINO kupuje sta'no v vsaki množini, in sicer: pohancc, kure za peči, kure in purane ter jo plačuje pa najboljših dnevnih cenah E. VAj DA. ČAKOVEC (MEOJIMURJE) ie.eign ta, 3, 4. _ii^J