Šiev. fi. v LjDblloni, v neflello flae 8. januarja 192?. Leio L. Naročnina za državo SHSi za oelu leto naprej Din. 80*— za pol leta „ .. „ 45-— za četrt leta „ .. „ 22 SO zr en mesec „ .. „ 7*50 za inozemstvo) ORlnle no.....Din. 150-— me ečno . , . , . „ 12*30 === Sobotna izdaja: ~ v Jugjsiavijl. . . Din. 10 — vinazemsun ... „ 20 — Pasomno Slev. 50 por. = Cene inseratom:^ Enostolnna petltna vrste mali oglasi po K 4'— In K 0 —, veliki oglasi nad 43 mm višine po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Pri večjem naročilo popust Izhaja vsak dan izvzemii ponedeljka in Jneva po praa* nlku ob 3. ari zjutraj. Mesečna prllof-a: Vestnlk SKSL Poštnina plačana v lotom as^jT uredništvo ie v Kopitarjevi allot itev. 8/111, tioKoplst se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet. itv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava fo v 4opitar|evl al. 8. — Račun poštne bran. ljubljansko št. 850 za naročnino tn št. 34w za ogbse, sagreb j9.0I1, sarajov. 7563, praVie In duna| 24.797 Pariz, meseca decembra 1921. Splošna zveza francoskih županov ima koncem januarja svoj letni občni zbor v Parizu in je sklenila povabiti ob tej priliki vse občinske predstojnike vseh prijateljskih držav. Vabi tudi župane in občinske odbornike ali njihove pooblaščence iz Jugoslavije. Želeti je, da se tudi iz Slovenije udeleži čim več županov, ki se morajo prej prijaviti predsedniku vodilnega odbora g. Adrienu Gillyju. V naslednjem objavljamo kolektivno vabilo na naše župane, ki se glasi: Po grozni vojni, ki je opustošila svet, osobito pa naši državi, doživljamo celo vrsto kriz, sicer površnih, a vendar kriz, katere bi utegnile vsak trenotek skaliti dobre odnošaje, ki morajo obstojati med vsemi tistimi, ki si dele slavo, da so iz-podbili mrzki imperializem, hoteč obvladati vesoljni svet. Ni dvoma, da se vse zavezniške vlade hvalevredno trudijo, kako bi vzdržale dobro harmonijo vsaka nad svojimi podaniki, vendar postaja bolj in bolj očividno, da bo ta ubranost omahljiva toliko časa, dokler ne pronikne ljudstvom v dno srca. Prožela pa bo ljudstvu srce stoprav takrat, ko se bodo narodi dodobra spoznali med seboj z nepretrganim, neprisiljenim občevanjem, katero naj bo brez slehernega aparata, brez umetničenj kakor tudi brez kakršnihkoli političnih smotrov. Že dolgo smo mnenja, da so župani najtočnejši izraz narodov, najzvestejši čuvarji misli in volje ljudi, katere vodijo, najbolj upravičeni in najzanesljivejši tolmači demokracij, iz katerih so izšli. Ko pišemo besedo »demokracija«, puščamo v nemar obliko vladavin, uverjeni, da so nekatere monarhije dosti bolj demokratske nego marsikakšna republika. To nas je privedlo do tega, da se želimo seznaniti s svojimi tovariši iz prijateljskih dežela. Ker naše društvo zbere svoje člane na letnem shodu 26., 27., 28., 29. januarja 1922, vas ob tej priliki vprašamo, ali vam ne bi kazalo obiskati Francijo, katere morda še niste videli nikdar in katere ne boste nikoli dovolj poznali, kakor ne bomo mi nikdar zadosti poznali vaše čudovite domovine. Na naši glavni skupščini se bodo obravnavala zgolj upravna vprašanja; vaša navzočnost vam bo omogočila postaviti primero med našo in vašo občino, med županskimi pravicami in dolžnostmi pri vas in pri nas, ki bo zatrdno koristna enim kakor drugim. Ako izvolite potovati v Pariz v duhu, ki nas vodi pri tem vabilu, to se pravi v iskrenem bratstvu, nas bo jako radostilo vrnili vam obisk, čim nam boste blagovolili ponuditi priložnost za to. Veselilo nas bi seznati čimpreje, da načeloma sprejemate, in radi bi bržkobrž izvedeli ime in značaj onih vaših sodrugov, ki bi jih bila volja spremiti vas. To pismo izročamo vašemu poslaništvu v Parizu, obenem pa francoskemu poslaništvu pri vaši visoki vladi, želeč tako svedočiti, da mora naše početje ostati pro-želo na obeh straneh z neoporečno lojalnostjo. Pričakujoč odlične časti, da čitamo vaš odgovor, vas prosimo, gospod župan in ljubi tovariš, da blagohohio sprejmete izraz našega spoštovanja in globoke vdanosti. Predsednik vodilnega odbora Andrien Gilly. Association Generale des Maires de France et d' Algerie. 14, rue Chauveau-Lagar-de, Pariš (8e). POTOVANJE KRALJA ALEKSANDRA. Belgrad, 7. jan. Kralj Aleksander je danes dopoldne ob 9. uri odpotoval v Sina-jo, da poseti rodbino rumunskega kralja. V njegovem spremstvu se nahajajo mini-sleV dvora g. Dragoslav Jankovič, prvi ad-jutant general Hadžič, maršal dvora polkovnik Damjanovič, poslan, svet. Gjorgje Nas las i je vič in pomočnih maršala major Jovičič. Za gospodarsko obnovo Evrope. Ruska sovjetska vlada se pod gotovimi konferenca Cannes, 7. jan. Konferenčni odbor je sprejel nastopni sklep: Na konferenci zbrane zavezniške sile soglasno mislijo, da naj bi se v prvih dneh mcseca marca sklicala gospodarska in finančna konferenca, na katero bi se morale pozvati vse evropske države, tudi Nemčija, Avstrija, Mažarska, Bolgarija in Rusija, da pošljejo svoje zastopnike. V Cannesu zatopane velesile smatrajo, da bi taka konferenca pomenila resnično, bistveno etapo na potu gospodarske obnove srednje in vzhodne Evrope. Zavezniške sile smatrajo, da je potrebno, da se obnovi mednarodna trgovina v vsej Eviopi in da se organizirajo pomožni viri vseh dežel v svrho, da se pomnoži produkcija in da se olajša trpljenje vseh evropskih narodov. Stremeti se mora za tem, da se odstranijo vse ovire, ki so na potu trgovini, da se likvidirajo silni krediti, obljubljeni slabotnejšim deželam, in da sodelujejo vsi na tem, da se obnovi normalna produkcija. Posamezni narodi si ne sinejo prisvajati pravice, da drug drugemu diktirajo načela, po katerih si nameravajo urediti svoje gospodarsko življenje in vladni sistem (važno za Rusijo!). Vendar pi bi bilo samo tedaj mogoče, razpolagati z inozemskimi kapitalijami, s katerimi naj bi se pomagalo deželam, ako bi inozemski denarni dajalci bili zagotovljeni, da se bodo njihova prava in njihova lastnina spoštovala in zavaroval dohodek njihovih podjetij. Narodi ali vlade narodov, ki želijo dobiti inozemske kredite, se morajo prostovoljno obvezati, da priznajo vse javne dolgove in obveznosti, ki so jih napravile država, občine ali druge javne korporacije ali ki jih bodo napravile v bodočnosti, in da bodo v vseh slučajih, v katerih so trpeli škodo inozemski interesi vsled konfiskacije ali sekvestracije premoženja, vrnile premoženje ali plačale odškodnino. Vsi narodi se morajo zavezati, da ne bodo delali nobene propagande, ki naj bi dovedla do tega, da se v drugih deželah zntši red in politični sistem, ravno tako se morajo skupno zavezati, da ne bodo napadali sosedov. Zavezniške sile bi samo tedaj mogle dovoliti oficielno priznanje Rusije, ako ruska vlada sprejme gornje določbe, Sklenili so, da se bo gospodarska, industrijska in finančna konfrcnca sestala v Italiji. — Zedinjene države bodo povabili, da se udeležijo te konference. Cannes, 6. jan. V današnjem govoru je izjavil Lloyd George: Načelo pravičnosti zahteva, da plača Nemčija v najvišji meri ono, kar more dati. Ta sodba je izrečena, gre pa samo za to, da se preišče, v koliki meri je mogoča izvedba. Lloyd George pogoji prizna. — Evropska gospodarska se vrši v Italiji. meni, da bi bil neuspeh pri obnovi Evrope hujša katastrofa, kakor nevarnost boljševizma. Poudaril je, da je potreben skupni nastop zaveznikov glede Male Azije in Rusije, da je predsednik Millerand v L-ympneu dne 20. junija 1920 jasno orisat smernice, katerim bi bilo treba slediti. Zato je Lloyd George predlagal, da °e skliče mednarodna evropska konferenca z že objavljenimi modalitetami. Boncmii jc izjavil, da se Italija pridružuje predlogu glede konference in posebno da soglaša s pogoji za priznanje sovjetske vlad®. V imenu Belgije se je Theunis pridružil Lloyd Georgevim izvajanjem. Nato je govor:! Briand. Cannes, 6. jan. Jutri dopoldne se se-stanejo ministri zaveznikov, ki so sodelovali pri načrtu mednarodnega konzorcija, ki je bil pooblaščen pričeti z gospodarsko obnovo Evrope. Cannes, 7. jan. Ministrski predsednik Briand je izvajal: Kar se tiče reparacij, bom objavil splošna naziranja francoskega odposlanstva, kakor hitro bodo posebne komisije in strokovnjaki pripravili delo konference in možnost uspešnega razpravljanja. V načelu se popolnoma strinjam s predlogom Lloyda Georgea s pridržkom, da ga bom proučil v detajlih. Ako sedaj premotrimo stavljeni problem, moramo poizkušati, da dosežemo pozitivno, praktično rešitev. Ako prevzamemo inicijativo za ogromno delo obnove Evrope, prevzamemo veliko odgovornost. Zakaj v narodih vzbudimo s tem nade, v katerih jih brez nevarnosti ne smemo razočarati. Potrebno je, da se načrt posreči in da torej ukrenemo vse odredbe in varnostne ukrepe, ki jih je želeti. Zato moramo stopiti v stik z Rusijo z onimi garancijami, ki jih je že pred menoj zahteva! eden izmed mojih prednikov, ker bi sicer zašli v nevarnost, da bomo prikrajšani. V splošnem so I,loyd Georgevi predlogi sposobni, da nas zadovoljijo. Zahtevam torej, da se danes popoldne proučijo v posameznostih. S temi pridržki pristaja francosko odposlanstvo na predlog voditelja angleškega odposlanstva. Cannes, .7 jan. Konferenca je sklenila dovoliti Nemčiji pod gotovimi pogoji, ki se bodo še določili, odgoditev dela njenih plačil. Pariz, 7. jan. »Chicago Tribune« javlja: poslanik Harwey je šele sinoči brzoja-vil v Washington povabilo na Zedinjene države in besedilo sklepa vrhovnega sveta ter je zaprosil za ameriške gospodarske in finančne delegate. List javlja dalje, da se po želji Anglije Turčija ni pozvala k konferenci . Konferenca nasledstenih Praga, 7. jan. (Izv.) Dne 16. januarja se bo vršila v Gradcu konferenca nasled-stvenih držav, na kateri se bo v prvi vrsti skušalo rešiti vprašanje medsebojnega obmejnega prometa. Dr. Hainisch ne prizna narodnostnih manjšin v Avstriji. Dunaj, 7. jan. (Izv.) Z ozirom na izjavo predsednika avstrijsko republike dr. Hainischa povodom sestanka z Masarykont v Lani, da v Avstriji ni nobenih narodnostnih manjšin, pišejo češki listi, da živi na Dunaju in v severni Avstriji na sto-tisoče Cehov, na jugu Avstrije mnogo ti-sočev Slovencev in v Burgenlandu Slovenci in Hrvatje. DE VALERA ODSTOPIL. London, 6. jan. V »Dail Eireanu« se je tiradno objavilo, da je De Valcra odstopil od predsedstva irske republike. Dublin, 7. jan. Colins in Criffith poživljata Dail Eireana, naj se vsled demisije De Valere ne da odvrniti od posvetavanja o angleško irski pogodbi. Dail Eirean je skle- nil, da se nadaljuje razprava o pogodbi. De Valera je svojo demisijo za enkrat umaknil. NEMŠKI SOC.