STAVKA V PAPIRNICAH SE JE RAZŠIRILA. LETO—YEAR XIV. glasilo podporne jednote Chicago* IH, pondaljak, 16. maja (May 16) 1981 NE t«, iti«. t. i m. (N*. 14t) Wy tfc« Act ml OsUUr Iti?, m UrWaMkl U «p larailkl atorli MOT H. LawndaW »?. Off! et of pi >11 f ti— MI? Ss> Lawndal« »v* SuW*cri»iU. $1.00 * iMr» STEV.—NUMBER 112. SODNIK JX ODKLÓSTIL PETI QUO ZA 80DNIJ8KO PEE. POVED. '•••Js tvrdka Ja prelomila pogodbo s delavci aa kar jih jo iaprU in zahtevala proti njim aodnljsko Detroit, Mich. — Tvrdka Bernard Scfcurart« & Sons, ki izdeluje mii o tke R. D. Gun, je imela z delavci podpisano pogodbo, veljavno do novembra 1021. Naenkrat je pa tvrdka znižala mezdo in proglasila odprto delavnico. Izprla jo svoje delavce, na kar se je obrnila na sodnika Driscolla, Ja izda proti delavcem aodnijsko prepoved. Sodnik je izjavil v svoji sodbi, da sodišča v takih zadevah služijo podjetnikom, ampak po n-jego-vi sodbi ni podjetnik prišel "s čistimi rokami" ln zategadelj -je odklonil sodhijsko prepoved tvrdki. za katero je prosila. Sodnik je sel že dalje in je dovolil sodnijsko. prepoved delavcem, po ksteri mora tvrdka spolnjevati pogodbo, dokler ni pogodba potekla/ Dokler je veljavna pogodba, ne sme vtrgati mezde. Razsodba citirs, da je v januarju 1920 tvrdka prodala za dve sto petdeoet tisoč smotk. Prodajala je tiaoč smotk po sto deset dolarjev, delavci so pa prejeli od tiso« smotk dvajset dolarjev. Spomladi ao zahtevali delavci tri dolarje pofeoljika. Zažtrajkali so BO MORALA TIR JATI DOLGOW S OROŽJEM PRAVI H0U8E. Chicago, ÜL — Polkovnik E. M. House, ožji svetovalec bivšega predsednika Wilaona, je Izdal knjigo "Kaj se je zgodilo v Parizu," y kateri piše med drugim, da Amerika ne bo nikdar dobile nazaj svojih miljard dolarjev, ki jih je posodila ententi, kakor i procesom vojne. Amerika bo to spoznala, kadar začne tirjati obresti, pravi Houae. KA STAVKI JI ».000 DELAVCEV PLQVBENÍ ODBOR DOBI N0VE6A PREDSEDNIKA. Stavka mornarjev aa dobro občuti v vseh pristanih. Waahington, D. 0. (Lawrence Tddd, Fed. Press). — Pradsed-itik Harding jž definitive, iSbral Jomes A. Farrella .predsednika United States Steel korporacijc, predsednikom plovbenega odbora. ■United States Steel korporaei-js, pri kateri ima glavno besedo Elbert Gary, predsednik njenega upravnega odbora, je gradui-rala Farrella ua svoji trdi šoli industrijalnega absolutizma in ga porinila v področje Hardingove administracijo, kjer lahko bolj direktno služi korporaciji v njeni vojni, ki jo vodi proti organiziranemu delavstvu na tem kontlnen-u. On tako postane vodja vfo a merižke trgovsko mo da so Obljubil je, da nastavi več agentov za razpečevanje amotk. Dalje je dal besedo, da» bodo delali skozi vse leto in da jim ne bo znižal mezde. •V januarju so bili delavci brez dela nekaj tednov» na kar je Sehwartz zahteval, da se mezda zopet zniža za tri dolarje. Za od-goyor od atrani delavcev jc določil 10. februar. Ta dan je UpH delavce, ker niso hoteli sprejeti znižanja moadc. Priče so dalje izpovedale, da je tvrdka najela privatne detektive in da so ti detektivi sugestirali izprthn delavcem, da le tedaj zmagkjo. če se poslužijo nasilja. ln tg podjetnik jo bil že toliko predrzen ,da se je upal prositi na sodižču «a sodnijoko prepoved proti delavcem. To jc prodrzimst, ki nima parat VODO JS DSHILKRAL A PLAČAL JS 160 DSVARMS OLOSS. Dubuque, Ia. — Ko je bil neki tihotapski žganjekuhar pozvan nred zveznega aodnika Hepry T. Heeda, da ae zagovarja na obtož-'»o zaradi kuhanja žganja, je avo jo stvar zagovarjal takole: "Vzel sem kotel ln dal vanj namako. Kar je prižlo iz wjegs, J'' pa bila voda." "Petdeoet dolarjev in strdke' if rekel sodnik. "Ali smem zastaviti vprgia nje, sodnik t" je vpražal obsoje- UCC. / Sodnik jc prikimal. * "WeU*\ je pričel obsojenec,; rad bi izvedel, kako viaoka bi hi 1« tri oba, ¿e bi Ml skuhal pravo ¿«anje!" JS Jottet* m. — Illinois Stee kompanija jo naznanila koncem minolega tedna, da zniža.mesdo za dvajset oči. Farrel je postal tole, o so bili ameriški mornarji izpr-začasno po odbornikih odbora, er niso hoteli sprejeti nizkih mezd ,katere jim ne garantirajo človeškega življenji. Postal je predsednik ob času, ko vodijo trgovski mornsrji uopeŽno obrambno vojno za pravico do organizacije in zboljšanje svojih žlvljen-skih razmer. Hardlng je obdržaval daljši intervju s Farrellom oni večer v Beli hiši. Farrell jo pojasnjeval, da Steel korporadja želi. da o-stane ie do 1. julija, ftarding je soglašal, da lahko ugodi Garyju do tega čaaa. Kljub temu ga bo imenoval takoj. Tudi aenat ga potrdi