65. številka.
V Trstu, v soboto 13. avgusta 1887.
Tečaj Xir
Opazke.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici Torrente, 12. Vsak list mora biti frank i ran. Kokopisi se no vračajo.
Insorati (razne vrste naznanila in poslanico) ao zaračunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami so plačuje za vsako besedo Z nov
Naročnino, reklamacij« in inserato pre-jema cpravniitvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinost'
izhaja dvakrat na teden, vsako sreio in loboto ob 1 uri popoludne.
Cena z a vse leto K prilogo 9 for , za
pol 3 for 50 nov., za četrt leta I for. 9S nov — Edinost brez prilogo »tane za cpIo loto O for., za pol leta 3 for., za četrt leta 1 for. SO nov. — Posamezne številko se dobivajo pri oprav-ništvu, v prodajalnicah tobaka v Trstu po & nov., v Gorici in v Ajic7š:ini po « nov
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko
POZDRAV
bratom od Yeltave in Labe o njihovem prihodu na Adrijo
V TRSTU, 12. avgusta 1887
%
•V edinoiti Je moft«
Nuž' vftejto mini srdce zlatii, Jiiož luska k brat rum nad vse svatd.
Presrčno pozdravljeni, bratje od Veltave in Labe, Sazave in Orlice!
Yi sto prišli k nam v imenu Svojega naroda, da nas ojačite v trdem boju za svete narodne pravice; segli smo Vam v zvesto bratovsko roko, da okrepimo starodavno vez, katero si prizadevajo strgati naši protivniki.
Zaman je dan danes to prizadevanje • vstali ste Vi, vstali smo mi iz groba narodne nezavednosti; spojili, združili smo se duševno pod mogočnim okriljem matere Slave ; pod njenim praporom lahko kličemo: In lioc signo vince«!
Luč svete vere in bratovske ljubezni sta Vam i nam prinesla blagovestnika, sveta brata Ciril in Metod. Hvaležno so te največje darove sprejeli naši dedje ter jih Vam i nam kakor najdražjo doto zapuščali od roda do roda, Vaši i naši dedje so se ozirali proti nebu in klicali: Gospodi, pomiluj ny! Vaši i naši dedje so bili svobodni, mogočni i slavni.
A sovražnik ni spal, zavidljivo in srdito je gledal Slovaustva razvitek, njegovo srečo, trepetal pred njegovo veliko, sijajno in slavno bodočnostjo. Iz zasede je prežal, delal spletke in tajno koval spone predobro mislečim, mirnim, gostoljubnim Slovanom.
In prišli so časi nesreče, bede, hlapčevanja in bridke skušnje. Padel je Otokar drugi, zgubljena je bila bitka na Belej gori, raztrgano pismo češke svobode in bila je češka dežela, kakor pravi Kolar : Nekdaj zibelka, zdaj grob češkega naroda. Sovražniki so v divjej strasti kričali: Češki narod je uničen.
Nam Slovencem je bila usoda enako trpka. Pritiskam i napadani od vseh strani, zgubili smo nad polovico svoje zemlje in razkosani smo še dan danes tako, da je nam ena peruta zvezana, druga zlomljena. Napadal je naše dežele Turek cćlo stoletje, ko je bil na vrhuncu svoje močf in so pred njim trepetali trije deli sveta; a njegova moč se je razbila na hrabrosti, domoljubji in trdnej veri naših očetov. Slovenski meč je obvaroval omiko severno-zapadnej Evropi. Danes ste Vi Avstriji straža na severju, mi na jugu.
Ne! češki narod ni bil uničen, slovenski narod ni propal! Pravični Bog je ohranil oba, ker sta trdno v njega verovala ter z svojo nravnostjo, z duševnimi in telesnimi krepostmi zasadila v domačo zemljo zdrave korenike, iz katerih so pri prvem gorkejem solnčnem žarku pognale tako krepke mladike, da jih nobena zima več ne zamori.
Nesreča je Vas, vrli Čehi, i nas Slovence ojačila, okrepila in zmodrila. Zdaj vemo, da se moremo naslanjati i zanašati lo na se i na svoje brate, da je naša spasiteljica le slovanska vzajemnost, da nam sreča, blagost i slava cvete le pod perutami matere Slave.
To resnico je spoznal najprvi češki narod, od njega smo jo sprejeli mi Slovenci, ki smo bili vedno uajmarljivši učenci češkega naroda.
Ta misel, ta čutila so Vas pripeljala v našo sredo, da kanete kapljo veselja v grenkega pelina kupo, katera se nam na starodavnem našem domu na mizo nosi, da v nas okrepite srčnost in pogum pri narodnem delu in boju. Zato, vrli bratje, hvala Vam, Bog Vas živi! Na zdar!
Resolucija
političnega društva „Edinost'".
Odbor političnega društva jo sklenol ▼ svojoj seji od dne 7. t. ni, jednoglasno sledečo resolucijo, katera ho čim prej predloži njeg. prevzvišenosti ministru pravosodja v Beču.
Čeprav jamči paragraf 10. državnega temeljnega zakona vsem avstrijskim narodom enake pravice, borimo se mi Slovani avstrijskega Primorja še vedno brezuspešno. da se oživotvore narodne naše pravici?, ki nam jih zagotovlja imenovani paragraf.
Vse naše natezanje, vse naše delo, vsa naša borba so odbija na trdem in žilavim upiranju sovražnih nam elementov in na neugodnih tukajšnjih okoliščinah.
Stanje, ki jo trajalo pred proglašenjem državnega tem oljnega zakona, traje pri nas še vedno. Našemu jeziku se ne pušča pripadajoče mu mesto v šolah in uradih, ampak tira se ga sistematično iz šole in uradov, in to zdaj pod tem zdaj pod onim ničevnim izgovorom, a moj tom se širi italijanščina v slovanskih pokrajinah Primorja ter razprostira uže celo po najbolj oddaljenih brdih in dolinah na meji Kranjske, Koroško in Hrvatske.
Mi primorski Slovani moramo še vedno trpeti grdo krivico, da nam se deli zakon in sodi pravica v tujem italijanskem jeziku; čestokrat nam je celo prenašati tudi to sramoto, da se v našoj domovini, v domačih uradih z nami govori s pomočjo tolmača. Izjave prič in strank ho sprejemajo v zapisnik še vedno v nerazumljivem nam italijanskem jeziku, na slovenske uloge dobivamo skoraj izključljivo rešitve v italijanskem jeziku.
Mirno in potrpežljivo smo prenašali do sedaj to postopanje, ki naš narod tako ponižuje. Sedaj pa, obzir imevši na to, da je visoka vlada na temelju obstoječih zakonov, in uvažaj o 5 vladajoče lazmero v naSem Primorju zaukazala, da so imajo i pri c. kr. sodiščih na Primorskem tudi vse uloge zadevajoče zemljiščne stvari, vpisovati v javno zemljiščno knjigo ter reševati v onem zemeljskem jeziku, v kojem so bile uloženo, odpravivši s tem do.sodunje protizakonito postopanje, vsled kojega so se morale predlagati in reševati u'.ogo v zemljiščnih zadevah zgolj v itali-jr.nkem jeziku; nadalje, ker *o zbok te na edbe naši italijanski sosedi podignoli si Ion vik in krik, kakor da bi so jim njih pravice kratilo, ter zahtevajo, da mora ostati tudi v prihodnje v zemljiščnih po-sVvih uradni jezik izključljivo italijanski; i ti slednjič, z obzirom na istino, da nam isti italijanski sosedi odrekajo celo pra-1 vieo do obstoja, dočim ne priznavajo niti, ^.">.000 Slovencev v Trstu in njerovej okolici ter nočejo pripoznati slovenski jezik za deželni jezik — moramo tudi mi z obzirom na te nezaslišane krivice podignoti svi.j glas ter uložiti slovesen protest — radi listnega obstanka in naših narodnih |'""Hvic, priznanih nam od državnega temeljil ^a zakona — proti vsem sovražnim poskusom in spletkam, naperjenih od italijanskih sosedov na naše pravice.