-DEM. POSLANCI PROTI DOGOVORU V LANI. Praga, 7. jan. (Izv.) Nemški soc.-dem. poslanci in senatorji so sklenili, da bodo glasovali proti dogovoru v Lani. Ta sklep vsi češki, pa tudi nemški listi ostro obsojajo. »Prager Tagblatk piše, da je to otročja politika, če se postavijo na odklonilno stališče samo zato, ker je iniciativa za ta dogovor prišla iz Prage. PREDAVANJE 0 NAŠIH RAZMERAH V BRATISLAVI. Bratislava, 7. jan. (Izv.) češkoslova-ško-jugoslovanska liga v Bratislavi priredi ?Besedo«, na kateri bo predaval Bogdan Pavler o jugoslovanskih razmerah. Janko Grampovčan: NAZADOVANJE NEMŠKIH MEST NA ČEŠKEM. Praga, 7. jan. (Izv.) Statistika prebivalstva Češkoslovaške, izdelana na podlagi ljudskega štetja 15. februarja 1921, izkazuje med drugim, da se je prebivalstvo čeških mest pomnožilo, prebivalstvo nemških mest pa zmuni.šalo. Danes se zbere delavska zbornica v Ljubljani. To je prvič, da ima delavstvo v Sloveniji lastno stanovsko zastopstvo z delokrogom, segajočim na javne zadeve. V tem ozira je današnja otvoritev te samo na sebi važne in za socialni napredek v naši državi pomenljive korporacije pozdraviti. Žalibog se je vladajoči liberalno-de-mokratfki stranki v sporazumu s socialno-demokratsko, ki je danes le levo krilo buržuazije, posrečilo, da zamisel resničnega zastopstva delavskih interesov primerno izkvari. Demokratska vladna stranka je dala socialni demokraciji v delavski zbornici od 50 članov 26, torej nadpolo-vično večino, kar relativno najmanj za polovico presega dejansko posestno stanje »Jugoslovanske socialistične partije« med delavstvom. Zastopnikov krščansko-soci-alnega delavstva je v zbornici samo 6, ostali so po veliki večini pristaši demokratske stranke, nekaj narodnih socialistov. Zato pa je meščanska demokratska stranka tudi lažje spravila skozi zakon, ki delavsko zbornico oropa njenih pravih funkcij in jo degradira v zgolj posvetovalni organ. Kajti delavska zbornica bo 1. nadzorovala izvrševanje zakonov o delavskem varstvu; 2. posredovala v mezdnih sporih; 3. podajala izjave o zakonskih načrtih glede delavske zakonodaje, in 4. predlagala glede delavske zakonodaje parlamentu po vladi iniciativne predloge. Prvo nalogo je dozdaj izvrševalo obrtno nadzorstvo, drugo pa socialno poverjeništvo pri vladi in če se bodo delodajavci posredovalnim predlogom delavske zbornice upirali, bo morala kot zadnja instanca fungirati slejkoprej zopet vlada. Ostali dve nalogi zbornice pa sta, kakor se vidi, zgolj posvetovalnega značaja, tako da delavska zbornica v vseli ozMh samo prevzema naloge drugih javnih institucij ali organizacij, nima pa nobenega odločilnega vpliva in niti sence kake postavne moči. Da je demokratska vlada dobila zbornico, ki bo po svoji večini delovala ali vsaj imela delovati v pravcu, kateri se bo večJimenj skladal z nameni vladajočega režima, se razlaga iz tega, da ie vlada člane delavsko zbornice prosto imenovala, mesto da jih delavstvo samo izvoli. Tako seveda ne bo šlo težko, ako se delavstvo samo ne vzdigne za svoje pravice. Krščansko socialno delavstvo je po zastopnikih Jugoslovanske strokovne zveze pri ankeli o delavski zbornici z vso odločnostjo zahtevalo, da se razpišejo volitve in da se da zbornici delokrog in moč, ki ji po naravi stvari pripada. Vlada je šla preko tega in izvedla svoje načrte s tem, da je favorizirala voditelje socialne demokracije. Stvar je, kakor se vidi, iz-borno uspela. Začetek je kontno vendarle tu; imamo delavsko zbornico. Za enkrat, dokler vlada sedanji režim, je to pridobitev smatrati bolj za navidezno nego resnično. Če se delavstvo samo potrudi, da vrže liberalno in socialno demokracijo, bo drugače! Upamo, da kmalu. PADANJE CEN ~NA CEŠKOSLOVA-ŠKEM. Praga, 7. jan. (Izv.) Naraščanje vrednosti češkoslovaške krone v inozemstvu je povzročilo, da so se znatno znižale cene pridelkom in izdelkom no samo inozemskega, ampak tudi domačega izvora. ZNIŽANJE DELAVSKIH PLAČ V AMERIKI. Ncwyork, 7. jan. Zveza amer. brodnikov bo v kratkem pričela pogajanja z zastopniki vseh v zvezi včlanjenih ladjedelnic glede 10 odstotnega znižanja delavskih plač. BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM. London, 7. jan. Kakor javljajo listi, je dne 31. dec. 1921 znašalo število brezposelnih v Angliji 1,835.300. Iz Maribora nam je došla žalostna vest, cla je na Sv. Treh kraljev dan dopoldne umrl na svojem domu v Slivnici nar. poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Piše k. Pogreb se bo vršil danes ob 2. uri popoldne. Prane Pišek se je rodil dne 3 decembra 1. 1856. Že od mladih nog je pridno zasledoval javno življenje Kmalu ko je prevzel poseststvo, je bil izvoljen v občinski odbor in malo let kasneje za župana. Županoval je '24 let. Bil je tudi dolgo vrsto let načelnik okrajnega zastopa. Ko se je na bivšem Štajerskem pričelo kršč ljudsko gibanje, je bil pokojni Pišek med prvimi in najbolj delavnimi borilci Prirejal je shode, organiziral l judstvo'gospodarsko in politično in dosegel v svojem okraju prav lepe uspehe Ljudstvo mu je v polni meri zaupalo in ga je leta 1007 z velikansko večino izvolilo za državnega poslanca, leto kasneje pa za deželnega poslanca. Po prevratu je bil pokojni Pišek član začasnega narodnega predstavništva, 28. novembra 1920 pa je bil izvoljen za narodnega poslanca v Belgradu. Kot poslanec je bil zelo vesten in delaven Neštetokrat je v prid svojim volivcem posredoval pri raznih ministrstvih in drugih uradih in ni odnehal, preden ni dosegel uspeha. Zato so ga pa tudi vsi njegovi volivci ljubili in spoštovali, ter 6e tudi vedno z zaupanjem obračali do njega. Pokojni Pišek je bil umen kmetski gospodar. Poznal je do dna našega kmeta in zato je vse svoje življenje deloval za po-vzdigo kmetijstva in r. tem za zboljšanje kmetskega stanu. Kot človek je bil rajni Pišek silno dobrega srca. Odreči ni mogel nobene prošnje. Iz njegove hiše ni odšel noben ubožec praznih rok. Dičila ga je posebno dandanes žal že zelo redka čednost — ponižnost. Pokojnik je bil izvrsten kristjan, zelo vzglednega življenja in plemenitosti. Tudi nasprotniki so ga cenili. Počivaj v mini Misljanstvo In akademiki. Vseučiliški profesor sv. Frančišek Ksaverij1 je s svojega misijonskega potovanja v Indiji poslal svojim sobratom Jezusove družbe sledeče pomembno pismo: »Večkrat mi pride na misel, da bi moral iti po evropskih vseučiliščih in na vso moč klicati onim, ki imajo več učenosti kot ljubezni: Ah, koliko duš po vaši krivdi izgublja nebesa in se pogublja, — Bilo bi želeti, da bi ti ljudje bolj porabljali svojo pridnost v spreobrnenje duš kot pa za študij ved, da bi lahko dali Bogu račun od talentov, ki jim jih je bil izročil. Mnogi, ki bi slišali ta klic, bi se gotovo zamislili sami vase in se ne bi otresali premišljevanja o nadnaravnih rečeh, pri katerem bi slišali glas Gospoda. Odpovedali bi se svojim strastem, vrgli bi od sebe svetne nečimer-nosti in bi postali tako sposobni slediti 1 Rojen 1506 iz plemenite Španske rodbine, študiral na pariški univerzi, kjer ie tudi predaval filozofijo Številnim poslušalcem; prijatelj sv. Ignacij ga je s stavkom: »Kai pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svoio dušo pa pogubi« zase pridobil. Bil ie v številu 7ih prve Jezusove družbe sv. Ignacija. L. 1541 je šel kot misijonar v Indiio, obiskal razne otoke, pridigal tudi na Japonskem m krstil več sto tisoč poganov. V načrtu ie imel tudi Kitajsko. Dospel ie ie do nie, kakor Mnzes do obljubljene dežele, pa ie moral na samotnem otoku umreti (1552). Dne 12. marca 1622 je bil prištet svetnikom (letos 3C0 letnical). Colomba. 33 Pro?por Mčrimče, — Poslovenil —S—. »Gospod Barricini/r je rekel Orso z 7goščeno jezo, »pred mano sle podleži Od danes naprej poskrbim za tožbo jaz proti vam pri kraljevem namestniku vsled podlosti in podkupovanja Bianchija. Morda bom imel proti vam še hujšo tožbo.« »In jaz tožim vas, gospod della Rebbia,« je rekel župan. »Zagovarjali se boste radi premišljenega zahtrbtnega napada in zveze z banditi. Pričakujem, da vas gospod prefekt izroči orožništvu.« »Prefekt že stori svojo dolžnost,« se je oglasil sam. Že poskrbi, da se tudi v Pie-traneri ne bo kršil red, da se izvrši po pravici. Govorim vam vsem, gospodje!« Župan in Vincentello sla bila že zunaj sobe, Orlanduccio pa jima je ritensko sledil. Orso se mu je približal ter mu po tiho rekel: »Vajin oče je starec. Z dobro klofuto bi ga zdrobil. Meriin pa na vaju, vas in vašega brata!« V odgovor je Orlanduccio potegnil svoj nož in se kakor divji vrgel na Orsa. Predno pa je mogel zamahniti z bodalom roko, ki jo je zavihtel z vso silo, ga je zgrabila Colomba za roko, dočim ga je Orso obdeloval s pestjo po obrazu. Potisnil ga je nazaj in ga pehnil ob podboj pri vratih. Orlanduciu je zdrknil nož iz roke, a že je skočil s svojim v sobo Vincentello. Colom- nagibu božje volje. Iz dna duše bi govorili: Gospod, pošlji me, kamor hočeš, — v Indijo, če je tako tvoja volja. Moj Bog, koliko srečnejši bi bili ti ljudje, kakor so zdaj! Kako zagotovljena bi bila njihova sreča! In kako bi lahko imeli ob smrti vzrok se opirati na božjo usmljenje; kajti lahko bi rekli: Gospod, pet talentov si mi izročil, glej, tu je pet drugih, ki sem jih zraven pridobil. — Bog mi je priča, ko se ne morem vrniti v Evrcpo, sem se trdno odločil, da bom pisal na pariško univerzo, imenoma na moja nekdanja učitelja Corneta in Picarda, — da bi se lahko tisoči maHkoval-cev spreobrnili, če bi bili tukaj mož;e, ki bi služili Jezusa Kristusa, ne pa svoji vedi.« Zdi se, da je Frančišek Ksaverij zopet poslal misijonsko pismo na razne visoke šole po vsem svetu. Katoliški akademski mladini je postala misijonska zadeva aktualna (kar je že sama na sebi). Ni čuda. Ali smo katoliški, ali nismo! Če smo, potem nam mora biti misijonstve vedno v ospredju. Nobenih dokazov. Nekateri bi bili užaljeni, če bi se jim to šele dokazovalo. Misel o smotrnem misijonskem de'u se je porodila v Miinstru 1. 