brez odloka. Tako je bilo do-govorjeno. Izbira Farrella je odstranila v delavskih krogih zadnje dvome o delavski politiki republikanske administracije. Osebno ni predsednik Hsnding trden na^rotnik strokovnih organizacij, toda nanj se dela ravno tak pritisk od nasprotnikov delavstva kot je bil napravljen- na konvencijo, ki ga je imenovala kandidatom v mi nolem poletju. United Htates Steel korporacija, ki jo gl*»nis sila med induotrijalnimi podjet niki v kampanji proti delavske-mu gibanju za Zboljšanje življon skih razmer, je sovražna mornar-jem. fotrošila je mUjone v boju proti mornarjem aa Velikih je-serih. Njene psfrobrodoc družbe, njene železniško drtJhe. njeni čaanikarji .njeni poHtičarji. njo-na trgovska društva, njeni bankirji in vai njeni podporniki i jezerski pokrajini so bili skozi lo u v opoziciji proti organiziranju delavcev, skrajšanju delavnika m povišanju m sode. To hnenovaoje pomeni, da prt-do do hudih bojev mod «ff* ranim delavstvmn in političnuB finančnim» in koincrc.jal.om. «»-lami o vprašanja, še aa v tr po rt a ci ji uvede peonažna služba Adndral Benaon. Id pre« hiti predoednik. je prišel * ko jem ko je odklonil vae predlo** mor na rake «raaaiaaelje. * treba aamo nadaljevati a progra-(Daljo aa S. ataaai.) i , ■•« 'kal ujm Podjetniki ao hoteli znižati me* zdo in podaljšati delavnik. Kaw York, H. Y. — V papirnicah in tovarnah za izdelovanje lesne kaše v Združenih državah in Kanadi stavka okoli pet dvajset tisoč delavcev. Okoli set tisoč delavcev je zastav prvega majat| ko je potekla pogodba, petnajst tiso« delavcev je pa delalo do enajatega maja, ker je s tem dnem šele potekla njih pogodba. V sedmih papirnicah, v kat delavci so se zdaj prid____ stavki, so vsaki dan produeirali štiri tisoč ton tiskovuoga za čaanike. To jo^.okoli | odstotkov produkcije v bih državah in Kanadi, podiva tudi v papirnica^ Intar-n» t iona 1 Paper kompanije, v katerih so dnevno produeirali 1,3410 ton tlakovniega. papirja aa ke. Delavci v tovarnah to panije, katelili pravijo tjifl pirnl truat, ao prenehali * /e prvega maja. Podjetniki.so hoteli v vsdh prisadetih papirnicah , in tovar- AHOLUn STROKOVNE UNI JS ZAHTEVAJO PRIDRUŽITEV K MOSKVI. P 1 • •• * • Vyr-*lF teden po objavi svojega profila v zadnjem j etu, ki jc bil največji v zgodovini- kompaojjc. Poročilo »20 pokazuje. da je ' Štirikrat potnnoSHa kajti plačala je nekaj več ko dvk n petdeset dolarjev na delnico dlvidende. Osem kompanij je izravnalo spor s svojimi delavci po prvem maju'in. okoli pet tisoč delave*' sc je vrnilo na delo. Podpisana ^pogodba velja za eno leto, po ka-*ri ostanejo sedanje mezde m delavnik v veljavL Pejapaoot • kompanija je izjavila, da se nikakor ae, strinja, da ae mezda delavcem vtrga za trideset ad-stotkov. «Izjava, ki jo je kompa-nija poslala odboru tovarnarjev, ae rlasf: ■"Pejep^-ot Paper komparfija naklonjena skupnemu pogajanju med delodajalci in njih u-službe m-i. da ao tako bdela splošna pogodba za temeljn«! mezdo. Nikakor ne sms t ramo za dobro taktiko, če so predlože taki pogoji, ki se takoj v sašetku sms t rs jo za pretirane, da ae aa morejo sprejeti. Ne moremo tudi podpirati nekaterih predloženih predlogov: "1. Naklonjeni nismo, da ae 8-urni delavnik podaljša. ■"2. Ravno tako se no strinja- Predsed morda že danea rasglaaiti Izjemno ;anje v državah West Virginljl 'Kentuekyju zaradi guerllskih jev, ki so zopet izbruhnili v hri-h ob meji omenjenih dveh dr-Vojni departmvitt je ahoči 1 brzojavno poročilo gover-norja Morrows v Keutu^-kyju, da so državne miličarak.c čete poslane tja, toda položaj je baje tako kritičen, da bo potrebno zvezno .TO^aštvo. Nato je Hardingg po-oblast il vojnag« tajnika Woekaa, ind da pošlje zvezne čete, ako dobi informacije o resnosti (2e par dni prihajajo veati, da iabruhnitt novi boji med mili-i in privatnimi koa^anjakimi Hitlribovci r; Pike comilflr, rti zaradi unijskega gibanja. Poroča ae, da je že več mrtvih, toda zanealjivih detajlov ža ni R#zume ae, da bi rudarski baroni radi dobili avezne čete tja, dg bi potem z njihovo pomočjo odprli rudnike in upoalill stavko- "Anglija na robu revolucije", pravi George. Miniatraki proaadntk Aa«lija Ja presonotil zbornico g dramatičnim priznanjem, da ja industrijalna kriza talco da na moré vač nastopiti proti dalav-cam tako kakor bo morala. Ravoha mod raaarriati aa ponavlja. Slavka ao iiri. Mexico ülty, Mehika, 14. ma-ja. ~,4,B*csJelor', porosa, da ja jilo v Morali, glavnem mestu dr-¿ave Michoacan. petdeoet Jseb ubitih in auiogo ranjenih, ko je mo. da se odpravi sedanja