Razven tega protestujemo slovesno proti onim sovražnim elementom, kateri i so nepozvani mešajo v zadevo družili na-[ mdnosti, ter hočejo visoko ministerstvo, prisiliti, da ne bi v jednaki mori delilo vsiin narodom Avstrije narodne pravice.
Zavračujoč takovo nepravično in ne-uljudno postopanje, prosimo ponižno:
Visoko c. kr. ministerstvo pravosodja naj blagoizvoli obdržati v popolnej kreposti gori omenjeno naredbo, ter odločno odbiti kot neosnovane vse proteste in pritožbe, uloženo, proti tej naredbi od tržaške odvetniške, biležniško in trgovinske zbornice in družili nepozvanih faktorjev; zajedno tudi prosimo, da blagovoli visoko' isto potrebno odrediti, kako bi so v §. 19, omenjenega temeljnega zakona izrečeno1 načelo o ravnopravnosti tudi za slovansko prebivalstvo avstrijskega Primorja v vsakem . obziru in vsestransko oživotvorilo.
V Trstu dne 7. avgusta 1887,
Predsedništvo polit, društva „E d i n o s tu.
Slovenski državni poslanci, tirjajte nam vseučilišča!
Spisal iir. Franc Obluit.
I.
Veda, kolikor je mogočo iz neizmerne in za stvarjena bitja v njenoj celoti nerazumljive Modrosti združene z večno Vsevednostjo človeku deležne postati, postane s tem lastnina človeškega društvu sploh,
in ni ter ne more biti lastnina samo tistega človeka, kateri slučajne postane prvi deležen, in še manj tistega, kdor za njim le tako moro sesati na divnih njenih prsih.
Iz tega izvira strašanska nezmiael, govoriti ob omiki katerega človeka (in vsaka omika izhaja iz vede!) kot njegovej lastnini (kar se sicer ne godi,) in ob omiki katere vrste stanov, (kar se v časih že godi,) in slednjič ob omiki katere narodnosti, kakor o grškej. latinskoj, laškej, francoskej, angleškej, nemškej itd. omiki (kar se največkrat godi): to vse zanikava resnico, da veda in i ž nje rastoča omika sta obče dobro vsega čl o-1 večanstva.	[
Iz tega stališča jo tudi treba soditi o naporih vsakega koli naroda, da si pridobi sredstev, ki pomagajo dospeti do vode in omike. Tu ne veljajo kterikoli izgovori, .s katerimi hi se opravičevalo to, da se odrekajo taka sredstva, ampak naj-razumnojši in (kakor bi imeli biti) žlahtni možje po državah, ki dospejo do krmila (državniki) morali bi so čuvati, da ne gojijo velikanske, prej naznačene nezmisli, češ, da veda jo izključno dobro kterega-koli naroda, in bi se šo bolj morali varovati greha, da vedo in omiko pobijajo s tem, ker zabran ju jejo tu ali tam, da dobi kateri narod potrebna sredstva za vedo no iz poštenih u/.rokov, no i/, primernih nagibov, ampak zgolj le iz pomanjkanja vestnega razuma in morebiti u preveliko sebičnosti; iz te nezmisli in iz toga do-slednjega greha se more razlagati prika-j zon (naj so godf kjer koli!) da se proti j dolžnosti rastoče iz davkov v krvi, blagu ! in denarju ne dovoljujejo javna, in se j zabran j njej o celo iz privatne mošnjice na-• pravljena in vrh tega vzdržana sredstva, ! ki pomagajo do vedo in splošno omiko.
Ze dejansko vtikanje držav v zadevo ; zavodov, ki imajo pospeševati vedo in ; omiko, dokaz jo, da sc povsod čuti in tudi rabi od držav pravica vpljivati na dosego vede in da se spoznava ž njo : združena dolžnost, pospeševati vedo in j ž njo izobraženost, zuanstro ter omiko.
Omenjena pravica in dolžnost države pa so dejansko ne izvršuje od držav povsod in za vse dobe človeškega živen j a. Človek I se rodi popolnoma nezavesten in neveden in le mati, ki že vsled naravne postave in naravne ljubezni ima prva opraviti z novorojenim otrokom, pomaga inu najprej ;do empirične (vsled skušnje) in polagoma! do duševne vede. Ona mil vcepi, kar sama j zml, in napravi prikladne svojo lastne čute, j in toraj moro hiti sredstvo, katero država že ne sme pozabiti, ampak jo (žensko) J mora skrbno pripravljati za njen namen. |
Na podlagi otroške odgoje (ki obsega ne le razvijanje čutov in naravnih nagibov, temuč tudi razvijanje zmožnosti razuma), naj šola nastopi. Ta mora po naravne j poti daljo širiti znanje otroka in ga ne mučiti z nevajenimi, toraj nepotrebnimi, če ne naravnost škodljivimi vajami, katere, če so pa primarno, iinajo postati podlaga obširniših ukov v srednjih šolah, s pomočjo katerih moro človek dospeti po nepretrganej in nekaljenej poti do visoko visečega sada zrele učenosti, ki se ponuja edino le po vseučiliščih (uni versi t etah).
Kakor se pa izpolnjevanju dolžnosti rad umika vsakdo, ali jo pa no izpolnjuje, kakor bi imel, tako se žalibog tudi država, zastopana po svojih bolj ali manj vestnih državnikih, večkrat kar naravnost urnika izpolnjevanju dolžnosti, ki jo ima kot vrhovna nadzorovalka za vedo, ali pa jo iz postranskih (ne rečeni zlobnih) obzirov ovira.
V tem zadnjem obziru se posebno gledč učnega jezika po raznih državah in v raznih časih godijo velike nezmisli in vsled teh krivico, ki delajo škodo najprej zanemarjenim narodom in ž njimi trpi tudi država sama. ki glede vode zaostaja daleč za druzimi državami, in mora v duševni, gmotni in krvavi borbi zarad naalopkov iega pomanjkanja zaostajati.
Sprejem Čehov na obali Adrije.
Srce nam je plesalo od veselja, ko smo zadnjo dni čitali, kako sijajno je i sprejel naš rod mile nam goste v Kranjskoj, posebno v belej Ljubljani in j dokazal dejansko, da jo na svojem d o m u, n a si o vaških ti e h; ali kako žalostno je zakipelo isto srce videč, da so nam čuvarjem avstrijskega Slovaustva ob sinjej Adriji zavezane roke, da ne moremo hoditi po izgledu bratov naših v belej Ljubljani, ker nam vsemogočni naši pro-tivrnki, naši liberalni (!?) gospodarji v
Trstu to branijo. Radi njih, kateri prezirno gledajo na vse, kar je avstrijsko in slovansko, radi njih ni smel tržaški Slovenec odpreti svojemu bratu bratovskega srca, radi njih mu ne more dejanski pokazati kako ga spoštuje, ceni in ljubi! Zato pa tudi ne moremo dostojno izraziti svojega veselja, da nas obiščejo toliko odlični gostje iz dalnjega severja, ampak samo izraziti naših čutov in ponuditi jim bratovsko svojo roko ter jim zaklicati pre-srčni: „Dobro došli!" Kako mil nam je sorodni narod češki, to je dokazalo včeraj slovansko prebivalstvo Trsta, koje se jo j sešlo ob 7. uri zvečer na tisoč« pred kolodvorom. — Ko se je približal vlak, za-1 gnni brezkončni „živeli!" kojemu so vrli Cehi z burnimi „Na zdar" in „Slava" klici odgovarjali.