1910. Seme je padlo na rodovitna tla. Število akademskih misijonskih organizacij je naglo naraščalo. Leta 1914. so nemški akademiki mislili že na združitev vseh organizacij v misijonsko zvezo. Vmes pa je posegla vojska. Načrti so se odložili. — Vojska jc minila; toda umevno je, da nemški akademiki nameravane akcije (združitev vseh, tudi nenem-ških akademskih misijonskih organizacij) niso mogli znova pričeti, dasi je misijonsko gibanje med njimi jako lepo razvito. Svetovnih inicijativ tudi tukaj ne morejo dajati, pa so jih drugi na tem polju tudi prekosili, kar je tudi umevno. Izmed najdelavnejših misijonskih akademikov moramo imenovati Holandcc, Amerikance in Švicarje. Katerim bi pa dali prvenstvo izmed teh treh, je. težko reči. Zdi se, da Holandcem. Na drugi strani pa delujejo Amerikanci v tako velikih dimenzijah in Švicarji s tako odločnostjo in celo z nekim vodilnim duhom, da je najprimernejše, da rečemo vsem: Vrli misijonarji vsi! Na H o 1 a n d s k e m se je vršilo 30. jan. 1921 interakademsko misijonsko zborovanje. Posebno se je poudarjalo zdravniško misijonsko vprašanje1 in pa laiški apo-stolat za poganske misijone. — Imeli so dva misijonska tečaja, 1. 1920. v Steylu in 1. 1921. v Tilburgu. Prvi je bil dijaški-miši-jonski, drugi interakademski-misijonski. Drugega so se udeležili zastopniki akademskih misijonskih društev iz Belgije, Švice, Nemške Avstrije, Ogrske in drugod. 1 Zdravniška akcija v misijonske svrhe: pomagati bližnjemu in rešili njegovo dušo b sv. krstam, bo kmalu dobila določno obliko. Na Nemškem in tudi drugod resno mislijo na to. Pri posameznih misijonsk'h postajah bi bili nastanjeni zdravniki, misijonskega duha in neoženjeni. Imeli bi svoj ordi-nacijski prostor (poslopje). Vzdrževala bi jih država. Treba bi se bilo izobraziti predvsem v zdravljenju tropičnib bolezni. Drugo bi še šlo, samo kje dobiti tako idealne zdravnike in zdravnice. Na to odgovarja J. Miiller S. J. v Die Kathol Missionen 1921, str. 29: »Več kot dostll Se žari in plamti v tisočerih srcih naše nemške mladine najsiiain<'jš"i in neuničljivi idealizem! Katoliški dijaki in dijakinje, prihitite in dokažite vsemu svetu, da sem prav govoril!« — Pri protestantih ie to zdravniško gibanje 12 let staro in ie jako uspešno. — V Aachnu je bilo 1. julija 1921 ustanovno zborovanje katoliškega nemškega društva za misiionsko zdravniško oskrbo. Na zdravniški fakulteti ene nemške univerze namenijo dajati zdravniški pouk misijonarjem in misijonskim sestram in vzgojiti zdravnike za misijonske pokrajine. Društvo vodita zdravnika dr. Gaterslcbcn in dr, Winands v Aachnu. ba pa je ročno zgrabila za puško in mu dokazala premoč. »Kmalu na svidenje, Ors' Anton!« je kričal Orlanduccio in zaluščil vrata ter obrnil ključ v njih, da so tako dobili čas za beg. Orso in prefekt sta četrt ure stala vsak v svojem kotu dvorane, ne da bi kaj govorila. Colomba pa jo z zmagoslavjem na čelu slonela na puški ter ju opazovala od vseh strani. »Kakšna dežela, kakšna dežela!« je končno vzdihnil prefekt ter nepotrpežljivo vstal. »Gospod della Rebbia, niste prav ravnali. Zahtevam od vas častno besedo, da se zdržite vsakega nasilja in počakate, da odloči pravica o celi prokleti zadevi.« »Da, gospod prefekt, napačno sem ravnal, da sem udaril tega podleža, toda kar je, je, udaril sem ga in, Če zahteva zadoščenje, mu ne morem odreči.« »Ah ne! Saj se vendar ne misli z vami boriti!... A če vas umori... Storili ste vse, kar ste mogli, da pride do tega.« »Čuvali se bomo,« je menila Colomba. »Orlanduccio se mi jo zdel pogumen dečko,« je rekel Orso. »Sodim bolje o njem kakor vi, gospod prefekt. Pripravljen je bil takoj, da potegne svoj nož; na njegovem mestu bi bil ravnal najbrž tudi jnz tako. Srečen sem re3, da moja sestra nima pesti kakor kaka punčka.« »Ne bo-ta se bojevala, ne,« je odločno izpregovoril prefekt, »prepovedujem vama!« Misijonsko gibanje pa ni samo med akademsko mladino tako razvito, ampak med vsemi stanovi. Na več krajih so se vršili takozvani misijonski tedni. Pri zaključnem sprevodu takega tedna v Maas-tricht je sodelovalo 3000 igralcev v raznih alegoričnih skupinah. Vlada, ki je prej ovirala katoliško misijonsko gibanje, jc spremenila svojo taktiko. V Združenih državah Severne Amerike ima misijonska akcija med dijaško mladino prav amerikanski značaj: na vse strani silne dimenzije. Prvo dijaško misijonsko društvo Catholic Stu-dents Mission Crusade je bilo ustanovljeno 1. 1918. Meseca januarja 1921 jt naraslo na 240 društev z 24.226 člani. Od meseca avgusta 1920 — ko so imeli v Washingtonu veliko zborovanje — pa do januarja 192t so nabrali za misijone 38.146 dolarjev. Ob zborovanju v Daytonu (avg. 1921) so cenili število članov na 50.000. Izdali so parolo, da ne bodo mirovali, dokler se jim ne pridružijo 3 milijoni amerikaiiokih dijakov. Svojo akcijo imenujejo križarsko vojsko. Kakor na Holandskem, tako je tudi v Ameriki misijonsko gibr.nje vsesplošno. Glavna misijonska organ;zaci;a Catholic Curch Extension Society je štela 1. 1920 675.000 dolarjev dohodkov. Organizacijsko glasilo se pošilja 200.000 naročnikom. (Za nabiranje za misijone porabljajo športne prireditve, misijonske Football-tekme, celo veselice, in v Washingtonu se je vršil 17. maja 1921 celo misijonski ples'!) — Amerika — pred krotkim še sama misijonska pokrajina, — jp postala pri svetovni misijonski akciji, tudi kar se tiče misijonskega personala, eden glavnih faktorjev. Švicarji hočejo biti vcdilni. Centralo vseh akademskih misijonskih organizacij hočejo imeti v svoji deželi, Meseca julija lanskega Ma se je vršil v Freiburgu splošen švicarski misijonski kongres. Udeležba je bila nepričakovano velika Ob tej priliki so akademiki z univerze v Freiburgu v svoji misijonski gorečnosti kratko-malo proklamirali misijonsko zvezo vseh akademskih misijonskih organizacij na svetu. Ker pravi poročilo interakademskega misijonskega tečaja v Tilburgu, da se je pri tej priliki mnogo pripomoglo k notranji utrditvi svetovne misijonske zveze, so bile v začetku najbrže kake težave s švicarsko podjetnostjo. Misijonski študijski zavod Betlehem se je spremenil v švicarski misijonski seminar; sedaj šteje čez 140 gojencev. Izdajajo svoj list »Betlehem«; tiska se v 4000 izvodih. Neki Togo-misijonar je imel na svojem misronskem potu skozi Švico od januarja 1920 do januarja 1921 109 misijonskih pridig in 95 predavanj (večinoma s skioptič-nimi slikami). O Nemcih (v Nemčiji) je že zgoraj rečeno, da pridno delajo, le vodilnost jim je zaenkrat onemogočena. Znani Francis-cus-Xaverius-Verein je priredil v več mestih enodnevna misijonska zborovanja za dijake in dijakinje (1921). Letos priredijo misijonski tečaj. Monakovski akademiki so se ponudili za misijonska predavama ob primernih prilikah — bodisi v mestu ali na deželi. Shodi SLS. V Št. Vidu pri Stični se je vršil v petek po prvi sveti maši shod zaupnikov SLS, ki je sijajno uspel. Poročal je poslanec S u š n i k. Po shodu je bil občni zbor Kmečke zveze in Županske zveze. Vse zborovan:e ie trajalo skoro štiri ure, pa so zavedni možje vztra- »Dovolite mi, gospod, da vam povem odkrito, da v zadevah časti ne priznam ni-kake oblasti razen svoje vesti.« »Povem vam, da se ne bosta bojevala!« »Lahko me daste zapreti, gospod ..., če se vam bom da' seveda. Toda s tem ne dosežete nič drugega, kakor da stvar, ki je postala neizogibna, zavlečete za nekaj časa. Mož časti ste, gospod prefekt, veste, da ni mogoče drugače.« »Ko bi zaprli mojega brata, bi njegovo vlogo prevzelo pol vasi, potem bi šele videli streljanje,« je posegla vmes Colomba. »Povem vam naprej, gospod,« je rekel Orso, »ne mislite, da va.n kljubujem. Povem vam naprej, da se bom branil, ko bi Barricini zlorabljal svojo župansko oblast in me dal zapreti.« »Od danes naprej,« je povzel prefekt, »je Barircini razrešen svojih poslov... Opravičil se bo, upam ... Pomnite, gospod, za vas skrbim. Kar zahtevam od va3, je pač bore malo: ostanite mirno v hiši, da se vrnem iz Corte. Hodil bom itak le tri dni. Vrnem se s kraljevini namestnikom in tedaj obravnamo to žalottro zadevo do konca. Mi obljubite, da se do tedaj vzdr-žite vsake sovražnosti?« »Ne morem obljubiti, gospod, če nte pozove Orlanduccio na boj, kar mislim, da stori.« »Kako, gospod della Rebbia! Vi, francoski vojak, vi se hočete boriti s človekom, ki vas sumniči nepoštenja?« jali vsi do konca. Na shodu se se sprejele izborne, času primerne resolucije, Jugoslovanskemu klubu se je izreklo popolno zaupanje in priznanje. Popoldne ob treh se je vršil dobro obiskan shod na Krki, ki so se ga udeležili tudi samostojneži v precejšnjem številu. Tudi tukaj je govoril po-slancc S u š n i k , ki je poročal o političnem položaju in o potrebi močne kmečke organizacije. Za vse resolucije in za zaupnico Jugoslovanskemu klubu so glasovali tudi pristaši SKS. — Isti dan se je vršil v Trebnjem občni zbor okrajne KZ za trebanjsko dekanijo. Občni zbor se je razvil v velik shod. Udeležba je bila zelo velika; predsedoval je dosedanji načelnik Okrajne K. Z. g. K o b a l iz Tržišča, poročal pa dr. K u l o v e c. Na občnem zboru je bil po večini izvoljen stari odbor, -f Namesto + Frana Piška pride kot poslanec SLS v zakonodajno skupščino g. Franjo Ž e b o t, urednik v Mariboru. + »Individualnost srbskega dela našega naroda je mnogo večja kot hrvatskega ali slovenskega deia. To se zlasti jasno kaže po tem, da so Srbi očuvali svoje prastare običaje ... Srbski narod ne praznuje Božiča (prosimo Božiča z veliikm »B«! op. ur.) z drevesci in svečkami na njih, tudi ne popiva na sveti večer, da se nato lahko v večji razuzdanosti udeleži pol-nočnice v cerkvah.