navada, po kateri se je plačevalo čez urno delo. "'3. Nikakor niamo proti uní jam zunaj tovarniškega obrata. "Predlagano zniCanje mezde __ trideset odstotkov ja po našem mnenju pretirano v primeri s auf-žsnjem «Ivljenakih trsškov ki še ne more amatrsti pravičnim. "Po pogojih pogodbe, akionje ne na seji, si Pejepaeot Paper konvpanija pridrži pravico, da ne «dobrava predloženih predlogov Hprfjmite tole kot ofieljeioo aa znanilo, da se Pejopaoot Paper kompanija črta s lisle fcompanij ki »»oglašajo s predloženimi pred logi." Tidonwater Psper kompsnij* ae je poatavila tudi na Uko aU lišče g drugimi podjetniki glede «nižanja mezde in podaljšanj« delavnika. Drage kgppaaije, ki ao prtlete a obratovanjem, aar De Groase Paper Go.f Pruyn Act St. Oróla Paper Ca.; Orrat Norlkera Paper Co.; Ol eo Poper CS.; Pltadale Paper Ca. In C5onoolidated Palp k or kmnpanija. Vrste sUvkarjev so trdne Or ganizaeije so pustile v tovarnah (Dalja aa 9. atraal) utdtih policija streljala na katoličane, ki so demonstrirali proti • radi-kalccm v četrtek zvočar. Socialisti fo pomagali policiji pri napadu na demonatrante. Klerikalci so organlairali do-monat racijo proti socialistom, katere ao obtožili, da so prejžnjo nedeljo udri i v cerkva, pomelall svetnike c oltarjev in ra*o»,eslll rdečo zastavo na zvoniku. Mnogi demonstrant je so bili oboroženi. Demonstracije ao izzvale nov spopad s sociallati nakar je poli-edjdki nadzornik Vinocnt Coyt prišel na lice mesta s več|im oddelkom policije in ukszal klerikalcem, da se razidejo. Klerikalci se pa niso zmenili za tricas in policija ja ustrelila salvo nad njihovimi glavami. Ker tudi to J poinsgslo, j« policija ustrelila množic). Tedaj ao demon-strantje pobegnili. Washlngtou, D. C, — Državni department jo Informiral repor-terja, dar ruaka aovjotska vlada ni še dano« sporočilo, da je preje la Ifugkosovo note. ki jo vaebova la odgovor ameriške vlade na Ci-čerlnovo noto giode pogajanj sa trgovino. Informacijo, ki jih prejema dr žavni department iz Rlg« in Ke vala. ae tftaaf. da jc po lota J v Ku siji velilu» UoijH kot jo Ml Unl Cone živilom ao pričele padati in prebivalci v Pctroarsdn ia Moskvi Imajo veliko voš živeža ka-kar k dajal tekom debate, da je stavka rutkirjev "preračunan poskus uničenja angleške Industrije In uatanovljctija* komunkrtlčne republike v Veliki Britaniji. Brit-Ali delsvski voditelji so v tesni svasi z Leninom, glavo lioljševi ška,vlado v Kusiji." K upe rt Hack vlile C/wyiie. kos, lirijski unionist la Kuxessa, je obdolžil delavske voditelje, da prejemajo denar iz inoaomstva v revolucionarna avrhe, in ja sah* teva.l da vlada takoj ustavi "tok ruakega r.lata." Lloyd ileorge je nato podal aeua^gbnaluo izjavo, ki je preae-netila 'tse vladne stranka v zbornici. Kekel j«; "Industrijalna krlaa ja tako aalabUa vlada, da aa aa mora a-proti rsvolaolaaraaam gibanja Uko kakor M aa awrala." (borge je s tem nedvomno me-Kil na revolto med vojslktml rezervi! i. - '«Kaj iHi.no potem storili", j«* segel (Vynne Oeorgu v l»esedo", ali naj čsksmo In gleilamof" |MNa", jo odgovoril minerski predsednik. "Paaimo la malimal — R«*s.«ičuo sem s Is m i rs u, šc več: st rs h me je. Če pomi«lim, kaj sc lahko zgodi In r kakšno veliko nevarnost pride svetov«d mir, ako na bo zaupanja mod na-ad In če sc svet ne vrne ua ddo. Hiraš«.« kalamlteta preti elvlllzs eljl. ako bo mir v Kvropi zopet Imaburksn". OOICPRRS JS SOPST UDARIL PO RUSIJI m SOCIALISTIH Cincinnati, O. — Kkeekutlva Ameriške delavske federacije "Ji; isdelsls svoje letno poročilo, ki bo predloženi, konvenciji prihod gjt mm-'1 Poročilo zopet vsebuje n^fod na sovjetsko Kus!|o In obenem napada socialistično strank» v Ameriki, katera simpa-tui rs s sovjeUko vlado. BRIAND IN U0YD OEORGE V KONFLIKTU ZARADI SLEZUE. Angleški premler ja ošUl poljska vtUša ln v Parlga ja aabašal vihar. PLSRISOITKA KOMISIJA MI PODPISALA PREMIRJA Kini, 15. maja. — Urof Sforsa, italijanski minister sa vnanje stvari, je včeraj brsojavil poljski vladi, tla mora Poljaka plačati odškodnino za italijanske vojake, ki so bili ubiti v Uornjt dleaijl. London, 15. maja. — la Varšave je prišla veat, da je poljaka zbornica izrekla uasfcupnico Vito-šovt vladi. Vltoš ja vslatl tega sklenil podati oatav.ko a svojimi ministri vred. Političen položaj na Poljskem je vsled dogodkov v ftlezijl zelo kriticVi Berlin, 15, - David Lloyd Oeorge, miniatraki predaad-nlk Anglije, jo naenkrat pmtal junak Nemčije. Njegov gov^pr aboniiel v potek, vi in ¡dlt nemška vladne kroge. Vai,1iuržo-azni Usti mu pojejo hvalo. flerjUi, 