Navdušenje je bilo neizmerno, ko je na čelu slavnostnega odbora gosp. urednik Mandie nagovoril mile brate u češkem jeziku. V divnom govoru je izrekel v imenu primorskih Slovanov presrčno zahvalo dragim gostom, da niso pozabili na Slovence ob skrajnej slovanskej meji in nas počastili se svojim obiskom. Ti dnevi bodo Primorcem v večnem spominu. Povdarjal je žalostne naše socijalne in politične razmere, koje nam nikakor no dovoljujejo, da bi na čast našim bratom vse ono storili, kar storiti želimo. — Zaključil je navdušeni svoj govor s prošnjo, da so severni naši bratje blago vole zadovoljiti so zvestim slovenskim srdcem in z bratovsko roko, katero ponuja narod slovenski na Primorskem svojim buditeljem. — Govornik je probudil zopet grmeči „Slava! Na zdar! — Vybornč! — kojemu jo odmeval tisočerni" „Živili! u — Spregovoril jo zatem v imenu čeških gostov gosp. Dr. Sehmauss ter se ganjen zahvalil na tako srčnem, bratovskem sprejemu, — Omenil jo, da leži Slovanstvu bodočnost samo v vzajemnem, vstrajnem delovanju, kajti le na ta način more se rešiti Slovanstvo rob-stva. — Češki narod je vedno gojil živo sočutje z sorodnim narodom slovenskim. Nikdar ne bi Češki narod dopustil, da bi požrla sovražna sila šo tako majhen del naroda slovenskega in ga potujčila. 1
Vedno so Čehi vzajemno delali na političnem polju se Slovenci in da se ta' vzajemnost Še bolj utrdi, da se bratovske zveze šo bolj bkrepče, to je prvi nagib vsega delovanja Češkega r.aroda. — Živo odobravanje jo žel gosp. govornik, ko je sklenol svoj govor z navdušenimi „Živio" na slovensko-česko vzajemnost. Klicanju ni bilo kraja.
Ko so se odpeljali gostje na svoja | stanovali j a, pozdravljalo je občinstvo vsak voz z burnimi „Živio1"-klici, da bi bil človek skoraj pozabil žalostno resnico, — da smo v Trstu!
Ob i/»9 uri bil je sastanek v Slovanskej čitalnici v to svrho, da se bratje naši nekoliko spoznajo z našimi odličnjaki. —
Danes ob 8. uri zjutraj odpeljali so, se vsi gostjo v druščini mnogobrojnih tr-; žaškili Slovencev z „trarmvavom" v „Campo j Maržo" ter se napotili po programu na i pogled Lloydovcga arzenala. — Ob enej j uri bode obed v Slovanskej Čitalnici, popoldne ogled mosta, zvečer pa na čital-niškom vrtu vojaški koncert, —	i
Omeniti moramo še s posebnim po-1 nosom, da bode vtisek, kojega pridobć naši ndrodni nasprotniki po odličnih se- ' vernih Slovanih na vsak način za nas jako laskav, kajti prepričajo so, da Slovani i niso onaki barbarji, za koje jih rassglasujo.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučnoga ministra narodba glede odprave več slovanskih srednjih šol ni še zginola iv no zgine tako k malu z dnevnega reda. Češki časniki zelo ojstro pišejo ter ministru eelo očitajo, da je prelomil dano besedo in marsikaj druzoga. kar ministru ni v čast. Posebno glede kroinoriške češke nižje gimnazije, ki je imela 325 učencev, o ka-teroj jo celo deželni šolski nndzornik poročal, da je ena iztnej najboljših tako' glede učiteljev kakor učencev, poročajo se take reči, katere minister mora z dokazi ovreči, ali pa odstopiti; tortium non datur.
Madjari so se zopet zagnali v Slovane, kor pred Slovani imajo tak strah, da vohajo panslavizmu povsod, kodar se le spregovori slovanska beseda. To dni so Slovaki napravili razstavo in odprli jo z slovaškim nagovorom. To je bil madjar-skej vladi uže panslavizem in zato je izjavila. da se noben ud madjarsko vlado to razstavo oficijelno ni udeležil. Eh, ko-!'ka škoda! koliko smešne slavo so si
, Mad jari s tem pridobili! Don Kižota so j prekosili! To je bilo dosti, da se je tudi i "Po'ter Llovd" vrgel na Slovane, vzlasti ; na Cehe, ker goje panslavizem na Oger-! skem. Ta časnik preti, da Madjari tega ne bodo trpeli in da bodo z v*o določnostjo pritiskali na avstrijsko notranjo in zunanjo politiko, ako bi Čehi širili'panslavizem. — Da imajo Madjari jako velik, i rekli bi skoraj, določiven vpliv na avstrijsko | politiko, to jo vsacemu znano, a oni onega j kolesa, na katerem se vrti usoda narodov, •no vzdrže, kolikor bolj ga vzdržujejo, to-| liko poprej utonijo v slovanskem morji. Da morajo utoniti, to sami vedo. ali tega ne vedo ali nočejo vedeti, da se to toliko ! prej zgodi, kolikor bolj bodo Slovane so-j vražili in zatirali. Sovraštvo in zatiranje druži h narodov je greh zoper naravo, narava pa se vselej maščuje nad onim, ki ije grešil zoper njene zakone. Madjari so (padli uže tako strašno, da so ta natomi zakon pozabili: quem Deus perdere vult, dementat.
Vnanje dežele.
Bolgarsko prašanje jo stopilo v novo nevarno dobo. Koburški princ je res odpotoval ter je danes uže na bolgarskej zemlji. Kaj ga je k temu drznemu koraku zapeljalo, mladenisko sanjarije, pohlep po časti in lavorikah, ali morebiti celo priporočilo katero vlade: to do danes šo ni znano. Njegovo postopanje je vsekako predrzno, ker ga turška vlada, kakor suceri-tetna oblast, ni potrdila in ga mora tedaj smatrati kakor usurpatorja bolgarskega prestola, ter bi mu po mejnarodnej pravici morala napovedati vojno. Turčija tega sicer no stori, ker je sama vesela, če ima mir; a velevlasti tega ne morejo tako mirno gledati, ker s tem je raztrgana be-rolinska pogodba. Kaj se iz vsega tega še j izcimi, to vo sam Bog. Turška vlada je j izrekla, da koburškega princa ne potrdi , za bolgarskega kneza, dokler vso velevlasti tega ne dovole; da pa Rusija tega t nikoli ne dovoli, to je tako gotovoj kakor amen v očenašu. In če knez ne bode potrjen, kak knez bode to P Bolgarsko veliko sobranje je sklicano na denašnji dan. Razprave bodo gotovo zanimive in mogoče je celo, da sobranje okliče Bolgarijo z vshodnjo Rumelijo vred za neodvisno. Kaj pa se potem zgodi, to ve sam Bog. Mi menimo, da so bliža zadnje dejanje vshod-njega ali turškega prašanja. To bi prišlo , v kratkem času prav, ker jo turška vlada to dni zastavila zadnjo državne dohodko ;in tedaj stoji pred finančnim in državnim polomom.
V srbsko skupščino bodo volitve v vsem kraljestvu 6. septembra; mi ni s te r-| ski načelnik Ristič je prepovedal vsem j oblastvim vpliv pri volitvah; to je pošteno | in deželi jako koristno.
Nemški cesar je 10. t. m. odpotoval iz Oostinjskih toplic na Nemško.
DOPISI.