« — Te stavke čitamo v uvodniku »Jutra« od dne 7. t. m. Veliko resnice je napisal mož, ki je pisal ta članek. Samo ene stvari, čisto malenkostne, ni omenil. On namrač očita Slovencem, da se na sveli večer, t. j. na dan pred božičem (z malim >b«, op. ur.) radi napijejo in gvedo pijani k polnočnici ,dočim ostajajo Srbi na ta dan trezni in mirni in spoštujejo in negujejo običaje svojih starih prednikov. V tem grmu ravno tiči zajec. Mož, ki je napisal božično himno na pravoslavno adreso v »Jutru«, je očividno pozabil, da je tradicija jako važen del narodnega življenja in da spadajo med narodno tradicijo tudi verski običaji, kaj ne? Dočim pa mož hvali pravoslavne verske običaje, popolnoma pozablja, da imajo tudi Slovenci svoje »prastarem verske obitaje, ki so postali svojina in last slovenskega ljudstva in ravno to svojino slovenskega ljudstva je narodno-liberalna klika uničevala celih 50 let, ker je imela versko obeležje. Kje je tukaj doslednost? Mož očividno ne ve, da je verska tradicija tudi med Slovenci polagoma pl^ šla v narodno tradicijo, toda ravno to tradicijo, ki je najgloblja last slovenskega: ljudstva, je njegova stranka skozi pol stoletja sistematično ubijala in danes ubija še zadnji, posvetni ,ostanek te tradicije, ker je v svojem klečeplastvu pred Belgradom sploh pozabila, da še živi nekje na svetu rod, ki se imenuje — slovenski. — Ta rod spoštuje svojo tradicijo, tudi versko, in sicer nič manj kot Srbi, ker ne pozna božičnih drevesc ,ampak ima svoje jaslice itd., u ravno garda, ki se zbira okrog »Jutra«, je tista, ki se prizadeva z vsemi močmi, da to tradicijo — ubije! Ali je tako ali ni? -j- Enaka mera za vse. Na občnem zboru JDS v Kočevju sta bila izvoljena v odbor tudi gospoda: sodni svetnik Ivan Hutter in okrajni komisar Kappus. Mi nimamo principielno nič proti temu, če se gospodje od sodišč in od politične uprave udeležujejo političnega življenja. Tudi g. dr. Kuder, sodni svetnik v Novem me~tu, je član načel tva JDS v Ljubljani. Čudno pa se nam zdi, da se političnega življenja ne sme udeleževati g. sodni svetnik Fi-schinger v Novem mestu. G. Hutter v Ko- »Udaril sem ga, gospod.« »Toda, da ste udarili obsojenca na galeri, pa bi vas pozval na dvoboj, bi se bojevali z njim? Torej, gospod Orso! No, dobro, še manj zahtevam: ne iščite Orlan-duccia... Dovolim vam, da se bojujete, če vas pozove na dvoboj.« »Pozove me, o tem čisto nič ne dvomim, a obljubljam, da mu ne dam nove zaušnice, da bi ga v boj prisilil.« »Kakšna d?žela!« je ponavljal prefekt in se v velikih korakih izprehajal po sobi. »Kdaj se vendar vrnem v Francijo?« »Gospod prefekt,« ga je ogovorila Colomba s kar moč sladkim glasom. »Znkes-nilo se je; ali nam izkažete čast, da tu zaj-trkujete?« Prefekt se ni mogel ubraniti smehu. »Sem že itak predolgo tu ... imelo bi videz pristanorti.,. In ta vražji kamen! Oditi moram ... Gospcdična della Rebbia, kakšno nesrečo ste morda pripravili nad hišo!« »Gospod prefekt, vsaj to boste priznali moji eestri, da je njeno prepričanje utemeljeno in prepričan sem, da njenim dobrozastavljenim dokazom verjamete tudi sami.« »Z Eogom, gospod,« je rekel prefekt in mu z roko dal znamenje. »Povem pa vam, da bom dal orožniški četi navodilo, da zasledujejo vse vaše obnašanje.« Ko je prefekt odšel, je Colomba rekla Orsu: »Orso, tu nisi na cclini; Orlanduccio didatov. Uspeh je bil dober z odliko pri 6, dober pri 12, zadosten pri 31 in nezadosten pri 11 kandidatki. — Pokrajinski odbor za Istro, ki ga je imenovala te dni italijanska vlada, je sestavljen sledeče: Italijani: predsednik Chersich, člani Bregatto, Cosulich, Davanzo, De Franceschi, Frausin, Mrach, Percich, Sambo, Sbisd, Venier; Slova-n i: prof. Matejčič, župan Pangere, dr. Po-ščič, dr. Vratovič. — Namestniki: Italijani; dr. Benussi, Corazza, Ponis. — Slovani: Dorčič in Fran Flego. — »Sijajna« bodočnost in sedanjost oročništva. Nekega gospoda — ki pa gotovo ni orožnik, ali, ako je, je oficir, ki se mu za vsako stopinjo plača dnevnica — se je v »Slov. Narodu« z dne 3. jan. t. 1., št. 2, obregnil ob »Domoljubovo« notico radi onega vpokojenca, ki je beračil in bil radi tega aretiran od orožnika, kateremu je rekel: »Lahko da tudi vas še zadene moja usodal« Piscu notice v »Narodu« ta slučaj ne da spati in nam v citiranem »Narodu« na dolgo in široko razklada vse dobrote, ki čakajo orožnika na starost po tej j in oni naredbi, členu itd. Navaja tudi go- , vor poslanca Reisnerja, kaj da bodo vpo- i kojenci še vse dobili. Gospod, ki Vas orož-ništvo in njegova sijajna bodočnost toliko zanima, poslušajte: Med faktom in obljubo, med »je« in »bo« je velika razlika. Kar Belgrad obljubi, na to ne dam jaz počenega groša. In četudi včasih slučajno kaj da, preteče obilo vode, predno obliublieno dobimo. Ali naj vpokojenec, pa tudi aktivni orožnik ta čas živi od upanja, da »bo« dobil, ali od naredb, ali morda od Reis-nerjevega govora? Fakta govore! Poznam narednika, ki je služil samo pri orožništvu 34 let, lani oktobra se je dal vpokoiiti in še do danes ni dobil nobenega para pokojnine. S čim naj živi? Ali od prihrankov? Pošten mož je bil in taki nimajo dandanes prihrankov. Le vprašajte ga, v I iub-ljani stanuje, preje pa je bil dolga leta komandir v Štepanji vasi. Ali mu kaj druzega kaže kot beračiti? Ali nai upa na naredbe, čaka na Belgrad, zahvali Boga in komando in umrje? To je en slučaj izmed mnogih. — Kako pa je z aktivnimi orožniki? Nočem tožiti kot Job na gnojnem kupu. Komu pa dandanes razen vojnim dobičkarjem gre dobro? Ampak le par kričečeh slučajev naj navedem. Po naredbi — ne vem že kateri, ker teh je že toliko, če bi se spremenile v dinarje, bi bili bogati — mora orožnik dobiti vs^ko leto eno obleko. Pa že dve leti nisem dobil nič in če grem v skladišče, mi pokažejo kup starih cunj. Zadnjič sem šel zamenjat obnošeno obleko, pa sem dobil za zašito strgano. Vedno nas tolažijo, da dobimo v »najkrajšem času« novo uniformo. Tega je že poldrugo leto in nosimo še vedno staro, da že zdaj izgledamo kot berači, kdor si iz sramu pred ljudstvom sam ne kupi kaj. Vem pa, da se v raznih tovarnah izdeluje krasna vojašta obleka, a ta gre vsa »preko ču-prije«. In dnevnice? Že štiri mesece iih nismo dobili, le »spiske« pišemo. In naredba, da nam pripadajo, je še v veljavi. Pa dosti o tem; pa še drugič kaj, če mi bo g. tednik privoščil malo prostora. — Sedaj ima pa »Narodov« dopisnik besedo. — Sekvestrirano premoženje našiti podnni-I3 a n 8 a B S S a ■ ■ TA n m « ar R Mjeni&i! HoraSa^c k sedaj naš novi krščunsko-socialni mesečnik ki izide točno 15 januarju iri bo stala 100 kron na lelo. Ker bo »Socialna Misel« pisana razumljivo za vsakogar in bo vseskozi zveslo zastopala izporočena nam od očeta našega gibanja dr. Kreka : KRŠČANSKA SOCIALNA NAČELA : da se človeška družba do ■Ba*jrr i j-wnxmv —»n^m.aamimiTr irtr ta jvmm koienin prenovi v duhu evangelija, ki pomenja osvoboditev od telesnega in :: duševnega suženjstvu :: je moralična in stanovska dolžnosi t_.ko katoliškega izobraženca kakor delavca in kmeta c'a »Socialno Misel'-- podpira z agitacijo, naiočevunjem in sodelovanjem; praviako noša izobraževalna in strokovna društva, kajli »Socialna Misel« bo namenjena nai-:::: širšim slojem. :::: Naroča se pri Ničmanu, prodajalna K. T. D. v Ljubljani. •m mst~ y* ««-i«»*5*mi*jrvjtrf«rr*3sx-jsr. essr v.----- ,•/':•«»i R) n a n si sa ti a H 5D n ■ H «1 «1 S8 B « 3» n m fl M Kil b) potrdilo o podaništvu. Polnamoč mora biti podpirana in datirana. Do sedaj so nastale vsled izpustitve datuma in mest razne komplikacije. Vsaka polnamou naj se overi pri ameriškem konzulu v Belgradu ali Zagrebu. Polnoinoč podpiše tutor in potem se odpošlje tutorski dekret. Potrdilo o podaništvu naj poleg ostalega vsebuje tudi klavzulo na osnovi česa in kedaj je dotičnik postal naš državljan; n. pr. N. N. je poslal državljan SHS L 1919, ko je bil sklenjen mir z Avstrijo v St Germainu. — Kolo jugoslovanskih sester in dvomljivci. Javilo se je že opelovano da je rok žrebanja podaljšan in sicer bo žrobanje takoj, ko bodo razprodane vse srečke. To bodi pribito radi nekaterih dvomljivcev ki pravijo: i-Kaj te srečke! Saj ne bo nikoli žrebanja in ne bo nikakih dobitkov.* Kolo si je v svesti svoje mnogostranske in težavne naloge in želi ter hoče, da si pridobi med Slovenr.i isti ugled in vpliv, kakišnjega ;ma Kolo srbskih sestara v Srbiji. — V Mošnjah še nikoli ni bilo v enem letu toliko krstov (55), kakor letos. Dvojčka sta bila štirikrat. Porok je bilo največ od 1. 1600. naprej lani. Letos bi jih bilo prav toliko, če bi ne bila odšla dva para v Ljubljano. — Gred Podvin pri Mošnjah ni naprodaj. Lastnik, mladi knez Polignac, govori rad slovensko in je daroval 800 K za Jugoslovansko Matico, še več pa za reveže. — Zakai država nimo denarja? Splitski časopisi poročajo, da plačuje država dnevno 100.000 kron doklad za one uradnike .ki Jutra« jih bo izdala!), ravno tako v disciplinarne preiskave in tudi na cesto kakor danes grče demokratje našim pristnem. + »Klerikalna srrovost srca« se zrcali baie v tem, da želijo klerikalci svojemu neprijetnemu bližnjemu smrt. Tako vsaj bi mogli po neti h včerajšnjega »Jutra«, ki citira izrek Janeza Zgage (glej podlistek v »Slovencu« od četrtka), »da Žerjav tudi ne bo večno sedel na ministrskem stolacu«. — Zgodi se včasih, da človek pri predsedniku te ali one vlade ne doseže, kar bi hotel. Kako se ta človek potolaži? On pravi: »Vsaj ne bo on večni predsednik!« Vprašamo »Jutrove^-« logika: »Ali želi ta nezadovoljnež neljubemu predsedniku zaradi teh besed že fizično smrt?!!« — Človek, ki piše take »kvante«, da govorimo v žargonu »Jutra«, ne bo drugih učil časnikarske morale. -{- Dajte enkrat mir! Po daljšem presledku je začelo ministrstvo za notranje zadeve zopet kar v celih kupih prepovedovati inozemske liste, brošure, koledarje itd. Že zdaj smo nasproti zunanjemu svetu na vse štiri strani zaplankani, kmalu pa bo sploh vsak inozemski list prepovedan. Če tzamemo še zaplembe domačih listov, pride kmalu čas, ko bomo razen dorrokrat-skih listov smeli citati samo še praliko. — To se godi v času, ko vladajo demokrati. Morebiti bi se inozemski listi zopet dovolili, če bi inozemski listi v našem notranjem ministrstvu kaj »mazali«. To je jako probatno sredstvo, ki ga svojim sosedom In mejašem priporočamo. Morebiti bo šlo. -j- Prepovedani listi. Notran;e ministrstvo je ponovno prepovedalo lista »Neues Wiener Journal« in »Az Est«, nadalje tudi lista »Die Post« in »Deu'«che Zeitung« ter koledarje »Der Wiener Bole«. »Der Jahres-Bote« in »Hauskalender«. « '_ _ ____ Sluge v državnih uradih in nove dravinjske dekSaile. Ob koncu 1. 