15. maja. - "Die Kolu Fnltncgladilo koniuiilstov, po-roča, da so vsa meata v bližini šlezke mejf polna nemškega vojaštva. L lat poziva delavatvo, du ae naj dvigne lu prepreči vojno a Poljsko. Neodvisni socialisti delajo priprave sa generalni Štrajk. Pariz, 15. maja. — Oovor Lloy-da (ieorga proti Poljakom ja Iz-«val v Parizu vihar proteaU, Prvi j A nI prelom med mlnlatrsklma predsednikoma Anglije in Francije Je tukaj. Briand ja všeraj pod s I Izjavo, v kateri pobija Lloyd Oaorgeva isvajsnja ia direktno zagovarja Poljaka. Bri* kad jc Izjavil, da so Ucorgsve tr-dltve neresnična in da Kraaalja no bo nikdar pustila, da bi nemške redne čete invadirale (lorujo Sla-zljo. Ako pride do vojna med Nemčijo in Poljaka, tedaj Franei-ja ne bo nevtralna, kajti Poljaka je ujeli zaveznik. Pariški listi so izlili golidc vi-Irijola na Lloydg llaorga,« Oblo-tuje jo ga, da jo izdal svojo saves-nleo Francijo Iti ar prodal Nain-cern. Berlin. HI msjs. — Anglešks vlsds je odgovorlls na apel Nem-čijo za vojaške četa aa Alesijo. da no mora pmdsti vojaštva sara-•li notranjega pološaja v Angliji sami. London 14. maja, — Lloyd (ieorge jc uforaj % psrlsmenlu vzid Poljake čez kolena in jih oislrlovsl brez rokavic, lit kel je, da Anglija ne Im priaoala okups clJe ftlezkKi pokrajin im poljskih vsUših. in cmfast ično je uagla-•ll. ds jc poljska invasljs Oorajr Aleziji- kršenje versalsks pogod 1»e, Za eutcMo «ta sd#J dva potit aH sami prUlU Poljake, da «po. Št u je ju pogodbo sli pa dovoli Nemčiji, ds naredi red v ftlesiji hslje je rekel "NopaHeno hi I rilo mi na«, ds razorožimo Nemčijo lu potem ji še Mhratdiao.'da lic snu* narediti reda na «veJih tleh. Ta M bila sramota aa kato-r okoli državo In preprtčon sem. «lo savesniki ne Iselo tega storili.' Kekel jc tudi. d« je veraflskV pogost!¿s Ča H er ^ lm»I jA e «voLods in Poljska bi morala biti zadnja, ki bi «e smela pritožili. Poljaka (Dalja ka S. / it'fti t^A. "kk .J HlAJV PROSVETA (exc«pt j^uijs: .Im. P m*tU* i« P»w HABSBURŠKI KOREL ČAKA NA PONOVNI POZIV 1. eUani) u^jmm kjer bo konfariral z vo
  • inunicijo v vladnih arzenalih in tovarnah. Knight je rekel: r "Nobena aila ljudi ni nupotre-l.na/kl hoče preprečiti vojni r>%-kel. Noben st**Šek ni aepotre-ben. ki povzroči, da ti kosci veli-kili pioiftov ne morejo pritiska-za vojno. Obrnite svoje oči na Maatavttls, Tenn —-V ječo je vdrlo do petdeset oboroženih Iju-tíi,rki.ao obesili ua bližnje drevo uaaca Bmy Boliuga, bil, da,je umoril 30-1« tovarne velikih municijskih pod-,,-mikov v vsaki dašett in -rideli boste, dá sto odstotkov od njih kliče po vojni, nekdo drugi se pa mora bojevati, sami pa potem žanjejo. / ¿-I MV letu 1*1» je polkovnik Uuekuev, -zastopnik velikih munieijskih podjetij, rekel neke-.Mi svojvrn ag&rtu, ko je plačal .<2.000.000 Rdečemu krUfu in #4,-(KK),000za jhjTMjlne . snamke. d» 'ijeprova konupanija napravila v teip miljofl Knight varnost propaganoo narjev, reko*: "Ta slabo dišeča i. dobro preppjena z diliajočim patrijotizmom. Pripravljena je bila poslati vsakega človeka v pokazal' ligo k^t ^Narodno cijo za en do zob. Vdrla , je v.xssk reani volila* okraj :v dele. hrezdno, ki se je «Jrznil v njeno trditev, borožen kougn in je pritisnila vsakemu dal u, ki ji ni hotel služit nn, indijansko znathenje na vta ta in plakatirala ga je kot nepa ttijfl kal i ropu ùgiuili v avtomo bik», k» je čakal n«**, kjor * iz v lien uapad. Predno sta se žrt zavedi, kaj se je zgodilo, so ae bauditje že odpeljali i ugrabljenim plenom. Policaj je sieer stre ljal za banditi. ko je opazil, kaj aaJfe zgodilo * zgrešil je pilj. EN CENT DAVKA VA KO GAZO LIHA ■P ! O ALO SprinffleU, Bi. — ZboruKsi odsek sa vadirŠavanje javnih cest in mostov je priporočil zbornic?, da prejme predlogo, ki določa en cent davka ea galouo gazolm Trgovec bo moral poročati vsak trideset dni, koliko je prodal k« zolina ia bo moral odra&miti jlo-nar, ki pojde v sklad za gradnjo in popravljanje cest in mostov. v t SO UÑÓ ALI t . umoril 30-letno m e Jlarness. Pred šest meseci je pred porotniki na ofotož a je umorila svojega šopi rotijiki se niso mogli na pravdrek in bila je izpuščena iz zapora. Washington, D. 0. - /.borni čui odsek za delavske zadeve zaslišuj«- priče o Xolanovi predlo- minimalno mezdo zveasšh uslužbencev, po kateri iiuaša.jni-meada tri , '"-"¿i 1' Thomas, voditelj orga, nuacijo . v v Attgl& ki je posetil Ameriko« je te d«* izjavil v VVaiUnngionu. l> t i. je aiàerisko delavstvo Še petdeset let od *ad<.j m angleškim tel ji Ameriške delavske federaei* je so odgovorili, da "aui- i i • delavstvo ue verjame v politični uictode." — Oliver Mining t'oiApauy. ki ima železne rudnike v T^imu in Michjganu (Messdbia, Ve lion, Marquette in Gogebie) /I lila, da zniža rneado rudltv jmaa jajo «amo pj&beve igre, ICKI^I 1 ttHÉ mle i * «o. iHedaUššai- igralci, ki so tudi omsait#ani, i ao ,#višli •<;i«ftra«aati^ kom na pomoč in zagrozili a splošno stavko dolayia-na Gpo ali *}.