Iz Vrdele 0. avgusta 1887. „Meglio tardi che mai". Tako so glasi znan italijanski pregovor ; po naše : „boljše pozneje kakor nikdar". Oprosti mi, dragi bralec, da Bem si izbral za obrambo in odgovor onemu gosp. dopisniku v 57. štev. tega lista prav italijanski naslov. Da ce dolgo ne motim, pa „ad rem", Oni gosp. dopisnik pravi, da je šol nekega večerja z dnine domu čitajoč „Edinost" in jaz sem mu rekel: M . . . . „kaj čitate Pic-colo ? On mi pa prav robato odgovori: „No čitam one smradljivo cikorije, ampak jaz čitam Edinost." Potem nas je vse, kar nas je bilo ž njim, napadal z raznovrstnimi psovkami itd. Pa to naj si dobro gosp, dopisnik zapomni, da jaz sem mu prav tako rekel, ker vem, da so jako jezi, ako mu kaj takega rečem, kajti on ima preveč fanatizma v svojoj glavi. Ta fanatizem njemu jako škoduje, — Dalje pravi gosp. dipisnik; da sem smešil slovansko krajo in njih prebivalce. Na to mu odgovarjam, da to ni res, in tudi ne more biti, kajti prav dobro vem, dami okoličani, kadar nemamo dovolj dela tu v Trstu, no hodimo iskat si zaslužka v Benetke ali v Rim, ampak vedno v slovanske kraje.
Dalje pravi oni gospod, da sem jaz odpadnik svojega naroda, ter da zaničujem naš jezik itd.
To tudi ni res, kajti jaz som bil in bodem vedno zvest svojemu narodu in jeziku svojemu.To naj si prav dobro zapomni oni gosp, dopisnik, da ne zaničuje in ne napada tako naglo svojih »orojakov, ampak, ako niso isti prav podučeni, naj jih on poduči in naj opusti svoj preveliki fanatizem.
Vedite tedaj, gospod dopisnik, da jaz
in moji sodrugi gi tovo nismo „cikorijaši", ampak dobri narodnjaki, dasi tudi ne ,,1'a-natiki". Tudi smo uže dovolj zreli, da so znamo zavesti svojega lastnega prepričanja, ne ila bi nam bilo treba še posebnega modrijana, koji nas ima podučavati. —
Tedaj g. dopisnik, izlivajte v bodoče svoj jad tam, kjer imate kojikoli uzrok, a j 110 na nas narodnjake ! Toliko v obrambo;; ako pa g. dopisnik želi še kojo podrobnost zvedeti, vedno setu inu n* razpolaganje.
„Fante in fantiči"
Iz Barke, dne 10. augusta. (Voda, čuvaj, duhovni k). Občina Barka ima okoli 400 prebivalcev, dve tretjini prav siromašnih, ki žive večinoma od dnine, a še dnine so redke, da ljudje nemajo zaslužka. Tudi vode nam dostikrat silno po-manjkuje. Imamo sicer dva živa studenca, streljaj od hiš otdaljena, a ona vsahneta, ako ni mesec dni zdatnega dežja. Tam ■čakajo vode po cele dni i noči stari in mladi in je tak kava in ravs, da je groza. Neke stare luže imamo sicer sredi vasi, a te so smradljive, nerabljive in celo zdravju škodljive in tako mora uboga naša živina celo uro daleč do reke hoditi vode iskat. — Opomniti ini jo tudi poljskega čuvaja in omeniti, da po cele dni pohaja in mešetari po občinah, uboge naše pridelke pa pokončuje živina ali malopridneži i ako pogledaš po obširnem našem polji, tako je, da se razjokaš. — K malu bo dve leti, kar smo brez dušnega pastirja. Ljudjo hodijo k spovedi večjidel v Trat, k sv. maši hodimo v Vreme, iz Vrem dob'-vamo tudi za veliko silo pri smrtnoj nevarnosti sveto Zakramente. Slava in zahvala vremenskemu župniku, ki se trudi za nas brezplačno. Te dni je bil prišel nek duhovnik iz ljubljanske škofije k nam na oglede; dopala se mu je nova naša kaplanska hiša z lepim sadonosnim vrtom, sedaj pa ni sluha ni duha o njein; temu nasproti pa so jo raznesla govorica, da ga višje gosposke ne dovole, ne vemo pa, koliko je na tem resnice. Ljudje pa so nevoljni in razne reči govore. Josip pravi: Ulijmo si zlato tele; Blaž odgovarja: Iz česa P iz občinskih dohodkov uže ne; Mihec pa tolaži: Potrpimo, da se vrneta Mo-zes in Aron iz gozda. — Sploh pa so govori: Co nam ne more preč. tržaški ordinarjat pomagati, naj naprosi ljubljanski ordinarjat, da vzame občino Barko pod vremensko faro, kamor smo od starodavnih časov «padali.
Iz, Lož pri Vipavi dne 4. julija. [Iz. dop.] So nikoli menda niste prijeli, gospod urednik, nobenega dopisa iz naše vasice, ker v njej bivamo le trdi kmetje in ne kakšni žurmilisti.
Pa prosim Vas, dasi tudi nčraam spretno roke, sprejmite v predalo Vašega cenjenega lista „Edinosti,, to kratke vrstice.
Ker se pri nus s politiko ne pečamo, pred Lahi in Nemci imamo tudi mir, ne morem Vam skoraj druzega poročati, kakor tožiti o slabih časih in o vremenu.
No, to imamo že več tednov eno in isto, ker dež nas je popolnoma pozabil in nastala jo strašanska suša, vsled katere nam žo sedaj vode pomanjkiije. Pa kaj še voda pri nas, ko smo blizo Vipave, kjer flo ni bali, da bi je zmanjkalo, vendar se lahko previdimo, dasi prav z večjim trudom; veliko bolj nam je na mislih, s čim so bodeino zanaprej proživljali, s čim davke in druge dolžnosti opruvljali; pridelali bo-demo že prav malo, da skoraj nič, ker naše poljsko rastline, ako ne bode kmalo dežja, posuše se brez klasja in zrnja.
Pa Bog nas varuj saj še take nesreče, knkoršna je zadela našega soseda, ker je njemu sainenu povzročila veliko škodo, vsem drugim nam vaščanom pa velik strnh.
Ivo smo so namreč danes popoldne po opoldnovnem počitku zopet dela lotili, začelo jo v k rajne m oddelku vasi se kaditi; koj smo spoznali, da je poslopje mladoletnega Kristjana Nabrgoja skoraj popolnoma v ognji. I£nj počnemo, to smo kratko premišljevali; ker za gašenje nemamo vode, da še celo za vsakdanjo potrebe ne.
Ljudi, vzla^ti moških, bilo je tudi zelo malo ali pa nič doma, večji dei žensko in
otroci, pa še ti so se bali blizo ognja. Na to pribiti g. Miijer, veleposestnik tukaj, iz Lož z svojimi 18 delalci, katerim jo brž vsakemu svoje delo pri gašenju tako razumno razdelil, da se je ogenj kmalo omejil.
Ne bi nikdo verjel, kako se je ta bla-£odušui go#pod trudil in skrbel, da se je gašenje prav vršilo ter vodil, kar je bilo mogoče, da je šlo vse v redu in tudi vedno gledal na to, da se ni kakemu kaka
> nesreča pripetila, dasitudi je bil večkrat sam v nevarnosti. Čast in hvala mu !
Veliko so pripomogle tudi ženske, posebno dekleta, katere so z vso pridnostjo donašale vode, dokler je je bilo kje kaj dobiti. Kadar je še vode zmanjkalo po vseh vodnjakih, nastalo je tarnanje kaj bo, kar pridrdra par voz g. Majerja z vodo iz bližnjega „Močilnika" in še nekaj dru-zih, kateri so vodo kar mogoče hitro do-važali tako, da je ni prav nič pomanj-kavalo.