1921 je bil sprejet novi zakon o draginjskih dokladah državnim uradnikom. Temeljne plače so ostale iste, samo dragmjske doklade bo se povišale času primerno; skrajni čas Je bil, da se je to zgodilo, kajti naša inteligenca, uradniki kot profesorji, so s svojimi družinami težko izha;ali: skrbeti so morali dobesedno za vsakdanji kruh, za kake kul.urne potrebe, kakor knjige itd. jim ni preostajalo sredstev. Toda naravnost presenečenje pa vzbuja člen 7. zakona, ki zadeva najnižjo kategorijo, namreč sluge pri državnih uradih! Zakon poviša tem revežem dnevne doklade za celih 80 para!! Pri najrevnejših slojih je torej hotela sedanja vlada nekaj prišteditit Imamo v celi Sloveni.i S—4000 takih uslužbencev in socialna pravičnost zahteva, da se na vsak način ta člen 7 spremeni. * Da se vidi krivična in protisocialna tendenca novega zakona glede teh uslužbencev, podamo tu sledečo tabelico, veljavno za Ljubljano: Uradništvo: Draginjske doklade na dan: sedaj 24 D 26 > 28 > 31 > 34 > le ne pozove na dvoboj, če tak podlež mora umreti, saj zato še ni treba, da bi umiral tudi junak.« »Draga mi Colomba, vrla ženska si. Veliko ti dolgujem, da si mi prestregla udarec z nožem. Daj mi drobno roko, da jo poliubim. Toda glej, pu^ti me, da storim to. So stvari, ki jih ti nič ne razumeš. Za-jutrek mi daj in koj, ko odpottre pr:p~kt, naj pride k meni mala Chilina, ki se mi zdi, da je izvrstno opravila dana naročila. Potreboval ;o bom za poštarico.« Dočim je Co^otrb*1 n^dzintla prinrave za zajutrek, je Orso odšel v svojo sobo in napisal sledeče pisemce: »Srečanje z mano vas ie, mislim, spravilo v prav tako zadrejo kakor mene srečanje z vami. Dobiva se lahko jutri zjutraj ob šestih v Acquaviva. Zelo spreten sem v pištoli, zato bi vam tega orožja ne svetoval. Slišim, da dobro streljate s puško. Prav, vzemiva vsak svojo puško z dvema nabojema. Mene bo spremil kak vaščnn. Če želi iti z vami vaš brat, vzemite poW njega še kako drugo pričo in me o tem obvestile. V tem slučaju bom imel tudi jaz dve priči. Orso della Rebbia.« Prefekt se je mudil potem še nekako uro pri županovem pribočniku in za par minut pri Barricini jevih. Potem je v spremstvu enega 6amega oro.v.nlka odšel v Corte. Četrt ure pozneie na ie Chilina Sluge: od 900 D dalje 18.20 D 14 D Uradništvu so se torej zvišale dnevne doklade povprečno za 6—7 dinarjev, kar je popolnoma v redu, slugam pa za 80, para! Naravnost škandal pa je — če moremo danes sploh še o kakem novem škandalu govoriti, ko smo zakopani v škandalih — kako je prof. dr. Reisner na shodu uradnikov 28. dec. v Mestnem domu pojasnjeval to krivično postopanje. Rekel je, da je bil vsak poizkus v prid nižjim uslužbencem brezuspešen, ker so se Srbi sklicevali na razmere belgrajskih uslužbencev, katerim se baje izvrstno godi? Zakaj? Živijo v starih patriarhalnih razmerah, kuhajo kavo po uradih, zaradijo bakšiš, so na osebno razpolago uradnikov. Bržkone so ti reveži celo pro'estirali proti vsakemu povišanju! Jasno bi sledilo, da morajo podobne navade upeljati sluge tudi v naše državne urade 1 Črna kava, bak-šiš! »Momak. gdje si, gdje so moje ci-pele?« — Mi smo mislili, da slige služijo državi, ne osebam, saj so zapriseženi, tudi se je nam zdelo napredek v kulturi, če je dež vlada prepovedala »bakšiš« svojim uslužbencem! Zdaj pa vidimo, da jih vlada s takim postopanjem sama sili v korupcijo! — Poglejmo: sluga, ki je oženjen, naj dobiva zdaj po novi ureditvi, okrog 2500 K na mesec, kako naj vendar živi pošteno in doslo.no? Saj je vendar znano, da mora izdati za najpotrebnejši živež sledeče vsote za 2 osebi: za kruh okrog 500 kron, za meso okrog 500 —600 kron, za mast in mleko 300—400 kron! Kje so pa vsakdanje druge kuhinjske potrebščine (kakor krompir, zelenjava), kje je kurjava, luč, obleka, obuvalo? Nadalje ali si res !a revež nikdar ne bi smel privoščiti kak Časopis, ali knjigo ali kaj tobaka? Pomisliti je treba nadalje, da pa govorimo o »ukaznih« (definitivnih) uslužbencih, o takih torej, ki so že zreli mož e navadno okrog 30 let stari, ko postanejo »ukazni«, preizkušeni v drugih službah. Saj velja menda kot protekrija, tako službo dobiti. Preden se zakon potrdi naj se s'ori vse, da se torej člen 7 spremeni ter da naj se jim določi vsaj 17 dinarjev na dan, kakor se je to določilo za kategorijo poduradnikov in kanclistov. Nižji uslužbenci in pluge pa naj se zavedajo., da :e skrajna potreba, da se organizirajo v enotno falango ter dajo v tem oziru tudi zgled svojim hrvatskim in srbskim sotrpinom. 1 — Osebna vest. Dipl. agr. Avgust Novak je imenovan za ravnatelja posestev v Maksimiru v Zagrebu. Ta posestva so last zagrebške univerze. — Tržič. Obrtna zveza in čevljarska zadruga priredita s pomočjo urada za pospeševanje obrti čevljarski in knjigovodski tečaj v prostorih g. Antona Jegliča. Priglasilo se je toliko obrtnikov, da ne bo mogoče vseh sprejeti. Tudi Obrtna zveza je pridobila precei novih članov. — Umrla je g. Kristina Wilfan, vdova peka in posestnika Vincenca. Naj počiva v miru! — Organizacija invalidov in vdov priredi 8. t. m. v dvorani pri Globočniku veselico, koje čisti dobiček bo razdeljen med vdove in potrebne invalide. — V ponedeljek ob 8. uri zvečer bo predavanje v Domu. — V Radovljici bo 11. januarja ob devetih konferenca za pol dekanije. — Uspehi teoretičnih državnih izpitov pred iznraševnlnimi ko*nis'iami v Linhlja-ni v letu 1921: Izpraševalna komisija za pravno-zgodovinski državni izpit je izprašala 42 kandidatov. Uspeh je bil dober z odliko pri 11, dober pri 10, zadosten pri 14 in rezadosten pri 7 kandidatih. — Izpraševalna komisija za pravosodni državni izpit je izprašala 31 kandidatov. Uspeh je bil dober z odliko pri 4, dober pri 7, zadosten pri 14 in nepošten pri 6 kandidatih. — Izpraševalna komisiia za držav-noslovni državni izpit je izprašala 60 kan- nesla pravkar prečitano pismo ter ga osebno izročila Orlanduciu v roke. Na odgovor je moral čakati dolgo in jo došel šele proti večeru. Podpisan je bil od očeta Barricinija, ki je sporočal Orsu, da grozilno pismo, naslovljeno na njegova dva sinova, odda kraljevemu namestniku. »Z mirno vestjo pričakujem,« tako je dostavil ob koncu, »da se nad vašim obrekovanjem izreče pravica.« P.Ied tem je došlo pet ali šest po Co-lombi naročenih pasfirjev, da varujejo hišo in okolico della Rebbia. Kljub Orove-mu ugovoru se na oknih držečih na trg pritrdili polkna. Orso pa je ves večer sprejemal udanostne ponudbe v službo najrazličnejših vaščanov. Došlo je celo pismo od župnika-bandita, ki je v svojem in Brandolaciovem imenu izjavil, da sta mu "sak hip na razpolago, če bi župan rabi) orožništvo. Končal je s sledečim pripisom: >Smem vprašati, kako sodi gospod prefekt o izvrstni vzgoji, ki jo dobiva Brusco od prijatelja? Za svojo osebo ne poznam za Chilino sprejemljivejšega učenca, ki bi kazal več zmožnosti.« XVI. Dan nato je minil brez sovražnosti. Z ene in druge strani so bili pripravljeni na obrambo. Orso ni zapusti! hiše, vrata Bar-ricinijev pa so bila neprestano zaprta. Videti je bilo le pet orožnikov, ki so ostali v Pietraneri pri garniziji, kako so se iz- prehajali po dvoriščih in vaški okolici. l\)dpirala jih je poljska straža, ki je tvorila sama del podeželske vojaščine. Poboč-nik ni odložil uradnega traku. A razen pol-ken na oknih obsh sovražnih si hiš, nisi opazil nikakih znakov vojske. Samo Kor-zičan bi bil zapazil, da so na trgu pod zelenim hrastom same ženske. Pri večerji je Colomba z veselim obrazom pokazala svojemu bratu pismo, ki ga je pravkar prejela od miss Nevil: »Draga gopodična Colomba! Z velikim veseljem povzemam iz bratovega pisma, da so vaše sovražnosti končane. Sprejmite torej moje po-klorc. Moj oče ne strpi v Ajacciu, odkar ni več tu vašega brata, da bi govorila o vojni in hodila na lov. Danes odhajamo in pridemo stanovat k vam proti enajstim. Prosila bi vas, dii nam napravite za večerjo tisti, kakor pravile, v vašem kroju tako vroko cenjeni bruccio. Z Bogom, draga gospodična Colomba! Vaša prijateljica Lidija Nevil.« »Torej ni še prejela mojega drugega pisma,« je kriknil Orso. »Na dnevu njenega pisma lahko vidiš, da je bila že na potu, ko je tvoje pismo došlo v Ajaccio. Si morda naročil, naj ne pride?« r Pisal sem ji, da smo v obsednem stanju. Tak položaj se mi ne zdi posebno primeren za sprejemanje gostov.« »No, čudni ljudje so ti Angleži. Zadnjo noč, ko sva bili skupaj v sobi, mi jo rekla, da bi ji ne bilo po godu, ko bi ne videla lepega maščevanja. Orso, bi ne mogel uprizoriti njei na ljubo napad na našo sovražno hišo?« »Colomba,« je rekel Orso, »ali verjameš, da se je narava zmotila, ko je napravila iz tebe žensko? Izvrsten Vojak bi bila.« »Morda. Vsekako pa hočem pripraviti bruccio.« »Ni potrebno. Treba koga poslati, da jih ustavi, predno cdidejo.c »Tako? Slžt pošlješ tja, da ti ga v tem vremenu s phmom vred odnese hudournik ... Kairo pomilujom bandite v taki nevihti! Hvala Fogu, da imajo dobre pilo-ne1.. Veš. kaj stori, Orso? Če pojenja nevihta, idi jutri zgodaj zjutraj in prideš k našim sorodnikom, še predno sta prijatelja odpotovala. To ii bo lahko, koti miss Lidiia vstaja vedno pozno. Sporoči, kar se jo pri nas /godilo. Če vstrajato kljub temu pri svojem sklepu, da nas hočeta obiskati, naju bo zelo veselilo.