- . devetdeset irtesečpo 080 na leto za odraičene del*vct, ki d^laja polni čas, in 37U na uro ,ki delajo le po nekaj ur na____ dan. Pri tem zaslišanju se je. do- .ki»^ gnalo, dat je feapoeljenik okoli petdeaet tisoč delavcev, ki -prejemajo po $50, ia J83 Mnogo alužb je izpraznjenih, ni ^Pl_____ ^ v lit (Nadaljevanje i 1. strani.) prejšnjem tednu so irskifi ' J" »m m* A-* sinfajnovci izvršili 00 napadov zadoataš števiio delavcev ta na britske, óete in 28 oseb je bilo ^ - - —^----- tjtt K<4uu»bije, 32,000 pa zunaj, r 1 11 1 ai THOMAS SLABO SPREJET V f^gliivf I radija, pride v (Jbjcaao 8. junija —. LssWatura w Wíscousíqu j¿ sklenila, da adsavniiklisrassiia J&a' P Zmaga jdniajnoveev pri ao itvah za parlament južne Irske vljgna, kajti - JL20 sin kandidatov nitka ua sprotnika. ^Vssb ipoaUuicev /bo — Kfancisčo Vlila, bivši rcbel-ni "general" to bandlt v Mehiki, ae hvali, da bo letos pridelal Angliji in konzervativen vodite^.ko.ooo bu/Bjcv pšenic na svoji katerega dolže, da je največ pri- farmi, «katero mu je podarila me- v #ew York, N. Y. - J. H. Tho-Ujnik. Zveze železničarjev v i o-fpomogcl, da ije bila prekUcaSa stavka trozveze v aprilu, ie eb svojem prihodu v Ameriko imil slab sprejem. Na,pomolu gaje počakala velika množioa delavstva mi. h sovražnimi demonatracijS-Demonstrant je ho nosili sfc otičnega in nevarnega «ovc-Kise "Thomas je izdal angleške Ir se je obesil, kaj 8rmi hiška'vlada kot pogoj, da je od-ožil orožje. VUla obdeluje polje najmodernejšimi ameriškiivJ stroji. Osemdcsetletna Ida4 fi. Smith v BeDtt avojega 88- K0MPANUA E VSAKO'ono _____as je nemirno gledal na|*- SC in milo govoril. Dejal ^ 5e delavstvo V Ameriki Scrapton, Fa. — People V Coal planet let od zaáej sa anglešl »ija, Frank ('hristian njun Mio.ee je-odpeléal v Waslf- dnik, iJohn Ó. Ha; kongps! predseda u lavni raVúatUj: in ayes, njen ngtoiv i n sur>eriutendent sobiltkaano- ie ai.i zaradi žaljenja sodišča na Ivesto petdeset tiaóc dolarjev de- pb.otIBOR2 iríobe. Preiti •<> ^^ t-poved, ki prepoveduje ko- pwa^phjwta v ZBOE I^Mr,?^ < flCL Washington. D C- — Tinehel* narnel «ko prepoved, ki prepoveduje panje preteoga pod'gotovimi deli Mesta. Tako visoks denarna glaba jsjjeva protiborzijanska predlog» l ila izrečena, ker je kampanija Jf jr^Hra Ikne kupčije, je bila hotela za \*sako ceno kopati pre- „^rejeu v kongresni fhonAei z Iiiok pod mestom, feprav je bil« pasovi peeti «S^giaeeveip izdana sodnijska prepover*& kajti če jo sprejme še ie mik ffardi TSñ Alez T Goanell s pomočjo edicije zasedel rudnik in je odre dl k (»misijo inženirjeV, da pre išče, kje kompanijs "oy. PognaiH» bil" fcppü< >. (ta j pre- je |H»>Havno kopa fije pdVzročilo pre 1 hk(Ml< na poslopjih. Kompani mi je irkopala na tiaert'tan pre-■'•«•Ks, do katerega ni imela pra- NOVA BAHPITBKA «fODA ■i _ M. nesel detoar cm ^'l Cal npr, mstvn policaja PowelU tu4-M fct*to-Sple«berger. Hs izplača t njim drlsvee. SU srečals ns strsn «•kem hodniku.tri 4fl*vee. lui*- dali mi kot de , ki čiatljo hJAe !>VS nt s imela škki^>s vade. tretji > ps imel lestvico. Htoplls sU vHtrir dnedavaik delavreV, ki so v *tem treaetku süvrH. Delavk, ki je issel Iratvieo. jo ie mmti P^lieajá-pa alare, da as je potls «la, druga dva dozdevna dela v Thomas • t.. ¿ •■* £ •-1. «j odi- it.* In podpiše predsed postane postna, jTest je tako cinkovsla na 'lioisijsnc, da je tej paniki tskoj padla eepa pš^ niče za tri eeate pri btlšlju Borzijani in drugi žitni *i*ku. lantje grrtze. da rajše opuste žit-•e kupčije, predno de ae s#dvr-hirokrattfnm odredbam ell, če gospodje to store, jih ne bo nihče pogrešsl. > — Daskrsvne je protestirsls Ontrslns delsV-Ika imlja, je «overmer (lisnnias Coz podpisal protidelavsko pre|- logn .ki dnvoljnje. ** * uhk4> vssko prostovoljno draštvo ječe pet ali vrf članov, toži (** vernrr Je kasneje podal izjavo f kateri sknšs oprsričitl avoje de jaaje. anje » veliko večje, zof gs r. n. je bih, tf.HOO. Vsi t rije .s« PvU» Cealtaias deUfsha| ti (Nadaljevanje a UHOii ko prevzame acHlstvo. O-rt4is, a katerim upa-uničiti mor' itarske uu4je. .je biro za morsko SŠpMio. ,ki je posredo\vlnioa aa deln katero vzdržuje odbor, da debi potrebno moštvo za \a4ij«' v ^arrell-u se bo lahko bojevati, Jiajti sa y avezua zaklad ui-i;s, o» ae 1hx1o organizirani delali razvili takega pritiska, da mu administracija ukaže, da prelista s bojem. Koutereuce n^nl pio\^H4uim odborom, delavskim tajnikom k) predsedniki organizacij .so pre-[ neba le. I*por se Čimdalj<« bol.) • razvija ob obrežju. Nekaj ladij. ,kl so bije v drngem tednu Stav^ ke poslano na morje, so po pdre; Čilih zasidrane nekaj milj od po-molnv. Transporterji grbze s tožbami parbbrodntfn ^drivšbam. en tedeu brezdfclnoatl na pa-dflčnl obaH, pa bo pripravljen #itisk na roko lastnikov ladij.'