Prihiteli so na pomoč tudi gasilci vipavski z svojo brizgalnico, kateri so pod vodstvom svojega načelnika g. Mošeta svojo nalogo izvrstno izvršili.
Vže proti koncu je prišel z brizgalnico Št. Vidiko g. A. Uršič, zastopnik banke „Slavijo". Prav tako so tudi nekateri p. n. gospodje iz Vipave dosti pripomogli tako, da se je s združenimi močmi strašni element v par urah popolnoma zadušil. Škode jo kakih 1500 gld.; poslopje je bilo nekoliko zavarovano pri banki „S lavi ji".
Kako je ogenj nastal, nič se ne ve, najbrž po malomarnosti.
Koristna nam ognja je oblast Le čuvati moramo njeno rast.
Tone c.
Domače vesti.
Deželnozborska volitev. Pri dopolnit-venej volitvi v kranjski deželni zbor za mesta in trge Postojna, Vrhnika, Lože je bil izvoljen v kranjski deželni zbor z 118 od 126 glasov trgovec g. Krajgher. Čestitamo discipliranim volilcem in vrlemu izvoljencu.
Vrli Okoličani. Čujemo, da nameravajo Sv. Ivanci pozdraviti na posebno sijajen način vrle naše češke goste prigodom I izleta v Sv. Ivan v nedeljo popoldne. Do- j znamo tudi, da se bode iz ostalih občin' tržaške okolico snidlo veliko Število na-! rodnjakov, da severno naše brate pri uhodu ' na travnik poleg crkve pristojno'pozdrave.1 To je jako hvalo v edno, kajti dokazuje' nam, da spoznajo tudi vrli okoličani važ-j nost tega obiska. Tedaj na svidenje v' nedeljo v Sv. Ivanu. Živili!	j
Vrli Čehi darovali so v Ljubljani pet s to forintov „Narodnemu domu" Slava jim!	j
češki listi 0 Slovencih jako laskavo pišejo ter izražajo enoglasno, da so češki n&rod od malega Slovenskega rodu nikoli no bi bil nadejal tolike ljubezni in tolikega gostoljublja. — Tudi posamezni gostje so| svojim rojakom v Pragi brzojavno izrekli | svojo iznenađenje in zadovoljnost. — Tudi i mi moremo biti zadovoljni in ponosni, da smo dosegli glavni namen, da smo dokazali Čehom, da so nam res bratje in jim vsaj nekoliko povratili ono gostoljublje, kojo so vživali Slovenci v zlatej Pragi. j
Odbor delalskega podpornega drultva
sklenol je v zadnjej svojoj seji, da izostane ' letos navadna veselica dno 21. t. m., v j proslavo rojstvenega dne društvenega pokrovitelja, Nj. ces. Visokosti cesarjeviČa! Rudolfa in društvene obletnice v znamenje | žalosti za nepozabljivim rajnkim predsednikom V. Dolencem. — Določilo se je pa, da bode dno 21. t. m. slavnostna sv. maša, pri kate rej bodo peli društveni pevci. — Društvo se ima vdeležiti sv. maše in corpore. Članovi se zbero v cerkvi sv. Antona novega ob 8. uri; odboru je odločeno mesto pred oltarjem. Po do-končanej službi božjej Be družabniki takoj razido. —
Pozivamo tedaj vse ude delalskega podpornega društva, da se te sr. maše t udeleže ter molijo za zdravje visokega i pokrovitelja in za vso društvene prijatelje i in dobrotnike.	j
Tržaške ljudske šole. Po poročilu' mestnega magistrata je bilo v zadnjem šol-1 skeni letu v 11 mostnih ljudskih šolah vpi-1 sanih 4G30 učencev in 4277 učenk, skupaj 8037 v 10 šolali v okolici pa 1379 učencev in 1375 učenk, skupaj 2754, v mestu in okolici tedaj skupaj i 1 tjt> 1.
Tržaške novosti:
Nesreča na pokopališču. V pondeljek je splezal 18 letni kamnosek Anton Markovič na pokopališču pri Sv. Ani čez ograjo nekega groba. Ko so jo mislil zopet oddaljiti, oprl se je na bližnji nagrobni kamen, visok 1 Vs metra. Kamen pa se je prevrnol na nesrečnega mladeniča in ga malo da ne stri. Na grozovito kričanje prihitela sta dva delalca na pomoč, koja sta z velikim trudom Markoviča spravila izpod kamena in ga odpravila v bolnico. — Omenjamo še, ta si jo pred k rat k iin časom ta mladenič hotel zadati. —
Vin o in neprostovoljna kopel j. Ogljar Anton Gerš iz Vertojbo pri Gorici se
j« v pondeljek sladke vinske kapljice nalo-zel. Da si vročo glavo nekoliko ohladi, legel je k počitku na obali Sacchetta na nek voziček in sladko zaspal. Moj spanjem pa se je prevalil raz svojega ležišča in tele-bil v morje. Mož se je seveda hudo prestrašil in na vse grlo klical na pomoč. — — Izvlekle so ga finančne stražo iz mokre postelje in ga odvele v bolnico, kajti pri padcu so je tudi močno pobil.
Sodnijsko. Rozalija Millich, mlekarica iz Malega Repna, dobila je radi tatvine 4 mesece težke ječe. Ukradla je gospej Ev-geniji Bertin zlato zapestnico, vredno f. 65 V Senožečah se je 0. t. m. odprla s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
Živa izgorela sta dva kmeta po noči v soboto v Krnu pri Tominu. Ogenj je nastal v njiju hiši ter se širil tako grozno hitro, da se nista mogla rešiti. Kako jo požar nastal, preiskovala bode sodnija.
Pri kmetijskej družbi v Poreču se odpre 1. oktobra kmetijski poduk za 10 učiteljev ljudskih šol, ki bo trajal do 16. oktobra. Dotični učitelji dobe državno podporo po 30 gld. in primerno odškodnino za potne troške. Dotično prošnje se imajo vložiti pri deželnem odboru do konca meseca avgusta.
Nova podružnica Sv. Cirila in Metoda
ustanovila se je v Ormožu (Friedau) na Štajerskem. TTstanovnikov in letnikov oglasilo se je nad 150. Le naprej tako!
Httdži Loja, poznati načelnik in vodja upornikov v Bosni leta 1878. jo umrl dnč 13. julija t. 1. v Meki, ravno ko je nameraval povrnoti se v Carigrad.
Zvesta straža. Nadvojvoda Albrecht maršal c. kr. vojno, prišel je zadnji ponc-, deljek v Naboret ob itali janski meji. Ko je hotel ogledati si tamošnjo trdnjavo, pride do prvo stražo. Vojak nadvojvodi „salu-tirau, a no pusti mu iti naprej. Nadvojvoda se nasmehne ter povč vojaku, kdo da je, a tudi sedaj ga vojak ne pusti v trdnjavo. Nadvojvoda pohvali vojaka ter odide.
Vabilo- Dne 10. julija t. I. sklicali so rodoljubji iz sv. Ivana zbor, koji je osnoval novo podružnico dražbo sv. (,'irila in Metoda za celi sv. Ivanski okraj. Po načelu obstojočih društvenih pravil bil sem izbran poverjenikom, odnosno pooblaščencem novoosnovane podružnice. Kar sem to častno nalogo radovoljno sprejel, zato je moja dolžnost, da pozivam vso ono gospodo, koja se je udeležila prvega zbora, d« gotovo pride k osnovalnej sej dno 14. t. m. ob 3 V "" popoludne v posebno dvorano gostilne „Atirora" pred ^Boschettom". Nadejam se pa tudi, da se tega zbora drugi naši rodoljubi in narodnjaki v obilern šte* vilu ndoleže, kajti voliti imamo stalni odbor in vsakemu je znnno, da nam je ravno družba ss. Cirila in Metoda močno orožje v obrambo proti napadom nasprotnikov našega naroda, vero in milozvo-nečega jezika. — Tedaj: Kolonjci, sv. Ivanci in Škorklj anciT pridite, dokažite našim nasprotnikom, da nas je tukaj v množini, dokažite, da znamo braniti najdražji svoj zaklad — narodnost!