« Orso je hitel pritrjevat temu načrtu in Colomba le po kratkem premolku povzela besedo: 1 Suknen. zelo kosmat plaši*, opremljen i kapuco. pri letni plači prej do 2999 D 17.60 D od 3000-4999 > 19.60 > od 5000-7499 > 21 60 > od 7500—8999 > 24 00 > od 9000 D dalje 26.00 > kjer je vlomil v omaro in ukradel iz nje en tisoč-lirski bankovec, 2 bankovca po 1000 dinarjev, t bankovec za 100 dinarjev in 4 italijanske lire kakor tudi zlato verižico vredno 1200 kron. Orožnikom se je posrečilo, da so na Vrdu Ha beta iz-biedili in areitrali. Pri Habetu so našli se ves denar, izvzemSi lOOOdinarski bankovec. Habe je po vlomu pobegnil na Vrhniko, se tam preoblekel in odšel v družbi Franca Mačka, Jožefa Osterma-na in Antona Jazbarja na Vrd. kjer so pili. Oiožniki so štiriperesno deteljico izročili sodišču, cesta 36/1. — Poštni paketi, ki so namenjen« iz Jugoslavije v inozemstvo in gredo preko avstrijske republike, so dovoljeni samo do 5 kg teže. Izvzeti so samo paketi, ki so naslovljeni v Avstrijo in, Češkoslovaško. — Razpisana postna služba, Razpisan ie poštni urad v Bohinjski Bis.rici. p V Dolnji Lendavi jc prevzel vodstvo okrajnega sodišča novo imenovani predstojnik g- sodni svetnik dr. Muha, Dosedanji predstojnik okr. sodnik dr, Milko Gaber je odšel na svoje službeno mesto v Ljutomer. Blagega moža, ki si je a svojim ljudomilim postopanjem vedel pridobiti simpatije in ugled v celem okraju, bodo Prekmurci zelo težko pogrešali. p Silvestrov večer se je v Prekmurju proslavil po starodavni navadi. V Murski Soboti se je opolnoči na predlog g. Ke-terja poslal brzojaven pozdrav demokratski stranki in — ljudem na luni. V Dolnji-Lendavi pa se je na novega leta dan zjutraj videlo prihajati zaspane obraze iz So-kovega ambulatorija, kjer jim je ta gospod predaval o svojih uspehih kot delegat prekmurskih samostojnežev na zaupnem sestanku v Celju. p Okradli so tatovi v Dolnji Lendavi aa Silvestrovo noč g. A. Gttnderlaha, mizarskega mojstra, v času, ko je bil na plesni zabavi. __________ Parketna industrija v Sloveniji in druoo Ko se nam odpira pogled ob poeetku novega leta Čez celotne uspehe naše industrije, ne smemo prezreti gotove panoge, ki so bile lani v svojem obratovanju manj gibljive ali pa so vsled pomanjkanja interesentov celo zaostale. Med slednje lahko prištevamo našo parketno industrijo absolutno. Izdelovanje parketov v naši Sloveniji je že staro, a ni zavzelo iz različnih vzrokov zaželjenih dimenzij. V pomanjkanju trgovskih zvez za našo parketno industrijo je bil razmah Iste dosledno oviran ali pa se je celo na mnogih krajih pojavila popolna stagnacija. Obratovanje se js ustavilo, število delavcev Teduciralo. Produkcija je požirala kapital, ki je ostal brezobrestno investiran v skladiščih. Treba je bilo obdržati število delavcev ter jih zaposliti v znatno omejenih obratih. Treba plačevati davke, delavska zavarovanja, bolniške blagajne itd. Marsikoga, ki ni obvladal situacije in ni imel hladno preračunjajočega duha, je spravilo to iz ravnovesja. Popolnoma umljivo. Naravne posledice, ki izvirajo vsled nesoli-damosti in neenotnega postopanja naših parketnih industrijalcev, bodisi na domačem trgu ali na ino-stranskera. Toleranca, ki je nujnost vseh naših trgovskih krogov ter predpogoj slehernega napredka, je potrebna tako delavcu, obrtniku kakor industrijalcu. Brez te še tako kapitalnomočno podjetje ne bo doseglo zaželjenih ciljev. In k temu kolebanju ne more objektiven opazovalec ostati 6£ino kronist — — — Neizpodbitno, treba je najti trdnih vezi, ki se bodo še utrjevale in smerile za popolnim medsebojnim zaupanjem in podpiranjem, ako hočemo beležiti ob koncu tekočega teta v naši trgovski bilanci tudi za parketno industrijo dovolj proti-postavk. Kajti smelo smemo trditi, da je že tudi vsako monotono vibriranje, akoravno še ni nastopilo reakcijonarne poti. že — nazadovanje. So pa tudi drugi važni momenti, ki so zastirali pota" napredka naši parketni trgovini v inozemstvu. To je zlasti močna konkurenca istoimenskih izdelkov v drugih državah ali pa njihova lastna produkcija na podla-i našega jugoslovanskega lesa- Popolna prepoved izvoza za ves les, Iti pride v poštev. Bodisi da se izvaža v gotovih, za parkete uporabljivih dimenzijah, naj si bo hrasto-vina ali bukovina! To je za našo parketno industrijo življenjskega pomena. Treba pa je seveda tudi vzbuditi zanimanje v inozemstvu za isto. Pftrketni industrijalci bi morali iskati stikov in najugodnejšh konjunktur, v čemer bi morala zopet iti vlada temu gibanju vsestransko na roko. Potreba kaže na nujnost ustanovitve jugoslovanskih trgovskih delegacij v vseh za nas v poštev prihajajočih državah. Te delegacije bi zastopale interese naše jugoslovanske trgovine in industrije. Neki naš dnevnik je otvoril debato o nameravani jugoslovanski trgovski zbornici na Dunaju. Mi pozdravljamo nameravano institucijo iz interesov naše narodne trgovine, vendar ostanemo skeptiki iz enostavnih razlogov, ker ne moremo verovati v to, da bi moglo v naši sedanji vladi dozoreti toliko ženijalne sile, da bi zaupala pro-ducentom zastopati njihove lastne koristi v tujini. Strinjamo se popolnoma s člankarjem, ki pravi, ako se izrazimo poljubno, da se bo našlo vedno dovolj ljudi, katerim bi velikomestno življenje izvrstno pri;alo--- Ni preveč, ako se dotaknemo še nečesa, kar kvari, če se hočemo >robustno< izjaviti, karakteri-tira celo nišo upravo v najžalostnejših nljansah. Korupcija je botrinja današnjemu svetu. In ta korupc ija je zav.a-lala vsepovsod in znala 8 prijateljskim pogledom najti dovzetnih tal tam, kjer eta sistem in socialna beda zakraljevala. Razumljivo 1 Vendar ne akceptiramo tega in ne moremo tega nikdar priznali iz moralnih vzrokov, ker »o kriči po gnilobi in naj si bo to pri privatnih, še veliko manj pri — državnih uradih. Trgovec ali industrijalec, ki je moral, hote! spraviti svoje izdelke bodisi v tu- ali Inozemstvo, je moral čakati na milost raznih uradov. Kdor je uvažal blago, ta je z bridkostjo občutil »sušoc raznih uradnikov, če ie bil tujec, je s ciničnim nasmehom ostavil carinski urad in dobil pri tem svoj vtis o naši državi. Pri železnici »nako. Hečež — nočeš, moral si, a pri letni bilanci se Je silno pognalo. S strahom se vprašujejo maogi, kaj bo v bodoie? če kdaj — je treba tedaj odpomoei! Odgo-jiti bo treba uradniški naraščaj nad današnji nivd; sedanji aparat desinflclrati ter mu preskrbeti pošteno eksistenco, da bo zamoglo tinti v moralnem oziru nad vse drugo. Zdravilo, ki učinkuje, je resnica. Iu če koga 'ovn jovarna h. poreelan r Novem Sadu. V Novem Sadu se osnuje iovama sa porcelan 9 kapitalom dveh milijonov kron. g Velika irgaba italijanskih driarnih železnic, Italijanske držav, železnice so imele 1.1918/19 izgube S milijonov lir, I. 1920/21 izgube 1 milijardo lir. g Obrtne izložb« r Sloveniji. Letos bo prirejena obrtna razstava, in sicer lokalna v Ptuju, pokrajinska pa v Mariboru za Štajersko, Prekmurje in za slovenski del Koroške, g Dre nori banki v Srbiji Trgovsko ministrstvo je odobrilo pravila -Krajinske kreditne zem-ljoradničke banket v Negotiuu (glavnica milijon dinarjev) in iStrumieke trgovačke banke: v Stru-miei (glavnica milijon dinarjev). g Pedal šanje trgovske pogodb« » Avstrijo. Trgovska pogodba med Avstrijo in Jugoslavijo je bila zopet podaljšana- g Nas uvoz L. 192f smo uvozili v Italijo za 1.268,231.895 din.. blaolovici 1921 za 413,390.279 din. blaga, i/. Angleške 1. 1920 za 244,326.095 din. blaga, v polovici leta 1921 za 146,042.854 din. blaga, i t, Francije leta '1920 za 132,293.550 din., v polovici leta 1921 za 121.9ol.755 dinarjev blaga. g Gremij trgovce? v Ljubljani opozarja vse svoje člane in os ale trgovce v Sloveniji, na razglase delegacie ministrst.-a financ v Ljubljani, ti« koča se odmere dohodnine in plačarine za leto 1922 ter na notico v nTrgovskem list.iv š!. 1 leta 1922 pod naslovom »Davki«, ki obravnava isti predmet. Dalje se trgovci osobito opozarjajo na uvodni članek »Iz zakonodajnega odbora', ki razpravlja o davku na poslovni promet. ' || pii^fSftpj lj Odlikovanje pisatelja F. S. Finž- IJarja. Pred zastopniki mestne občine Ijub-janske, oddelka za prosveto, društva slovenskih leposlovcev, narodnega gledališča, ljudskega odra, zvezfe dramatičnih društev in knezoškofijskega ordinarijata je včeraj, dne 7. t. m., ob 11. uri dopoldne pokrajinski namestnik minister Ivan Hribar pripel pisatelju F. S. Finžgarju red sv. Save III. razreda, ki mu ga je kralj podelil ob njegovi 501etnici. V svojem nagovoru je minister Hribar pohvalno omenjal najprej slavljenčevo uspešno dušnopastirsko delo in nato v daljšem govoru slavil njegove literarne zasluge. Odlikovanec se je zahvalil za čestitke ter poudarjal, da sprejema ta red kot izraz priznanja od najvišje državne avtoritete za kulturna prizadevanja slovenskega plemena. Svoje čestitke so nadalje še izrekli dr. Kraigher za društvo leposlovcev, prof. Juvančič za slovensko dramo, iur. Peršuh za ljudski oder, prof. Jalen za zvezo dramatičnih odsekov, dr. Zarnik za župana, msgr. Dostal v imenu knezoškofa. lj Predavanje za inteligenco. V torek, dne 10. t. m., se bedo nadaljevala predavanja »Bogoslovne akademije«. Predaval bo univ. prof. F. Lukman: Uvod v vei^-stveno-historični problem starega krščanstva. Predavanje se bo vršilo v prodorih bogoslovne fakultete (Alojzšjevišče, I.) ob pol osmih zvečer. lj Zabavni večer z mnogovrstnim sporedom priredi danes v nedeljo sProsveta frančiškanske župnije« v dvorani Rokodelskega doma. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 1 Din. — K številni udeležbi so vljudno vabijo člani in prijatelji društva. lj V Šišenskem prosvetnem društva predava v ponedeljek, 9. t. m., ob pol 8. zvečer dr. J. Godnič." lj Predavanje ▼ Rokodelskem domu. V ponedeljek, 9. t. m., bo predaval v dvorani Rokodelskega doma prof. dr. Valentin Rožič o vprašanjih, ki so v današnjih časih za vsakega izobraženca, zlasti pa za obrtnika, izredne važnosti. Predavanje se prične točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost. lj Umrla je na Strmi poti v visoki starosti go:pa Uršula Magister, vdova mestnega cestnega nadzornika. Naj v miru počiva! Ij Starešinsko predavanje so vrši v petek, dne 13. t m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akad. doma. Preoava g. prof. Jos. čopič o vprašanju Pacifika do washington-ske konference. Vaoljenj vsi člani stare- šinstva, po njih vpeljani gostje in člani kat. akad društev. — Predsednik . lj Zab;iven večer z zelo mnogovrstuim sporedom priredi v Rokodelskem domu prihodnjo nedeljo dne 15. januarja zvečer Prosveta za stolno župnijo in šolski okraj Podrobni spored priobčimo v eni prihodnjih številk, opozarjamo pa že danes na to prvo prireditev 3tolne prejveto. lj Tuiaj za peljski j«sik. Prva ura po novem letu sc vrši v četrtek, dno 12. januarja. ij Trboveljska prensogokopna druisba. Dne 6. t. m. je pričel jugoslovanski izvršil-nt odbor trboveljske preraogokopne družbe poslovati v Ljubljani. lj Javna redna seja, občinskega sveta bode v torek, dne 10. januarja 1922 ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. lj Akademski socialno-pedagoški krožek priredi v ponedeljek, dne 9. januarja ob S. uri zvečer (na učiteljišču, I. nadstr.) diskusijo o prvem členu zakonskega naorta o narodnih šolali za kraljevino SHS Od •-•nacruK predlagani 1. Heu se glasi tako-le: »Osnovana šola Siri med narodom pismenost iu prosvalo, razvija nacionalno in državno zavest in versko strpljivost, utjjuje moralna načela za praktično življf.