! je rekel Wpi. & Brovw, aaatop-nik mornarskih strojnikov. '"Tlja OMna Msil družba ^ te podpisa-la in je izstopila ia Društva pael fifnih parebrotlnUi lastnikov. Pričakujejo, dakbo'imenovanje ParrHla navdušilo uarebrodne podjetnike, da vatrajaio v nadi, da bostrnrrell in \Tnited »tatas Steel korpo racija sMMe prit is-ns vlšflo, ds se a, Organizacije bodo pa sdrobljeoe. ^ ' ' -^ •TAVKA V JE olavni stan. SSS74S so. kawndalk avgv chicago, illinois. Ivwfavalni ndkatt / , ursAVNiioaaa«. Asi.« U ^šuI Bsrfif stvo proti ognju in Vame. Odborniki delavske organizacije izjavljajo, «ia bodo ostale toliko časa aa tam stalttftu; kler korupenije ae bodo paeku' obratovati tovarn s stavko-Ha debelo doadaj Jk ai bll vljct) tak poizkua. Le kom-j Brlas^rothets^ OSAtd. V Kenogamiju, Quebec, Rhinelam der' Paper kompahija v Hhinelan-etarju, Wla., -In Northern Papvr v Oreen Bayju, Wis., so pri jf deloma obrktavatl k hMvko ■dMa ti poiakuai ao ae po is« odbmškov slabo abneali. V* je takoj odpoklicala iz teli delavce sa vamtvo preti ,. JU . 4 : ■■ '-" ^ ngbamu, 'Wash. . kOf •letnega soproga zakoM za ločitev zslidha. MoŠ je obtežen, da jo je zapustil. On pa toži njo, da je "obrcmétrila njegovo življenje.' • London, 14. maja. — Iz kro gov vnanjega ministr») va se roča. da Anglija pripravlja ~ v.,aoir; črt kougulame ùuiln Knsiji. Zastopnik brit vinskega mlniàésstvs je 1 kratkem odpotoval v Rusijo,.^ pregleda vse potrebno-« otvori- konzulatov, tfsmšils un Sirias k assoiko s Ea« ^^w^ww^w ^wpww^w m «Z- Washington, I). C. — Drš*< 1 u (WQmrtment javlja, da je prejd v informacije h Berlina, ine c nemška vlada poode, tem več se mara sahvsliti Italiji, An* gliji ki Kraireiji. da je danes svo-l>oflna.iTekom vojne so bili Potiski razdvojeal in polovica njih m je bojevala aa atraai Nemčije, Poljaki v nemški uniformi so po bijalf Angleže, Kranoeae in Italijane. ki ao se 4ssn4lft sa svobodo. Vataflti vodja KoiYsnty da lleaki Poljaki rajši umro, kakor da. bi se «podali; če bili tako prej rekti, hi bilo msaj Auglešev, kVawsezev In l-talijanov mrtvili. Oeorge je poudaril, da ima XemAija pravico braniti avoje kraje z orožjem* ako entonta no-«e poslati novih čet v Alezljo. Oppehi. Oornja^Sraljs, (14. msjs.Kntentne oblasti ao sno> • i izdale okrožnico, ki ae ds ementa ni ¿kteni I s nobenega] premirje s poljskimi vatašl ka-J kor Je bilo poročeno iz Vsršave, Delatuke orgsriizaHj.' S nu ao nato končale protestno generalno stavko. fariz. 14. maj«, ^ Vaslanišk) h vet. ki seje Včrrsj pečal a pol ¿aJem v ilornji Alerijl. se IkjjI. je vojna med^emčijo In Poljska] n#izfigibna. Maršal Voeh je čzl. da je tr*>a najmanj «0; moé ga ^«stavljenje re* am v lanji h v so S drugi posli UIT» področjs, nujno potrebne tri glavni etvarl: Vašo rasas valje sa I kssttjejo ftuvllna sahvalna klsoèsdessdsj posluftill z Nsls sredstva so nal dobre ofgaaJalran urad, Sobrearase s «urim krajsm, naša sastoastva p« rob rod nik dovtoo nsšsgs njsdinjsaja to ia-kal, da noben dsl nsšsga naroda ni bil pripravljen sa ta ajadiajs-njo. -Ujedinjenje js tfoprlnssla ruska rsvolnsija ta aa eamo en tanta. Kljub taara pa js ideja nsrodnsga ajsdinjsnja danes dalje od naroda, nego jo bUa ob razpadu Avstro-Ogrskt monarhi-is. Mnoga krivda u to sadsnstu di napačno politiko sadnjih dveh lst. Kritiziral js delo vlado in a-stavni načrt, nakar fs js ssja Ozdravite tvoje živ« Sprememba spola pri nišjih šl-valih. Najvažnejše letošnje znan Ktveno odkritje po mnenju fraa-[eoskih* učenjakov je »prameni» spola pri niijih živslih, ki se da poljubno izviti. I^ofeso» iPer-l ri»r je naznanil pred akademijo Lmsnosti, da se mu je posrečilo j spremeniti spol morske živsliee, ki m imenuje triton in ksters je [podobna majhni kuŠčariCi Perrier jr Lznt rad al samca, tako da je bil še malone mrtev, nakar mu je nevtraliziral spolno žlezo. Nstd Iga je polagoma krmil in ko je triton okrpval, js bil ssmica. Znanstveniki zdaj špekulirajo, dali se bi mogla ta «prememba izvršiti