Na svidenje 14. avgusta!
Ivan M. Vatorec.
atrijske na Dunaji, c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani. V Ljubljani 1887.
Cena za ude c. kr. kmetijske družbo kranjske 50 kr., za neude 1 for. —
Priporočamo najtopleje te knjižice slovenskemu občinstvu.
Gospodarske in trgovinske stvari
Proti strupeni rosi.
Ker se je ta trsna bolezen uže tako razširila ter vedno več škode napravlja, svetujemo gospodarjem sledeče ravnanje z bolnimi trtami :
Znano je, da se morajo trte, da jim no škodi strupena rosa, škropiti z apnom in bakrenim vitrijolom. Glede tega priporoča E. Mach, vodja vinarske šole v S. Michele na Tirolskem, na podlogi dosedanjih poskušenj tako le ravnanje:
Pri porabi tekoče zmesi iz apna in bakrenega vitrijola zadoščuje, če se vzame 2 klg. ugašenoga apna in 2 klg. bakrenega vitrijola na hektoliter vode.
Čo se pa vzame premalo apna, ali če jo apno slabo, utegne se, ker je apna premalo, pripetiti, da so trtnn listje nekoliko osmodi. I)a se torej varno ravna, priporočamo kupiti v lekarni nekoliko rdečega lakmusovega papirja. Košček tega papirja, pomočenega v zmes, mora zamo-dreti če je v zmesi uže dosti apna.
Drugi poskus je ta: Zmes naj mirno stoji, da se gošča na dno usede. Ako je goranja tekočina brezbarven«, to je znamenje, da je bilo dovolj apna; ako je pa ta tekočina še višnjevkasta, kaže to, da je bilo premalo apna.
Apna bodi ravno prav; kolikor bolj se to pogodi toliko boljši je učinek tekočine. Tako so pokazali vsi poskusi. Ako je premalo apna, potem se pa, kakor smo užo omenili, osmodi listje. „N o v."
Ker se tudi tržaški okoličani mnogo pečajo z mlekarijo prinašamo iz „Kmetovalca" naslednje:
Iv rda j na j se molze.
Tistim kravam, ki imajo zdravo vime, dobro de molzenje. To spoznamo precej po tem, ko krava mirno stoji, poveša glavo, mežika z očmi ali nepremično gleda v steno ali na tla. Zato pravijo mnogi: krav ne motiti mej molzenjem, torej tudi ne polagati. Vsekakor pritrjujemo temu. Če motimo kravo mej molzenjem, vznemirja se in zadržuje mleko. Slednje utegne tudi na dobroti trpeti. Kajti znano je po izkušnjah, da mleko od vznemirjenih, spla-Senih in prestrašenih krav ni trpežno in tudi teletem no ugaja. Mnogi vender pravijo, da kravo ne moti ter škodljivo ne vznemirja, če se jej mej molzenjem položi krme. Da, nemirno, oporne ali na vimenu bolne kravo se dmgače niti mlesti ne dade, nego da se jim položi krme. Več nemira dela kidanje, zlasti če so hlapci surovi, brezobzirni in z gnojnimi vilami simo tamo klatijo in tolčejo. Za-toraj se naj kidanje preloži do pomolzon ja. Vender slednje ima časi nepovoljnih posledic, katerih ne smemo prezirati. Hitro potem ko krava zjutraj vstane, je vime bolj, ali manj nesnažno in treba je umiti, za kar pa dekle niso rwle pripravljene. Nesnaga je zlasti tedaj večja, kedar steljo pomanjkiije. Tudi od dolgega ležanja postane vime nesnažno, in od nesnage ieltko precej kaj pade v mleko mej molzenjem. Hlevni zrak je zjutraj poln ao-pulia, ki tedi neprijetno vpliva na mleko, kidanje pa razširja »e huje gnojni Ropuh po hlevu, kar trpežnosti mleka škoduje. Hlev bi naj pred molzenjem vselej prevetrili.
Če mej krmljenjem kidajo, vznemirjeno so krave, kar jim ne ugaja. Za polaganjem mlesti nii praktično. Kajti ito krave se uležejo in hočejo počivati. Zatorej kaže najpoprej kidati, zatem hlev prevetriti. Zatem so polaga in moj polaganjem molze. Mej krmljenjem so krave mirne, in mleko rado teče. Vime naj bi vselej pred molzenjem z gobo, ki je bila v topli vodi namočena, snažno umivali in a laneno vrhnčo obrisavali, Ta navada je hvale vredna, pa le na Holandeškem vdo-mačena. Poglejmo pri nas, kake ima dekla mleeariea roke po molzenji, in prepričali se bodemo, da je potreba vime umivati.
Po nekod molzejo na dan po dvakrat, po drugod po trikrat. Izkušnje dajejo prednost trikratnemu molzenju, ker dobivajo tako več mleka. Mlečnosti kravji škoduje, če se predolgo mleko pušča v vimenu, kar so godi pri dvakratnem molzenji. Čas mej vsakeršnim molzenjem mora biti vselej enako dolg. Zatorej mol-zejo pri trikratnem molzenji vsako osmo, pri dvakratnem vsako dvanajsto uro. Če se tega ne držimo, škodujemo narejanju mleka.
Književnost
J o s. Stritarja zbrani spisi. VIT. snopič. Ljubljana, Ig. pl. Kleinmajr i Fed. Bamberg. Cena vsakemu snopiču 25 kr.
Na u-k, kako pomagati živini o porodu in kako po porodu ravnati1 ž staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. S podobami potrebnih porodniških orodij in pravo ali naravne 16ge mladega v maternici (16 podob.) Napisal dr. Janez B'leivveis. Ova za kmetovalce jako potrebna knjiga se dobiva pri založnikih L Glasnika naslednikov v Ljubljani.
V zalogi bukvarno F. Giontini-ja v Ljubljani so> izšlo ravnokar sledeče ljudske knjižice:
„Knjižnica z a u* l' a d i u o\ Slovensko učiteljsko društvo založnik. — cena 20 nvč.
„S prestola na in o r i š č ek, ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgodovinska povest, cena 20 kr.
„Naselnikova hči*, cvetlice pustinje, cena 20 kr,
„Narodne p r i p o ve d k e, t. a mladin o". 11. zvezek. Cena 24 ki*.
„S i t rt. m a I a H i n d o s t a 11 k a", cena 24 kr.
Vzorni načrti kmetijskih stavb. Obseg: I. Vinska klet. II. Skedenj. III, Goveji hlev. IV. Konjski hlev. V. Svinjak. — Po nemškem izvirniku stavbenega odbora c. kr. kmetijsko družbe doleuie-av-
Tržno poročilo.
Kava Tekom tedna prodajalo s« je samo na drobno, izjemši en» samo kupo jo, pri ka-terei se je prodalo skupaj 5>ij0 bal Munilla po jako nizkej ceni f. 11»'/, _
Poprušatije po kavi se je pa t-. ri«I^r nekolik- povišali uli žalit*>g je tukajŠi ia zaloga jako slabo izbrana in obstoji iz poor.-cno 6UOOO met. cent v većinom navadne tu srednje vrsti, nirj tem ko Ho >re vrsti pojolnmm manjt<j>
—	Konsutujeino tudi, da so pošiljatv« iz družili dt-žf-1 v tekočem tednu popolnoma izostale. Dobro je pa, du Crne | adajo it Itrazliiji, kjer
.1- bila do s 'd »j kavi skor j dražja kakor v E s ropi m tak«» sn bode m >fflo in moralo kmalu zopi t v Braziliji kup »vati.
Cen«: Rio in 8*ntos prav navadna f. 99—98; srednja f. 107 — 109; dobra f. 111—112; fina f. 111-116 - Oimternala f. 1*0—122, Porto-rici-o t. 130—135; — Oylon f 135—14»; Mocca 143— 145.
Riž dobra kupčija ; zadnje cene niso se promeiiile. Kupilo s - je v Bremnt-u mn go Tki ve i; a Kagoon za jako dobre cene. — Sladkor poboljšal se je za '/« gl »» danes le(. 1. oentrifugul f. 27trausito f 173/4 Petrolje jako slaba kupčija. Kusko v sodili f. ti-. jO. v zabojih f. 8*75' —
Olje zanemarjeno. Italijansko prav fino
Jo f. 67.- , dobro (Aix) f tt'i* —, namizno ionte San Angelo f.5l 50 j dUuo f. 41-12, bom buč no I vrvti f 39.—
Južno vočje. Novu opada prodala se za partijo po f. 22— 23, dobili smo tudi uŽe novih Sul>iuin uli cena f. 37 je Ae previsoka in mora se v kratkem ponižati. Prihodni teden vtegnejo uže dalmatinski rožiči tu biti aii toba radi suš^ ne bode menda posebno lepa ; {--ena f. 10—10.50 z certi(icatom) med tem ko pričakujemo i Italiju početkom sep-temb a j.ko lepo robo po f. 9 — 9.50
Limoni k:»kor ndnjič otn-n eno vsak dan dražji. — I. izbrani danes po f 103/A—IT— II f. 925 - 9*5 vsak zaboj. — Pomeranč ni —
Mirodije Poper Singapor f 91-100. Batavia f. 87 -88, P-nang 83 -81- Oim^t f U3 -začin (Fimeiit; f. 33 —
Listnica uredništva.
Gosp. Kruševiju: Nobeno uredništvo .ne ovaja svojih dopisnikov, celo prrd sodbi ne; nesramni bi bili mi. aku bi kaj tai'ega storili. Sicer pa nam trga v dot Snem primerljaji še mogoč t ni, ker je dopis poslal v tiskarnieo še pi kojni urednik i no" ne vemo, kdo gaje pisal.
—	Kur pa se tioe Vašega nam poalam ga od govcir.i, noben zakon nas ne mor- siliti, da ga iiuti-ncmo, ker je prerobat in pri žaljiv; uteg-nol bi škodovati m<m, ctovo pa Vam. Vendar pa pa dprejin- iiio kakor poslano, ako ga t:<ko predelnie. da bo bolj stvaren iti uljuđen. Sicer pa meti uv\ da bi nnjp:itnetnejS< bilo, ako n<: pokoplje vsa ta nevSečna >tv r Mi želimo, da vlada mir mej našim ljudstvom, saj ga tako krvavo in toliko bolj potrebujemo, ker imamo žal b ig preveč drugih ozbiljnih bojev.
7C|0DČEVA ESENCA
l)lt JekarjaPlCCOllja
v. Ljubljani
koje izvrstnost potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili ; ozdravlja želodčeve in telesne bolezni, posebno pa zaprtje, vranične in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, želo dežno in prehajalno mrzlico in je najboljše sredstvo zoper gliste pri otrocib.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojeekih po 12 steklenic po 1 gld. »O kr. po postnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 15 nč, He prodaja v le-karnuh: Biasoletto, Foraboschi, pl. Leitenburg, Liprandi, Pozzetto, Praxmarer, Prendini, Ka-vasini, Rovis, Saraval, za magistratom, Serra-vallo, Udovicich in Zanetti in v večjem delu lekarn na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji.)	32—50
t^iSirSSSI® f^mm^ETr» JULIJU G RIM M,
dežnikar, Barricra Vecchia št. IS
jo zolo bogata zaloga solnčuikov za £0-spe, za jako nizko cono. — Solnčniki za gospode od 90 novč. naprej. — Najnovejši „Entrccots" za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroko od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 103—104
A. Bonne
krojač,
trg Sv. Katarine št. 1. 36-31
izdeluje vsakovrstne fine, cene obleko po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo1*.)
.. /i'-''i '	j J
Ni nič boljšega!
za oltrano i pospeševanje rnsti las, kakor po Nj. e. kr. up. Vel. cesarju Fran-Josipu J. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-16 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči ; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoko starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prodajo na malo ije pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wieil, ]X, Nttssdorferstrasse 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izreČno:
Familien-Kraft-Pomade.
rjor»ar» zasebniki in častniki
L^er iai tu(li na de|el| od 300 gld
naprej od 1—10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Naslov: F. Gurre, Credit-Geschiift, Graz.	6-25
Dobiva se v vsih knji/.arnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca
Dr. M0LLER-JA
najnovejšo delo o slabosti, oslabelih živcih, o na-stopkih mladostnih pregreškov itd.
Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah
K A KOL K lt E1K EN B Al! M
12	Braunschweig.	14-26
TRŽAŠKA HRANILNICA
prejemlje denarne vlog« v bankovcih od od 50 sold do vsacega zneska vsak dan v t-*dnu razun praznikov, in »o od 9-12 ure opoludne. Ob m>d<-Ijah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice ..........3®/w
Plačuje vs:ik dan od 9—12 nreopolndne Zneske od oO gld. precej, od 50—100 ie treba 1 dan odpovedati, 100-1000 3 dni in Sez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuja menjice domicilirane na tržaškem trgu po........ 3&/g
Posojuje na državne papirje avstro-ogrske
; d.. 1000 gl l. po........5%
višje zneske v UkoCem rafiunu po. 4'/a Daje denar proti vktijižeriju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1886.	16- 24
Marijaceljske
želodečne kapljice.
izvrstno delujoče zdravilo
firi vseh boleznih na že-odcu Neprecenljive dobrote jo posebno vpliv njihov pri notečnosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koliki, želodeČ-
nem kataru, gorečiče frzavci) pri preobilnoj produkciji slin, rumenici blu-vanju in gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabanatiji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti gliHtam, bolezni na vranici in jetrih in tudi proti zlati žili ali himorojdam. Cena stnklonici jo z nakazom vred samo 35 nov Glavni zalog ima lekar-ničar „k angelju varhu".	53 - 32
Dr. Brady Kronmler, Mornva
V Trstu jih pa dobite pri lokarničarju I Seravallu blizo starega sv. Antona

Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 10<> r.8
Ozdravljenje plućnih bolezni
Tuberkuloie, (suilos, jetiko), naduhe, zaprte sope), kroničnega bromhijalnrga katara ild
po plir.evl
E X H A L A C I J I
(po rektalnej injekciji).
Najo«verjetn fji, skoraj n dosegljivi idojal zdravnikov je z ovim postopanjem popolnoma dosežen ! Ob osupljivih, nepogrešivih vspeliih govore najjasnejSe sledeča pisma slavnih prof«BOrj«v, koja navedem > v kratkem, toda kolik r mogoče z lastnimi besedami, m koja so bila tudi potrjena po zdravniških listih tii- in ino2emitva:
Prof dr. Berocon. po tridnevne) plinovej ehalai-iji po r klalnej injekciji, izdatno pojema oje kašija in izvržka, potem u »polno prenehanje, — nrzllra, pot in brina vosi jn posve i/jriiiula, — Truplo se redi vsaki teden za '/, - 1 K. Ravno tako brzo o -dravljenje tudi pri starej, celi pri miliarnej tuberkoiozi. — Bolnik so ozdravi ter more tudi najteljin posel zopet opravljati. —tt
Prof. Dr Ctirnll. 1'ri naduhi se more pol ure po plinovej exhalai*iji laglje snosti — Ako se t xbalacija daljfl rabi, se naduha ne povrnu vež. Zoper Sirnici in naduhi je plinova exhalacija izkušeno, izvrstno sredstvo"
Prof. Or. Dujardin Beaumelz: «Odlo pri afonlžnem grlu. po^kodovam mu po tuber-kolo i, so se v 2-3 tednih zacelile oteklino daniravno je bila uže polovica pljuč razdejan h •
Dr M. Langhlin. vodja bolnice v Filadelfiji je vporabi! plinovo exhulacijo pri 80. bolnikih, koji ho bili uže v najzadnjem stanju tuberkulozo in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dati pa s« innože zraviuška noroč la o srečnim ozdravlj nju, ter j^ razun trn vade ni h 9 prič-val še mno^o druzih od slavnih profesorjev Tudi v o. k. jav.el bolnici na Dunaj o se vporabljuje stroj za plinovo exhului'ijo. — Imamo mno^o spričeval odzravelih. C. kr. izklj. prlv. str.ij /,a plinovo exnalaoljo (It-ctal Jnjector) se doniva z vs. ini pripravami za pripravljenje pliva iu z popisom zn vporavo za zdravnike, ter ga moro rubiti tudi vsak bolnik sam pri
Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahilferstasse N. 80/A
t-r stane «1. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali prov/.etju. — Ozdravljenja ni niti tHŽavn", niti ovira vsakdanji posel,
L1N1KA
za Rpolne in želod-č ^ve bob sti, nastope .okuŽeflja i osl.ibenja možke slabosti, polucij.^, žgečo vodo, močenje postelje, puščanje krvi, zubitje vi de, in za vse bolezni mehurja, tiroha in živcev. Tudi pi«meno po najnovejšem znanstvenem posto anju z neškodljivimi sredstvi	25-47-104
C. Stroetzsl, .•peoijalni zdravnik Llndan an Bodenaa«.
Assicurazioni generali.
v TrMtu
(duštvo, ustanovljeno leta 1831)
To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vhh veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in fjo kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. DiuStvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875-8» Premije za poterjati v naslednjih letih	i 21,006 641*33 Glavnica za lavarovanje Žive-
r.ja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračila:
a)	v letu 1881	f. 8,637.596 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1881.	f 178,423.338-51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila dobš v Trstu u uradu društva: Via della Stuzione v lastnej palači.	31-36
Ljubljanski Zvon.
Gld. 4.60. Gld. 2.30. -- Gld. 1.15.
Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini iu nedosegljivi želodčni pimči Da hI Človek izvoli pravi l.-k proti želodčnim boleznim, pač nI tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov Itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži p-ipo-ročajn, niso nič dnizecra, nego ?kodliivn'imas. Edini JoPuzaloniHkt bnl-
znm si je zagotovil vsled sv.ije priproste sestave, odločno oživljajoče In Jlelodfine Živce hitro krepfialim m"či pravioo prednosti nad vsemi dos»!daj v tej stroki poznanimi zdra-vilarni, kar dokazuje tudi hA vsakim dnevom Veče praSanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kino5k > robur-bare. kate-a korenika je poznana zarad nje-ti^ga upodnega upliva na prebavljeni« ni ciicenjfl. je zanesljivo sredstvo proti te/.ivam v Želodcu odvisnim od slabega preb..vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedencl priporočujejo proti nejeŠčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi. gniiisu, riganju, bacanju, proti hemoroidni nem trpljenju, zlatenci in vsak^-j bolezni v črevesju
Steklenica z navodom vred stane 210 novcev.	23—48
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladišča v Trstu v I-kar- i Mnrkn Riirasim i U. B. /ion*, na Reki v lekarni al It.-deinore. ti, Gmeinrr, v Kornutiu v lekarni A. Frunzoni, v Tomlnu v lekarni E. Palisca.	l«-48
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Fran Žitko.
Tiskarna Dolenc v Trstu.
Brnsko
sukno i volilni izdelki
Kdor se hoče oblačiti po šegi in cen6, naj piše po uzorco na „Tuch-Fabriks-Lager"
Friedrich BrunnerT. Briinn.
0p. Jako bogati uzorci za gg. krojače ne-frankirani; kar se komu se dopade, se zamenja.	1 — 18
Proti hemoroidam!	[
Kdor hoČo čuvati svoje zdravje, naj rabi	1
v prare	j
MENISKE KROGLJICE	.
(Pillole dei Frati.)	«
kri čisteče in proti hemoroidam,	4
koje izdeluje P. Fonda ^M	(
farmucista v Piranu.	i Prepotrebne za vsakega, kateri trpi
na hernoroidah, zabasanju, brezteč-	(
nosti, glavoboiji, t»-r sploh v.-liko sedi,	,
c;ne čistijo kri iu dober vspeh potr-	'
jujejo zasebna in zdravniška spriče-	(
vala. koja so priložena z podukom za	i porabi vsukej Škatljlcl v »lovanskem,
neinšitem in italijanskem jeziku.	I
Prodajajo se po 20 nvft -katljicH v	j vsih lekarn«h Trut« Heke, kakor
tudi Istre, Dalmucije. Goriške.a in	'
Trenta. 22—52	j
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE oooupa dl tutte le operazionl dl Bane« e di Cambio valute.
a) Accetta rersamenli in r.onto cnrrcnff : Abbuonando 1'interesse anuuo: per Banconote 3'/» °/o con preavviso di 5 glornl 3'|, ., ,	„ . 12 .
3*/* >» a StJl niesi fisso
per Napoleoni 2»U °/o preavviso dl 20 glornl 3 M M „ ,40 » 3,, , „ ,3 mesi 3'U......6 .
Per I« lettfire di Ver.^ainento in circolurion* II auovo tasso d'iuteresse anUrit in vihore a pnrtlre dal giorno 18. 2n. aprile. 3. mair^ri«, 1«. lug lio e 13. ottobre h ieconcla dal prcHfvlao, Trie^ta IS April« 1886.
Warrants
11AIVCO GIHO
abbuonando II 3°/0 Interesse annuo sino r|ualunque somma ; prelevazioni sino a Uorini ^'O.tiOO a viHta verso cheoue; importi maRpiori preavviso avanti la Borsa. — Conferrna dei versameiitt in apposito libr.-tto.
ContCK|(la pertuttl i versi entl falti a (jualsiasi ora d' ufficio la aivta del medetimn aiorno.
Ammuiiio pol p r oprl cor
i'oaatlMtl l'incasso di Cambiali ver Tneste, Vigina e Sudapest, rilascia loro aistgni per queste nltime ptatte »d acc.nrda lorolejar.olth di domiolllare e/?etti pre*to la sua časna franoo <1* off tli »pena per cmmI. b; S'incartca deWncquixlo e della vendita di etfetti pubblici, valute e divise, nonehć deli' incasso d'axseqni, cambiali e coupons, verso '/»Q/o di provig-gione.
c) accorda ai mini commiltentt la facolta di deposttare ejetn di qual»iati specie e ne cura graiu l'tncdtse di coupom
alla scadtma
La Filiale della Banca Union
Nezlone ^lerci) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnaie, oppure pohzze di carico o Wiiratiis.	ltt—34
I