-nje iu daje osnovo za nadal.no izobraževanje.«; Ker od prav postavljenega cilja ljudski šolf v volila meri zavisi, ali bo bodoči državljan v narodnem, državnem in socialnem oairu prav vzgojen ali pa ne, se k diskusiji o tem načelnem vprašanju vabijo vsi, ki jim je kaj mari ljudske vzgoje, to je — resnejšega pojmovanja in izvrševanja življenjskih nalog. — Odbor. lj Izza kulis kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani. Prejeli smo: Javnosti je znano., da je svojeeasno obstojal v Ljubljani zelo potreben ve-rižniški urad, katerega predstojnik je bi svetnik Krsevau. Za časa ukinjenja tega urada je istemu ostal od nabranih kazni itd. znesek, presegajoč visočino 1,000.000 K, katera vsota se je stavila deželni vladi na razpolago. Toda glej eudo! Za božične praznike pa so dobili iz tega ionda nekateri višji go3podjo vsote kar po 30 000, 20.000, 15.000 in navzdol kot nagrade, vsi nižji uslužbenci ki so v največji meri delovali proti verižnikom, njim, ki jim gre največ zasluge, so pa ostali praznih rok! Razdelitev teh nagrad je bila seveda tajna in le srečnemu slučaju odnosno šali se je zahvaliti, da se je zaznalo za razdelitev teh J-pre-mijc Vsled takih razmer se je upravičeno vzbudila med nižjimi uslužbenci nevolja in kritika ter so vložili na deželno vlado tozadevno pritožbo, katera je ostala dosedaj še nerešena. — Iz prizadetih krogov. Ij Poziv. Starejšega gospoda, ki je, stoječ tik za menoj, opazoval, ko mi je po končanem koncertu dne 7. decembra 1921 v Unionu pri izhodu nekdo segel v žep, lepo prosim, da mi takoj javi svoje ime in naslov, ker je imel dogodek sodne posledice in nujno rabim pričo. — Franjo Medic, Ljubljaua, Zrinjskega cesta št 5. 89 lj Konrert v hotelu »Tivoli* v nedeljo, dne 8. t. m. od 15. do 20. ure. Domače je me, krvave in mesene klobase. Vstopnina prosta. — Se priporoča Vek Dolničar. Ij Zahvala. Bolniki okultstičnega oddelka občo bolnice v Ljubljani se zahvaljujejo cen eni trospej Žibert za njen veliko luEen dar, g. Polaku, in vsem gosnodom trgovcem, kakor vsem cenjenim dobrotnikom za božička darila s katerimi so nam napravili veliko veselje na sv. večer. Zahvala tudi vsem častiUm se'tram. Bog povrni stotero! lj Zgubil se je na Vodnikovem trgu z'at uhan z r-eri^-rdečim kamnom. Pošten na'ditelj se nanr-Ša. da pa vrne preti nagradi Sv. Pe!ra lj Obsojeni fcanč"i uradnik. Okrajni ooli-cijski nadzornik g. Habe je obsodil nekega bančnega uradnika na 1 mesec zaoora, ker je brez dovoljenja prekoračil mejo, ko ie iztiho-tapl al Iz nrše dr2ave lire in cekine. Ravnatelj in prokurist njegove banke sta prizna'a, da je ta urednik res iztihotap jal lire in cekine Poleg kazni za neupravičeno prekoračenje rneje bo oa še dotičnik ks/novan po carinsko dohoda rstvenih predpisih. li Na pr?znik s r. Treh kra!:ev je bilo aretiranih oseb. Zaradi pijanosti so bile are-frane 4 osebe, med n'imi neki boljši gospod, krtTcfa jc policija ob belem dnevu pobrala v jarku. li Fr?Vf"> ic*Ti(a Na glavnem kolodvora sta H1?«, prfeta dva ItaIJJana. katerima se je nosroč''o nri^e jati rr!!^-< kot fašista v Ljubljano s posebnimi nrrr^ilt. lj Zav.vr*a. Fn'o jrtreslovanskih sester se naj-rr^npie zn^valjrte v=<,"\ ki so priiomofti s -e"tram uršnlinkam, obrtni šoli in drvštvu ».TpiefinuCTK, ki so pomagali pri šivanju ter omogočili, da je bilo vse pravočasno hvršeno. Vsem, ki so pomnrali do lepega mre^a bodi v plačilo prijetna zavest, da so izvršili človekoljubno delo. ta katero jim je hvaležno sto in sto nežnih ctročkih src! li Me»*na nstavRalnira ima tomesečno dražbo maja zasavljenih predmetov 12. januarja 1922 popoldne. lj Proti kadenju šolske mlidine je odredil policijski direktor g. dr. Guštin najstrožje odredbo. Svo'čas je bil Izdan odlok, s katerim je bilo kn.denje mladini prepovedano. Ker jo na ta odlok posebno šolska mladina pozabila, se oporaria, da se je varnostnim organom naMrožie naročilo nadzorovati tu lamino, r' a ne bo kadila na cesti in tudi n» v lokalih. II pva Pn-^Sana oH po5it~'c*li v Lftib'->n! PoHci<"a :o prijela na glavnem kolodvor« dva Dunnjč»na, ki sta se pripeljala brez potnih listov v Liubltano. Vnrašina. kai da jsfefa t". st-> ogovorila: »Na Dunaju nisva doH'a d~fa. S'!?a'a sva, ^a ie v ,!<"*osl«v|il v iro^ilju in !e ce'd »k«<<1rf< v tef de.*e'i navadna fed Zato sv« prJ¥'a k vam " Presneli so iima brezplačno povratno vožnjo v N^mSko Avstriio. lj Tatvina. Tebniku Mnksu Strenfrin je bil nkrad*n fotografičnl aparat vreden 2000 kron. pr Xai'e občinstvo opozarjamo na koncert, K se xiši v ponedeljek, dne 7 t. m. ob" 8. uri zvečei v dvorani FilharnioniČne družbe in kojega sporec j izvaiata slovenska klavirska ^irteoza Ajton Tros. t m njegova soproga Claire Trwt-Fledler. Antor frost. je naš najresnejši glasbeni umetnik, ki st ie izldjučno posvetil svojemu inštrumentu in velja •• duna.skem glasbenem svetu kot najboljši lehnik klavirske igro. Ravnokar je koncertiral v Celja, Ptuju in Zagrebu ter izvaja v Ljubljani prvovrsten klavirski program. Anton Irost igra Bach-Busso-nijev: Chaconu. Novakovo balado o Manlredu ter T>obuf*yero klavirske igračke: Zlato ribice in Vrtovi v dežju, nolo pa so znamenitega Rusa Skriti bina: Etudo. Njf^ova soproga igra pa veliko Beethovnovo sonato v as-dm u, skupno pa zaigra'.«. Saint-Saensov klavirski koncert v G-molu in tega na dveh klavirjih. — Anton Trost je v dunajskih glasbenih krogih izredno priljubljea in vživa vsled svojega resnega ttremljen a vsest)'anski in velik ugled, kar pričajo polne dvorane o priliki njegovih dunajskih nastopov. Enako priljubljeni je tudi njegova eoproga, ki se je ravnokar vrnila iz velike koncertne turneje v Češkoslovaški, katero je dovršila z velikimi uspehi. Dne 7. decembra 1921 jo imela samostojen klavirski koncert na Dunaju. Glasbeni kri ik lista >Ncue Freic Pre.sse«: je med vsemi klavirskimi koncerti letoiin e sezona omeni) njo na prvem mestu ter se jako laskavo, da navdušeno izraža o njej. Konečno omenjamo, da je Saint Saensov koncert bati sedaj aktuaien, ko je Kamilo Saint-Saens nenadoma umrl dne 17. dec. 1921 v Algieru v starosti 87 let. Saint-Saens je najodlič-nejši reprezentant francoske moderne glasbe in piše brilanten klavirski štil. Občins.vo vabimo, da se v največjem številu oizovo in poseti koncert, ter tako vsaj moralno podpre umetnika, ki tako odlično zastopa v svoji stroki slovenski narod v tujini. Vstopnice so v preJproda i v pisarni Glasbene Matice. Gosposka ulica št. S, I. nadstr. pr Predavanja Umetnostno - zgodovinskega, društva. Tekom zime priredi imenovano društvo vrsto predavanj o umetnosti. Pito predavanje se vrši v torek dne 10. t m. točno ob 6. nri zvečev v fizikalni dvorani Tehnične srednje šole (bivša Obrtna šola) na Mirju. Tema: Umetnost in narava. Predavatelj: vsouč. docent dr. Vojeslav Mole. Vstopnina za člane društva 1 Din,, za nečlane 2 Din. pr Muzika, Dravske divizijske oblasti. K žfe naznanjenim zanimivim točksm U. simfon. koncerta, dna 12. t. m. pridejo še slavospevl za visoki glas s spremljevaniem orkestra, najnovejše delo dr. R. Straussovo. Poje jih gospa Pavla Lovše-tovc. — Vstopnice prodaja trafika v Prešernovi ulici, It 54. pr Nove nčne knjige. Pravkar je izSIa v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubl.itni prof. dr. šturmova Francoska vaunic-a pivi letnik, ki bo z« elementarni pouk francoščine najbol;'e služila. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto in vere je knfigo že dne 12. avgusta. 1921, št 4101 v rokopisu za porabo v šolah odobrila. — V teku prihodniega tedna pa izide v isti zalogi Slovenska čitanka za pivi razred srednjih ,šol, setavil višji šolski nadzornik Josip V/ester. Na čelu srečno izb;anib beril krasi knjigo na fin papir tiskana nova izvirna slika Njegovega Veličanstva kralja Srbov Hrvatov hs Slovencev Aleksandra L Izvirno fotografijo je prejelo založništvo neposredno iz b aijeve kabinetne pisarne. O obeh knjigah prinese naš list strokovne ocene. Danes zvečer ponovi Ljudski oder ob pol 20. uri bi rko »Uliea ši. 15. — Vstopnice se dobe danes celi dan v I, nadstropju Ljudskega doma. »Po dvanajstih letih«, ie naslov drami, ki jo vprizori Ljudski oder v nedeljo 15. januarja zvečer. Vstopnice se bodo dobile od srede 11. jan. naprej v Ljudskem domu. ~~Vest3ilk"sXsX™"™ Celodnevni tečaji S. K. S. Z. S. K. S. . priredi sledeče enodnevne tečaje: V ne» deljo 15, jan. t. 1. v Šmartnem pod Šmarno goro, v Dobu pri Domžalah, v So&trem (samo poldnevno) in na Jesenicah, — V nedeljo 22, januarja na Črnučah (celodnev no) in v nedeljo 5. februarja v Preski. — Društva v ljubljanski okolici, ki želijo tečajev, naj se takoj javijo, da more centrala pravočasno poskrbeti za predavatelje. »Socialna Misel.