pri človeku, tako da bi se moški prelevil v žensko in narobe. Hude In astre besede psdsjj v konstituanti. Ne od «trsai pouličnih agitatorjev, ampak od vo-diteljev resnih in velikih strank. S katerimi je trebs računati Pred roslo dnevi je govoril dr. Korošec, ki je očitno izjavil. da m, širi v presnskih krajih in tadi v Sloveniji srbofobstve. Tegs prej nf bilo v Sloveniji, smnsr. ravno nasprotno je lilo: v Sloveniji je vladalo za Srbija naravnost goreče navdušenje, tako ds so nam Hrvatje liaše dršanje napram Srbom veČkrst šteli v »»o. Da je prišlo tako daleč, da govori dr. Korošec celo o arbofobstvu pri nas, to mora imeti svoje vzroke. Včersj je govoril komnnist dr. MarkoviČ. TS je zopet konŠtsti-ral, da je ideja ujedinjenja daass dalje od naroda nego jc bila ob razpsdu monarhije- On pa ni samo konštatlral seisnjega staaja, smpsk je navedel tudi v«rok zato: DsnsŠnje ncrozpološenje ne-rods proti ujediujenju je zakrivile napačna politika sadnjih dveh let. . V nsši notrsnji politiki je po-potrSbs korenit preokret, še hočemo rešiti dršsvo. Ta # preokret se bliža. To nas tolaži. ' /. Velika škoda po snega. «pomladanski sneg. ki je zapadel v Ljubljsni in po Gorenjskem 18. sprils, je vsled svoje mokrote napravil po nasadih ln vrtovih zalo veliko škode. Potrgsns so Mle v mestu tudi telefonske žice. Lokalni in intarurbani tele^^fV* promet sts bils ^deloma ns več mestih ukinjens. lastniki asgtavkih rudnikov (v Slsvoniji) so še preje odpu-stiH okrog 2000 delavcev, a ss-dsj ae je prifelo odpuščanja tadi v ostalih hrvaško-slsvonaldh rudnikih. V Pltomačko-Čreinjevič-kem premogovniku je uprava v enem samsm tednu postavila 250 delavcev na cesto. Lastniki hoČe- JJ^if^^^^^^i^^l t. Kern. Vsako neznano besedo po. iš#te v besednjaka, kako se izgo. von in.kaj pomeni; slišite ne. gaane besede v beležnico in jih vočkrgt ponovite. V par meiedk bosta imeli lep ssklad angleških beeed, katerih bi ne dali tt lt0. iine - dolarjev. Vsaka alovenskt hiša bi morala imetirta besednjak. Naročite ga na Sledaši naslov: Pf. ». J. DOM, Olevsland, Ohio. Cena besednjaka jo t* s poštai. no vred. Jstotam lshkp naročit« sa $1.25 Zormanove pesmi, ki IkeflL Ns Slo\ aškem so koafieei- lali vsa veleposestvs madžarskih lianrnatov in tako je pripadlo dr-BE 460,800 hektarov zemlje. B-deti sam med madžarskimi mogotci, grof Palffy je morsl "daro-l v ali''166.000 hektarov 1 General Avaiasoa jc obsodil 9 komaalsUčnih - voclteljev, med| njimi dve ženski, na smrt. Med ebsojetrel' se nahaja tudi znani lomanaki dršavljan - Bakovski, predsednik uknftiflrfdjl ' ljudskih komisarjev, ki soknsšiajajo v Ru-sij^M-General Avarencu jef tudi Ulovekifh.lii izključeno, da-sa mb tudi kdsj pripeti kij človeškega. TOOBLUmLk : «sla MATIJA SKSNDBR «i U llBT sa rojaka po odi Ameriki. On ie mora vedeti, kako se po-oblastils izdelujejo. Piši mu in [razloži svojo sadevo, pa ti bo na-IredU vse pravilno, da «i aa bo mogoče grant prodan s napravll-Inim pooblastilom (AdVert.\ f; SLUŽBO dobi slovensko dekle . zpiožna govoriti angleški jezik, za j 4>lošna hišna dela pri drušinh treh. Dobra služba. Zahteva w ) priporočilo. OglSMte se ns: 5632 * |Woodraount street, Pittaburgh, Ps- , (Adv.) j"mi j.:', fu" -_____ tAČAMO V KRONAH, CARJIH IN DOLARJIH jOtOVEM-DdOMUU V JUGOSLAVIJI, dišite nam po naš cenik Ši. Na konferencah, ki so se vršile zadnji inesec v Rimu se je le-| vica* italijanske ljudske "strsnkte odcepils od desniee. Zs levico I stoje vse sekcije prejšnje enotne stranke v Lotnbsrdiji. Bftfečiji. Piemontu in Romani j i. | I ftvioa pod rfal»tai reskeijs/ Svicaiaki zvezni svet je sprejel nekak sskon o "redu in radu". Po tem sakonu se ksznujeje z ječo ne pod tremi meseci vsi do-tttniki, ki bi motili notranji red lin varnost. — Ta sskon jfe naperjen seveda proti komunistom I m delavstvu sploh. nlks Peter Doberiat Mala eiza, nalofleni s 500 kg premoga, mu je stria desno stonalo. 5J4.i Ig tjtMjana iacnauL iz okoliša ljubljanskega policljriiega ravnateljstva ho bili isghani: Oašpar Eržen is iKrope ln France Zima iz GraM pri Radovljici ss dobo 5 lat ter Jakob Sslksids h Prvačine sa 16 let Vsi so zelo nevsrni svedroveL ' Wk PRODAJ sts dve Toggenn-irg kosi, brez rogov, ^obr^ mal-lice, niso registrirane, za nizko ino. Pošljemo sliko im zahtevo. L H. Poole, Brilliant, Ohio. r Udv.) Prišlo je veliko' število katere je naš Hrvatgld -ZA RO1 Jlmmle Higglns. ji gladiatorjev v starehx Rimn; drugi so reettl-rail Homerjs, Strfaidbergs. Stimerjs all soeno is Syngs; tretji so prsvili, kako so presenetili dru- samotnega farmarja z igranjem Rahmani- J nove "Predigro" na kakšnem slabem glssovirju. Vsi tudi niso bili desperadi. V njihovi srecli si nsšel ljudi; ki sa ohranili oliko, krotkoat straši po svetu že devetnsjst sto let. Rskliks-med Idejo omenjenegs tesarja in nj&ovo idejo je ta, da "strigsllce" vedo nstsnčno kako jo mislijo uresničiti; itnsjo defkiitivno filozofijo hi pro-' gram, ksteregs oznanjajo .kot svoj evsngelij| mezdnim aiižnjem vsega sveta. Dalje vedo, da njihova Idejs nikoli na umrjb — ne satro je vse ječa v Ameriki, vai policijski kpli in strojnice, vse aaamehovsnje niti glad, mraz 114 bolezen. Ne! Kajti delavci jo spoznavajo in osvajajo; delavce je doaegel dragoceni nauk solidarnosti. Delavci se zanimajo sa "eno samo veliko unijo" in sb pripravljajo za oni čas, ko prevzamejo industrije v svoje roke in jih bodo upravljali potom svojih delavskih svetov, ki nSdomsstijo parlamente ln legiflstarr. To je tista velika ideja, na kateri sloni organizacija "Industrial .Workers of the World"! to je tists ideja, ki pomeni "direktno akcijo", ne pa tistega strsšaega nssllja, o katerem blebeče kspitslisttfiao časopisje, ki zavija., pomen besede. • r Amerika jc bila v vojni, ki se ji je sdela ts-ko vsias, da je pozvala Jimmleja Higginaa in njegove tovsriše, da ae registrirajo zavojaško' ttlušbo. Deset mlljonov mol as je pokorilu temu positu — tods Higginaa nI bilo med njimi. Jim-mie in njegova druiba je amatrala regiatriranje zs najfsčjo burko v dvsjsetem stoletju. Oni sš že ne regiat rirsjo! «Ako jih domovinsjhoče imeti, nsj pride «a ms po nje. In res je prišla — prišel je šerif in kakih trideset farmarjev, ki so bili sa-prlsešenl kot pomoini šerifi in oboroieai s sr-vol ver jI in puškami. Lahko js bHo dobiti farmarje ss to delo. Ali naj njihovi sinovi odhajajo čes morje v smrt, potopuhi ps naj ostanejo doma in kradsjo praiitc in kofcošl. ki jih js sredils pridna farmamka roka! Dolgo Čaaa ao farmarji že* imeli piko na taborišče v gozdu m sdaj lahko is\-rše grožnjo v imenu patrijotifma! Obkolili ao šotore v temni noči in ustrelili eneaa delavca, ki je hotel pobegniti, dragim so ps pobrsli orošje, jih nsloiili na šeat avtomobilov, in jih odpeljali, v bližnjo naselbino. . Aamle je atsl pred naborno komiaijo Koli-ko je stsrt V mmici nI sam vedel.toda ugibal je, da moro imeti okrog šest i» dvajaet let Vojs« Aka siušha je bila od eno in dvajsetega do dva in trkioartffgs iHa. Jlmmle je pa prbsgel. ds je le i«i>olnll dva in trideaeto Ista. Kaj naj more 1 njim! Znali siao, kje jo bil m jen in tudi njega «iiao mori i pripraviti, da bi bil povedal, ker ni Mm v rdel Njegov obres je bil ra*>rsn s mi.otfarf potezami in imel je Hudi nekai alvii laa od tiate srnine «oči. ko je bila njegova družina uničena. . (Dalje prihodnjič.) «OVBBBBB OBOROUB BI JB NAKOPAL SOVRAŠTVO HUD-POTOPITI» LJTJDI. . • u-; . " ^Atlanta, Oaorgta.v--^ Oovemar Dorsey jb nedavno priobčil dsljšO izjavo, v kateri je pokasal, kako nečloveško ravnajo nekateri ljud; je z zamorci. To je starine s pred-potopniml možgani spravilo na noge. Pričeli so kritizirati gover-nerja, ker je opomnil belnpoltne furovine. da so zamorci tudi človeška bitja, s katerimi je treba ravnsti kot z ljudmi. | Govsrner je tem kritičarjem prsv dobro odgovoril. On prsvi, ds ie čss. ds se iako sirovostl od-prsvijo, ako hočemo veljati sa ci-I vilizirano ljudstvo. . Od lets 1885 je bilo v Georgiji linčsaih 815 zamorcev, pravi go-Ivemer. doibiti svojce . jl^ ker ja Maj bankir Zaro ustanovil tri tvoje urada, enega v Belemgradu, drugi v Zagrebu in tretji v Havre, da bo svojib potnikom v pomoč za hitro in jamčo^o potovanje. Žastopa vsa parobrodno črto, vi ai lahko sami izberete katerikoli parobrod. .• r/ic HITITE Z NAZNANILOM ZA VAS POS in za ODHOD V DOMOVINO ker kdor as prvi prijavi pride tudi prvi na vnrto. V New Yorku ki v Havre vaa pričaka Zarin zastopnik in vsm brezplačno pomaga pri vaeh zadevah pri potovanju. POTRUDITE SE HITRO POSLATI DENAR V do-^^MOVINO DOKLER ji SE TAKCT;" J?.;; NIZKO CENO DENAR $7.50 ZA JUG. KRON 1000. V teka 18 dni« vam dostavi denar naš bankir Zšro v domovino» hitro, točno-in jamčeno. Za poalani denar oaebl v domovini, vam da ma jamstvo poštni rezit, a u dofetavo denarja na banko v domovini vam ftveskrhi uložno knjižico. Na lagoMajto ¿asa, HENRY C. ZARO» Tel: Orchard 7jD07 1 in 1 ' 1 ijri in hitro • Rojaki, poslužujte ee v vaek nadevali tp aUveMks banka, ki je pod stalnim nadsoratvom državama «rada in ima na varstvo $100,000.00 glavnice la $»0,000.00 rezervnega zaklada. Sa PRANK 5AK3ER STATI BANK