« Ta mesec izide Erva številka »Socialne Misli«, ki bo iz-ajala 12 krat na leto. —• Urednika sta dr. A. Gosar in Fr. Terseglav. — »Socialna Misel« bo zastopala krščanskosocialna načela v duhu dr. Kreka ter v najširšim krogom razumljivi obliki obravnavala vsa važna vprašanja kulture, politike, socializma in gospodarstva. — Zato bo aujala bogat material za politično in socialno izobrazbo ter jo najtopleje priporočamo vsem izobraževalnim društvom, d »Zvezda«. Danes ob pol 11. uri je redm seslanek v Ljudskem domu II. nadstr. Prinesite tudi članarino! Iz gledališke pisarne. Drugi obrok vstopnine za abouirane prostore v sezoni 1921/22 pobira blagajna Narodnega g.edališča v Ljubljani v ponedeljek in lorek dne 9. in 10. t m. od 10. do 12. ure in od 4. do 6. vre v dramskem gledališču, vhod iz Gradišča. Vse p. n. abonente prosimo, naj blagovolijo ta dva dneva zanesljivo plačati drugi obrok najemnine. Opozarjamo, da sedanie vstopnice v sredo, dne 11. t. m. izgube veljavo, če do tedaj najemnina ni poravnana. OPERA: Nedelja, 8. januarja: Faust. Izven abou. Ponedeljek, 9. januarja: zaprlo. Torek, 10, januarja: Boris Godunov, Abon. C. DRAMA: Nedelja, & januarja popoldne: Peterčkove posfed- nje sas^e. Izv. n a bor,. Nedelja, 8. januarja zvečer: Boža Bsrndova. Iv ven abon. Ponedeljek, 9. januarja: Pampelička, Abon. B-Torek, 10. januarja: zaprto. ŠPORT. Blejsko jMoro laiurznjenu! Z Bleda poročajo, da jezero lepo zi.mrzuje ler nuni momeulano že več Johov drsalnega terena. Led je debel do 10 centimetrov ter proti sredini oiiprt. Ako bo sedanje vreme držalo, bo v ponedeljek že vse jezero sposobno za drsanje Športnikom pa nudi je-zeio že danes najlepši teren ter na.i nihče ne zamudi privoščiti si krasnega užitka. Dnevi so prekrasni na Bledu in ob sedanjili zimi>h, kakor se po a vi ja jo vsa zadnja leta, ni mnogo upanja na možnost trajnega izvajanja zimskega sj)orta, tako da lakih prilik ni izpustiti. Hoteli so odprti in zakurjene sobe na razpolago. — Športna jsve/a. S. K. Primorje je imel 6. t. m. v mestni posvetovalnici občni zbor, na katerem se je izvolil za poslovno leto 11)22. sledeči odbor: Predsednik g. Stubelj, bančni ravnatelj; 1. podpredsednik g. liirsa, novinar; 2. podpredsednik g. De Paulis, bančni uradnik; tajnik g. Saksida; blagajnik g. Flanič; gospodar g. Bašin R.; odborniki gg. Bru-mat, dr. Foruazaric, Itajer, dr. Šaplja, Bašin A. Poslano/ Na na: lov g. dr. M. Zamika. Opozoril me je eden izmed onih inteligentnih mojih rojakov, ki jih ni treba učili, kako naj se oblečejo kadar gre le na čajanko, na tiste neslanosti, ki jih g. dr. M. Zamik že dalj časa stresa v >Slov. Narodu«, tako o gospej B.: — >bi jo polomila,« — »je igrala ko žalostna mati božja,« — o g. K.: je piskov ko hidrant,« — »je renčov ko medvod,< — o gosjiej D: »tudi šminka ne more pokri i kar več niri>a< itd. Če sem med drugimi tudi' jaz kot gospa F'amova »Ksantipa«, in imam 3-lice Ksantipec, potem ste Vi, g. dr. Zarnik naravnost — Adonisl To piv Vam priporočam, da si ku-pito'tisto šminko pri firmi >Takt in Olika« — da boste ž njo premazali svoje pomanjkanje finega kritičnega talenta. Da se poslužim enega Vaših iz- Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. razo v, kr jih imat" v svojem boga'eni leksikonu, Vam povem, da bi si slavni češki pisatelj I. Kva-ptl s tisto kritiko, ki ste jo Vi napisali o n egovi prekrasni »Pampeliškk — kvečjemu svoje čevlje vzbiksak. SOFIJA BORŠTNIK, »ragedinia. Meteorologlčno poroko. Ujabtjana 301S m n. m. v!S. Kavarniški poslovodja T Zmožnega to vrtškeSa rnl.-airift inirtKrovoii nmrahkjtnn ».»X ■ ■ _ strokov no naobražeii, prvovrstna mof (nekoliko kavcije potrebno) so išče vr © kavaruišlco ——- avaruišlio podjetje v Ljubljani. Pismene . » _ _ ponudbe s prepisom spričeval, fotografijo leseno cementnih strešnih in zahtevo plače je pos ali na upravo pravilih išče »Slovenca« pod šifro. Stalno mesto 70. ' izurjenega poseb-3 no v sirojnih in po- Samski izuoen VRTNAR se išče za vrt v Ljubljani. Stanovanje iu hrana v hiši. Naslov v upravi ^Slovenca« pod štev. 4789. frfBMifcsa iu naprodaj. — Ljubljana, Hradecke-ga vas štev. 8. 97 Proda so j^cmnnj!f in dobro upo-pokvorjen J«' IIICSsUV rabljiva, stara tlll*!«!5??! Pismene ponudbe naj se IUI MUCI. vpcšljejo na gozdno in domensko oakrbuištvo v Bohinjski Bistrici, ki daje vsa potrebna po jasni la. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem začel trgovino z manufakturo in vsemi potrebščinami za krojače, šivilje in črcvljarje. Zagotavljajoč točne iu solidne postrežbe beležim z najodllčnejšim spošiovanjeiu FRIDERIK STOGER VTRGOVINA PRI NIZKI CENI s Krško ob Savi, Dolenjsko. Pianino, tri pisalne mize, 1 omara za knjige radi pomanjkanja prostora na prodaj. Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drag, Ljubljana, Sodna 83 ulica 5. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je nsša srčno ljubljena mati, staia mali, teta, gospa vdova mestnega ccstnega nadzornika danes dne 7. jauuarja ob 2. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere mirno preminula. Pogreb nepozabne matere se vrši ▼ nedeljo, 8. januarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Strmi pot št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode darovala v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 7. januarja 1902. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod. 84 ■■ € % , 'fit' z.*'/ predilnica Tržič. za pospravljanje stanovanja dopoldne, za dobro plačo, se takoj sprejme. Vprašati I51eiweisova cesta štev. 4, I. nadstr. 50 POZOR! POZOR! za žganjekuho, kotle za kuhanje sira, krme in perila, nndalje vsakovrstne aparate, brizga i niču i ■ trte itd. izdelujem po naročilu solidno in trpežno. Prevzemam v popravilo in pocinjevanje bakreno kotle in druge bakrene predmete. Kupujem ali vzamem v račun po dnevni ceni star baker, svinc« in c:n (cinaste krožnike). Za dobro in solidno delo jamčim. 25 S spoštovanjem Maks Weiss bakrokotlar Novi Vodmai 189, pošta Moste pri Ljubljani. m Ir: CM vati n r»tttt>-rnef^i v min tiibnu-ro v 0 1'nnrou. titor«nrfi V 0 .S .'o. vel rov t'» aVII) v m iit 6. 1. :U Ii " i 727*9 1 ' — 11 obl. 7.1. 7 h 731-8 — Ml 1-2 megla - ' 7.1 14 h 734-5 - 5 VI Jasno * ^ '"i1.' - Za glcdMišča na deželi priporoča Jugoslovanski. knjigama v Ljubljani aledeče knjige: Pogodba. Burka 8 petjem v dveh dotaniih. — Spis«! Dr. Ivo Čcsnik. Cena K 6. Divji »».-ec. Narodni igrokaz s petjem \ Sliiih dejanih. Spisal F. S. Finžgur. Cena K 10. Dr. Krek: Turški križ. igra v 4 deianjih. Tri sestre, igra v 3 deianjih. Cena K 8. Ob vojski. Igrokaz v 4 slikah. Cena K 6, H Platnice »Cvetja z vrtov j§ sv Frančiška« z^A 3fj u F. Stanislava Sluabca. Ponudbe pod Bgg »PLATNICE«. 93 se sprejme v trgovino L. eiicb KXEZ T KrSkpni Biti mora krepak, zdrav, z dovršenim najmanj 4 razr. ljudske šole. 70 P h Sva t-- Prijateljem in somišljenikom naznanimo, da je 6, januarja odšel Proda se A zemljišča z obstoječo pritlično stanovanjsko JrScn v velikosti 280 m5 tlorisa lik ob lila« želez, tiru drž. kol. v Ljubljani, zelo pri- I pravno za kako podjetje ali skladišče. Piv i | izve se: Vodmatski trg 7, Zidan M. 48 narodni poslanec ;. . ft . • • k Bogu po svoje plačilo. Slovensko ljudstvo, ki mu je posvetil najlepša leta svojega življenja, mu bo ohranilo hvaležen spomin. rsrmzsiBiirtiii^sH^ss«: Sprejme se v • is Za načelstvo S. L. S: Dr. Rnton Korošec t, t hpČ' Inik. za veliko manufakturno trge vino v Ljubljani. — Ponudbe je nasloviti: »Poštni predal št. 69«, Ljubljana, 5 L »S «« 1 i' or&sl ^crrž I^epIS barva lase v vseh nuancah in in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame in gospode, Ljubljana, Sv. Peiia cesta št. 32. Klobuke iti slamnike Franc Cerar vseh vrst, od preprostih do najfinejših, nudi vedno tovarna klobukov iu slamnikov Domžale (Stob). V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna lela ter preoblikuje po najnovejši modi 'opravila so sprejemajo v Ljubljani vsa d. C. IPeSrisjjia. Glavno zastopstvo za S ovenijo R. tuunc in drug Ce!„e • k-.ar'j&or vsaka mnoSisaa po K 8* za Me. ar se d »al v prodalatalci ¥nc¥«evalRica Caospodars"*© zvsze v Ljubljani, Šolikl tirevored J, 14 (p.^d semeni.t^m). a H l!aliiii-;!®i»ii l.S. za Ust® ii iniio J (Uvoz •— izvoz.) [j Kap;tal: Lit. 1,500.000. Zakoniti sedež; R=.m, Via della Vite, N. 11. 11 Podružnico in Slm posumita lisa (5), i ran i ciiii 3.2. p Uvaža v IlalJSoi vole, svinje, mast, maslo, živo in « zaklano perutnino, jajca, vsakovrstni les, oglje in pre- H mog, cement, tupino, esenco, sušeno sadje, grah, Žito i. t. d. i\ 3^1/ft^in ii<7 (ffsslii <>• nlninann ^rr»l nriTin in oirilnnn hlfinro ™ Izvažn iz Malic: platneno, volneno in svileno blago, predmete iz konoplje, jute in lanu, vsakovrstne klobuke in kape ter fese; mila, modre galice, rudne in morske soli; riž, vsakovrstne čevlje; konfecijonirano perilo in odela; tehniške in mehaniške predmete; pisalne stroje i.t d. Za nadaljnja pojasnila so je treba obrniti na Jadransko banko v Jugoslaviji in Italiji. Vse posle izvršujje poslovnlca v Milanu. □C3C3C3=3C3C3C3 rr cacucacscaa 0 G n o o D o n 5 "iS s* a jjdri EttB • trgovina s poljskimi pridelki na debelo naznanja vsem svojim cenj. odjemalcem in Irg. prijateljem, da je preselila svoj sedež iz Rimske ceste št. 2 v novo zidane lastne prostore v Slomškovo uiioo št. 11. Brzojavni naslov: Parem, Ljubljana. :: Telefonska šiev. 589. KSa^ Lepa darila za vsako priliko! Zlatnina, srenrnina, namizna oprava in budilke, po nizkih cenah, kakor je bila zaloga brez carine preuzeta od go^p. Krepe'ka (Mei?etz). losiM-Keii.MssMlroti. Potrebno In koristno je da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega ur.ida. Pazite, da boste njznanili pošiljatelju natančni acnasak, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vain je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nosprcjeniu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas tei po poŠtah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se doue ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi poSiljateli prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje tet mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konefno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street Hew York, N. Y. znamke »MIKADO« brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se užigajoče, v papirnatih ovojčkih, izdeluje Tovarna vžigalic ti. z o. z. v Rušah pri Mariboru. Zahtevajte oferte ! Zahtevajte oferle ! g^sgiaiasišžsiaEišaeiL iJM&Mmmmmmm®®® Naznanilo. Naznanjam, da sem 31. decembra 1921 izstopil Iz TVRDKE FR. KALMUS & F. P. V1DIC & KOMP. Moja pisarna se nahaja od 1. januarja 1922 dalje na Dunajski cesti 14 v Mathianovi hiši zraven tvrdke Schneider & Verovšek. FR. KALMUS BB BES BB M TOVARNA GLINASTIH PEČI IN ŠTEDILNIKOV P^j LJUBLJANA, OPEKARSKA CESTA. d. d. u _ LJUBLJANI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjaiiški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za (tamačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čekoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški in črni premog Naslov: f&r ^ MM imi u p»9 i. d. v Ljulilji, \\mh lil. 19 m Izdaja konzorcij >Slovenca<, Odgovorni urednik Mihael Moškere v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani