Pofttnlna piafam v gotovlni IdMJA Tsok petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Djn, v Celju po raznaSalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo 10 Din RaLnn pri poStnem Cekovnem zavodu 10.666. C«m 1.M Dia Rcdakcija In aprsTa: Celje, Strossmayerjeva ulica St 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Štev. 54. Celje, sreda 25. decembra 1935. Leto XVIL Celjski mestni svet Pogodba med mestno občino in KDE podpisana — Obvezna uporaba me- stne klavnice — Pomožna akcija in zaposlitev brezposelnih pri javnih delih — Raz&irjenje železniškega podvoza pii hotelu »Pošti« Oiljski mestni svet jo iinel v pe- tek zvečer rodno sejo. Župun je naj- prej poročal, da so sklopi zadnje se- jo izvršeni odnosno da se spisi izvr- šujejo v smislu sklepov. Mestno po- glavarstvo jo poslalo v zadnji seji sprejcto spornen ico gled© gradnje moderne justične palace v Celju na pristojna mesta. Občina je podpisa- la pogodba s Kranjskirni deželnirni «lektrarnami in jo predložila banski upravi. Prva seja novega odbora za gradnjo mestne ubožViice bo 27. t. m. Finančni odbor. ObCina je izjavila, da prevzame vse stroške za strokov- ne nadaljevallie sole v Celju. Pasji davek bo znašal v prihodnjem letu v Celju za luksuzne pse 100 Din, /.a pse čuvaje 10 Din. Gospodarski odsek, Občina bo du- la popraviti občinsko inostno tehtni- co na Bregu. Delo je bilo oddatio tvrdki Rebek v Celju «a 1.120 Din. Občina bo nabavila štiri dežne plaš- če za. eestarje. Nadalje bo dala ob- čina popraviti hodnik pred rneščan- sko šolo (stroški 1.329 Din) in ure- diti perišče ob Koprivniei pri Spod. Lanovžu (stroški 864 Din). Pravni odbor. Zn predsednika po- svetovalnega odbora, trgovske šole v Celju je bil izvoljen m. s. Dobovič- njk. Občina bo s posebno odredbo uvedla obvezno uporabo inestne klavnice za vse območj« mestne ob- čine. V članstvo mestne občine so bili sprejeti delavec Viktor Krivee, perica Marija. Seškova. in trgovskf pomočnik Franc Olip. Mestni svet je Antoniji Kraljevi-Bračieevi priznal člfuistvo rnestn« občine, kontoristki Genovefi Regnerjevi in tovarniške- rnu delaveu Andreju Regnerju pa je zagotovil sprejein v članstvo rriiestne občine, če dobita naše državljanstvo. Dvema prosilcema je bila prošnja za sprejein odklonjena. Referent je sa- mo mimogredc ornenil, da je niestna občina zmogala v drug! in tretji in- stanci v zelo važnem procesu proti državnernu erarju zaradi avtobusne katastrofo v Medlogu. Socialni odbor. Pomožna akcija je razdelila brezposelne v tri kategori- je: v prvi kategoriji so poročeni z več kakor 4 rodbinskimi člnni, v drugi kategoriji so brezposelni /. rnanj kakor 4 rodbinskimi člani, v tretji kategoriji pa so sami hraniki. Brezposelni iz prvtv kategorije bodo zaposleni pri javnib delih 8 ur dnev- no, brezposelni iz druge kategorije (} ur dnevno, brezposelni iz tretje ka- tegorije pa po 4 dni mi tede»i po (5 w dnevno. Pomožna akcija je nabrala doslej 91.222.68 Din prispevkov, kar bi zadostovalo približno za en mo- sec, in 10 vagonov premoga v vred- nosti 8000 Din, ki ga je naklonil». Cinkarna d. d. V ('elju. Doslej se jt« prijavilo 250 brezposelnihj Brezpo- selni so sedaj zaposleni pri regula- ciji Suänice, pri gradnji cesto od De- tičkove vile v Zavodni do goztla pod mestnim pokopališčem, pri gradnji novega dohoda na hrib sv. Jožefa nad skladiščem tvrdke »Jugoles« in pri planiranju srednjega odseka ce- ste na Starem gradu. Pri javnih de- lih je sedaj zaposlenib 135 brezpo- selnih. Za pozneje so določena na- slednja javna dela: znižanje niveleto in razširjenje cesto pri DolenCevem posestvu na Dobrovi, razSirjcnje ce- ste pod cerkvijo sv. Jožefa, ureditev ceste od »Skalne kleti« do prvega gozdnega ovinka na Starem gradu, ureditev'ceste mi Anski vrh, postop- na ureditev ceste na Svetje, gradnja cestne zve/;e ob Savinji mi mo restav- racije g. Petrička do levškega mostu, izkop in zasipanje vodovoda ter ka- nalizacija na hi'ibu sv. Jožefa. Mest- ni svet je odobril pravilnik o zapos- litvi brezposelnih. Mezda. znaša 2.50 Din na uro, marljivim delavcem, ki imajo večjo družino, pa se bo zvi&ala na 3 Din. Zdravstveni odbor. Društvo za /a- tiranje raka v Ljubljani bi dulo me- stni občini celjski v svoji bolnici na razpolago 1 posteljo, če bi občina pri- spevala letno 10.950 Din. Predlog je bil odklonjen. . .. • . Gradbeni odbor. Železniška upra- va je izjavila, da ne bo prispevala k stroäkoni /-a nujno potrebno l-azšir- jenje železnižkega podvoza pri hote- lu »Pošti«, pač pa bo brezplačmio iz- delala zadevne načrto in proračun. Razširjenje podvoza na 12 m bi stalo IK milijona dinar jgv, razsirjenje hodnika za pešce na 3.20 m pa 250.000 Din. Mestni svet se je odločil za dru- go varijanto. Ureditev kanalizacije v hiši Hranilnega in posojilnega dru- Stva na Glavnem trgu je bila oddana stavbnemu podjetju Fr. Nera0 Din. Pri slučajnostih je bil stavljen predlog, naj se niestna občina celj- ska skupaj z ljubljansko in maribor- sko občino zavzame za uvetlbo sta- rostnega zavarovanja, Predlog je bil odkazan socialncmu odboru. Občina bo prepovedala sankanje in smuCa- nje na prometnih cestah. V tajni seji je-bila zvišana plača dvema nameSCencoma. Prodnja de- lavcev v mestni pi in ami. za božični- co je bila odklonjena, ker ni kritja in ker jc plinarna pasivno podjetje. Prošnja pragmaticnih mestnih usluž- bencev, da bi se jim dovolile iste udobnosti pri popravilu zobovja, ka- kor jih imajo člani OUZD, je bila odložena do končnoveljavne urcdit- ve prejemkov mestnih uslužbericev. Uslužbencem bivše okoliško občine se prizna za nadurno delo in kot od- skodnina za neizčrpane dopuste v proračunu okoliške občine predvide- na nagrada, vendar pa sarao soraz- merno do dneva združitve inestne in okoliške občine. Politični pregled p Rekonstrukcija vlade. V nedeljo dopoldne sta minister za telesno vz- gojo in zastopnik ministra za social- no politiko in narodno zdravje gosp. Mirko Komnenovič in minister za gradnje g. Miloš Bobic podala ostav- ko. Ostavka obeh ministrov je bila sprejeta in izvedena delna rekon- strukcija vlade. Z ukazom kraljevih namestnikov sta bila imenovana: za ministra za socialno politiko in na- rodno zdravje ter za zastopnika mi- nistra za telesno vzgojo g. Dragiša Cyetkovic, narodni poslanec in za ministra za gradnje g. dr. Marko Ko- žulj, narodni poslanec in minister na razpoloženju. p Eden — angleški zunanji mini- ster. Minister za DruStvo narodov Anthony Eden je imenovan za an- gleškega zunanjega ministra. Njego- vo imenovanje za zunanjega mini- stra tolmaCijo kot dokaz, da je zma- gal v angleäki vladi protiitalijanski kurz. p Abeslnska vojska je na severni fronti v neprestanih hudih borb»h po- tisnila vso italijansko fronto daleč od rfcke Takaze. Abesinske prve stmže so oddaljene komaj 6 km od Aksuma. Abesinci so pri svoji ofpnzivi skoraj popolnoma zopet osvojili pokraiino Šire. SCHSCHTOVO^ TERPENTIr4OVO MILO Domače vesti d Sodba v špljonažnem procesu. Državno sodiSče za zaščito države v Beogradu je v ponedeljek obsodilo zaradi vohunstva v korist neke tuje države po členu 42. v. z. kovinarja Franca Kranjca iz Maribora na 20 let, f?ostilničarja Alberta Achtiga iz Mari- bora na 15 let, hotelirko Franjo Bau- manovo iz Varaždina na 18 let robije in vse tri na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Mirko Skrem, Marian Jurmič in Marjan Dolanski so bili oproščeni. d Prepoved zahajanja v gostilne. Sresko sodišče v Laškem je s sodbo z dne 3. oktobra 1935. IV. K p s 557- 35 v smislu § 55 k. z. prepovedalo Janezu Pecniku, roj. 1. 1897. v Hrast- niku, pristojnemu v občino Hrast- nik-Dol, zahajanj© v krCme za dobo enega leta, in sicer od 18. 11. 1935. do 17. 11. 1936. Vsakdo, ki ve za ray.gla- šeno prepoved, pa kljub temn po- streže tej osebi z opojilom, bo kaz- novan po § 268. kaz. zakonika. d Koledar »üuvajte Jugoslavijo« za 1. 193C. Ta skrbno opremljeni ko- ledar, posvečen spominu blagopokoj- nega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je pred kratkim izSel. Letošnja izdaja po svoji vsebini v slikah in tekstu nadkriljuje lansko izdajo, ker vsebujo mnogo bogatejže, neobjavljeno gradivo: niz neobjavlje- nih fotografij, raznih člankov in anekdot o kralju. Poleg tega je v njem popoln koledarski del za leto 1936. in na koncu note in besedilo izvrstne skladbe nacionalne korač- nice »Cuvajte Jugoslavijo«. Naslovno stran krasi odličen vefbarvni posne- tek Viteškega kralja v paradni gene- ralski uniformi z odlikovanji. Album je uredil novinar Vojin M. Djordje- vič. Uprava in Nuredništvo koledarja »Cuvajto Jugoslavijo« sta v Beogra- du, Kosmajska ulica 24. Poštni pro- dal 746, telefon 22.737. PRAV VESEL BOŽIČ želita vsem cenj. citadeljem, inse- rentom in dopisnikom redakcija in uprava »Nove Dobe«. NOVOLETNA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« izide kot prihodnja številka v torek 31. t. m. popoldne v poveča- nem obseQn in pomnoženi nakladL Novoletna vofičila in drnge oglasc ter dopise za to številko sprejemamo samo do ponedeljka 30. t. m. popol- dne. «I Veliko veselja vam bo pripravila božična žtevilka ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film in modo »Naš val«, ki je izžla v visoki nakladi in povečanem obseg». Boga- ta vsebina, pestra oprema in razkoä- na izbira slik iz radijskega, gledaliä- kega in filmskega sveta stopnjuje> od številke do Stevilke interea za ta naš najboljši slovenski tedonski ina- gazin, ki v vseh ozirih lahko mirno konkurira z vsemi sličnimi inoz^m- skimi tedenskimi rovijaini. Pa 3e ve- liko prednost ima pred tujimi re.vi- jami, ker vsebinsko dostojno re pri«- zentira naše težnje in nas sezfianja z vsemi možnostmi in vsemi dogna- nji naäe domače radiofonije. No- va, božična številka prinaša na uvod- nem mestu razmišljanja uredniätva za sveti večer, dva članka iz področ- ja radiofonije »Popolna nepristra- nost« in »Kako bi pospešili razvoj našega radia«, ki jasno pričata o točni informiranosti in visoki kva- lifikaciji pisca, ki je prvovrsten strokovnjak v radiofoniji, KaSevo duhovito in hudomušno črtico »Smo- la usmiljenega samariüma«, nada- Ijevanje izredno zanimivega ruskega romana iz dobo revolucije v Srednji Aziji »Edeninštirideseti«, nadaljeva- njo Goldonijeve klasiCne komedijip »Krčmaricu Mirandolina«, konet: ro- mana v slikah iz življenja živali v Straa 2. »Nova Doha« 25. XII. 1935_ Štev. 54 Viski Sic-rri, vedno duhoviti in zbad- Ijivo-dovtipni »Mikrofočnik«, v ka- terom sodelujejo i'/kljucrio riaroCni- ki s svojirni fceljami in opombanii k sporedu naše oddajne postaje. Bo- snia je inodna priloga, ki jo urejuje priznanu modua, strokovujakinja. Pa tudi križanke in inagičui liki najdv- jd v »Našem valu« svoj kotiček. Po- sebno bogata, pa je radijska priloga, ki nay na 32 straneh seznanja s po- polnimi, iočnimi in pregledno ureje- ninii sporedi vseh evropskih oddaj- nih postaj. »NaS val« ni sajno naš najboljSi, teuiveč tudi uaS najcenej- Si ilustrirani tednik. Pišito še danes upravi radijske revije »NaS val«, Ljubljana, naj vam pošlje brezobve/- no i*i hrezplačno na ogled t»no Ste- vilko. d Božične počitnice so se po od- redbi prosvetnega rninistrstva prick- le na vseh srednjih, strokovnih in osnovnih žolah 22, t. in. in trajajo do 10. januarja. Celje in okolica c V opatijski cerkvi bodo na svcti večer ob pol 12. jutranjice, o polnoči pa. slovesna maša. Druga slovesna maša bo ob 9. v Marijini cerkvi. V cerkvi sv. Jožefa bo polnočnica o polnoči, v kapucinski oerkvi pa obi. <• Starokatoliške službe božje bodo na božič ob 8.30, 9. in 9.30 ter na Štc- fanovo ob 9.30 v veliki dvoraoi Na- rodnega dorna. Po službi božji na Veftäo vesefja ! i fttefw.novo bo sestanek starokatoli- kov v restavraciji v Narodnein do m.u. c Za poveljnika celjske orožniške ' čete dravskega orožniškegu polka je imenovan orožniški kapetan 1. raz- reda g. Franjo Stojan. c Podružnica Sadjarskega in vrt- narskega društva v Celju ho iniela obcni /bor v nedeljo 29. i. in. ob 9. dopoldne v bivšem okoliškein obein- \ skem uradu na Rregii. c Pomožni akciji za zaposlitev brezposelnih v Celju so darovali.: tvrdkti Westen d. d. 10.000 Din, Cin- karna d. d. 100 ton premoga, Metka d. z o. z. 5.000 Din, Banovinska hra- nilnica 3.000 Din, Ljudska posojilni- e.a 3.000 Din, Knez &¦ Pacchiasfo 2.500 Din, Brauns Viljem 1.500 Din, Bergman & dr. 1.000 Din, Združenje trgovcfw v Celju 31.577.80 Din, Celj- ska posojilnica d. d. 500' Din, Ljub- Ijanska kreditna banka, podružnica Celje 5Ü0 Din. Mestna obCina i/reka vsem darovalcoin iskrcio zahvato. c Celjski pododbor drnštva absol- ventov drž. trgovskih Sol za dravsko banovino se najiskrenoje zahvaljuje vsem, ki so na kukršenkoli način priponiogli k vsestranskemu uspehu Miklavževega družabnega večera. v. V našem poročilu o slavnostni akademiji CMD v Celju je pomotoma izostaio, leto. c Bozicßlca Kluba Primork. V ne- deljo popoldne ;e priredil tuk. Klub Primork, odsek SoCe, prisrčno božič- nico v prostorih Narodnega doma. i Emigrantska in celjska deca in siro- maSne matere so se v velikem Stevilu zbrale okrog1 božičnega drevesca. Načelnica ga. Šmidova je spregovorila ople besede naSim malčkom in se spominjala krajev onkraj meja, ter se iskreno zahvalila vsem plemenitim dobrotn:kom. Ob spominu na prelepe primofske božične dneve si je marsi- kdo skrivaj obrisal solzo. Sledile so Stir» ljubke priložnostne deklamaciie, nakar je zadonela po dvorani večno- lepa »Sveta noč«. Obdarovsnih je bilo 118 družin z najnujnejšimi potrebSči- nami in 180 otrok s slaščicami. Ob- darovanci pa niso bili le emigrant!, j marveč je bila dobra polovica iz Celja in okolice. c Pol metra snega je zapadlo v petek popoldne in v noči na soboto. V ponedeljek popoldne je nastalo južno vreme in spremenilo sneg v blatno brozgo — v veliko nezadovoljstvo smučarjev, ki se hočejo o praznikih naužiti belega sporta. c Knjige Vodnlkove družbe se bodo zopet dobile od petka 27. t. m. dalje pri družbinem poverjeništvu v upravi »Nove Dobe«. Vsak clan dobi letos pet lepih knjig, eno več kakor lani. Knjige dobijo tudi novi člani. Pri pre- vzemu kniig je treba plačati 2 Din za poštnino. Člani naj blagovolijo obenem poravnati tudi članarino za prihodnje leto. c Žetev smrtl. V soboto je umrla v TovarniŠki ulici 7 v Gaberju 55 letna gospodinja Elizabeta Kidričeva, na Sp. Hudinji 23 pa dveletna delavčeva hčer- ka Marija Motohova. V bolnici je umrl v četrtek 9 letni rudarjev sinček Franc Pečnik iz Bevč pri Velenju, v petek pa 52 letni žagar Alojzij Šibanc iz Be- lega potoka pri Vojniku. N. p. v m.l c Nočno lekarniško službo ima od 28. XII. do 3. 1. lekarna »Pri križu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima. od 29. XII. do 4. I. 1. vod, reSevalno III. skupina, inspekcijsko v januarju načelnik g. Jellenz. Sport t SmuSkl tečajl Smučarskega klu- ba Celje. Kakor it javljeno, bosta v januarju pod okriljem Smučarskega kluba Celje dva tečaja za začetnike, turne vozače in tekmovalce. Prvi tečai bo od 6. do 13. januarja na Smrekov- ca. Ta tečaj je namenjen predvsem sa- mo izvežbanim smučarjem ter za one, ki nameravajo svoje klubske barve na raznih tekmah uspešno zastopati. To- rej specialni turni tečaj, ter za slalom in smuk. — Odhod iz Celja 6. januarja '/ jutranjim savinjskim v!akom preko Mozirja (avtobus) do Mozirske koče (tri ure), od tu tura do koče na Smre- z ßozicnimi darifi \ kovcu, kjer postreže znani oskrbnik \ Ivan z okusno večerjo, ki bo dala naj- I boljše izpričevalo za dobro prehrano. Celodnevna prehrana s prenočnino v kurjenih sobah stane 35 Din za osebo. Prijavnina za tečaj 100 Din. Krasni izleti v okolici Golti in Smrekovca, skakalnica, solnce in izboren pršič, do* bra oskrba in prijetna družba — kdor bi ne hotel biti zraven? Kdor se pa ! na smučeh §e ne čuti prav domačega, 1 lahko obiskuje drugi tečaj od 12. do 19. januarja na Sv. Planini nad Trbov- ljami. Odhod iz Celja 12. januarja z jutranjim vlakom ob 6.50 do Trbovlj. Od tu z avtobusom do vznožja Sv. Pla- nine, kjer bodo nosači zarptenos prtlja- ge in smuči na razpolagb! Lahka 1V2 urna hoja pelje do novozgtajenega ho- tela «Ana» na Sv. Planini, ki odgo- varja s svojim komfortom vsem zahte- vam, tudi najbolj razvajenemu smučar- ju. Oskrba je zele dobra in stane dnev- no s prenočnino 30 Din. Prijavnina za tečaj 100 Din. Teren je kakor na- lašč za začetnike, pa tudi izvežban smučar najde odlična smukališča in krasnc ture. Sijajni razgledi proti Tri- giavskem pogorju, Kamniškim in Sa- vinjskim alpam itd. Prijave za prvi te- čai sprejema g. Ervin Gračner do 4. januarja, za drugi tečaj g. Edvard Pai- dasch do 10. januarja. Imenovanima je tudi poverjeno vodstvo tečajev. Kdor je že enkrat obiskal kak tečaj Smu- čarskega kluba Celje, ve, da se na točno izvedbo učnega načrta energično gleda, temu primerni so tudi uspehi ob koncu tečaja. Seveda je tudi poskrb- Ijeno za zabavo ob dolgih večerih, kajti smučanje in nepozabni večeri v koči že spadajo skupaj. Kdor hoče spoznati zimo v vsej njeni krasoti, naj obiskuje te tečaje, ostali mu bodo v najlepSem spominu. t Smuškl tečaj na Sv. Planini nad Zagorjem. Smuški odsek SPD v Za- gorju priredi v božičnih počitnicah smu- ški tečaj na Sv. Planini, ki bo trajal 1 teden in ga bo vodil član zbora smu- Dirigent: Drugi tenor g. Kreštič, zapustite te prostore Vi samo motite skušnjo z neprestanim feüatsljanjenit hajt! odkar obstoji Wwmid bonbon ¦e kaielj lahko prepr«Ll ¦ „ Proizvod :UNJON ZAGREB VSEM. CENJ. DOPISNIKOM sporoöamo, da ne moremo objavljatl daljših prispevkov, če jih prejmemo šele v petek dopoldne. Notice sprc- jemamo ob petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. Prosimo vse cenj. do- pisnike, da bi to brez Izjeme upo- števali. Redakcija »Nove Dobe«. ških učiteljev pri JZSS. Prijave spre- jema Lavoslav Mrnuh v Zagorju §e na dan pričetka, dne 25. t. m. na Sv. Pla- nini. Prijavnina za udeleženca je 20 Din, celodnevna oskrba (trikratna tečna hra- na) in prenočnina v zakurjeni sobi 22 Din, hrana (petkrat na dan in preno- čnina v zakurjeni sobi 27 Din. Intere- sente opozarjamo, da je Sv. Planina eden najlepših smuSkih terenov v Za- savju in je zelo lahko dostopna, zato vabimo ljubitelje zimskega sporta. Te- čaj bo za začetne in izvežbane smu- čarje. — Odbor. Po svetu s Kaj nam prinese leto 1936.? Ob koncu let-a navadno nastopajo razni preroki in nam bolj ali manj posre- ceno riapovedujejo usodo v noveui ! Jetu. Eden takih prerokov je ]Jarižan ': Kerneiz, ki je bil baje že lani za le- tos marsikaj dobro uganil. Ce je ug^a- nil, kaj se bo zgodilo v letu 1935., bn inorda tudi uganil, kaj nas fiaka v novem letu. KTo je bil samo trenutek, nič hu- dega. Pride pa tudi še drugačen tre- nutek, ljubi moji, čas bo že . . .« »Morda ti vi>no ni dobro storilo, Könrad!« »Zdravila so le v lajäanje. Sta- rost pa more le smrt zaključiti. Da, nič se ne bojim! Saj vidiš, smejem se, ha, ni me strah, doigral sem, po- ražen sem, poražen sem v igri, ka- kor vsakdo v življonju na kraju. Aii vendar se sincjom, haha! Še vi se smejte z menoj! Saj vsi to do&akate, tudi ti Zofija!« Zgrozila so je, tako je bil skoro blazen starčev smeh. Zobe je kuzal ob njem, öe dokaj dobro ohranjeno zobovje jo imel, in gledal je širolto, topo. Nato je zdiknil vase v *iasla- njaču in si zakril oči. Gotovo ga jY4 tudi vino prevzclo. Kakor splašen otrok je v joku izbruhnil: »Pri meni ostan.es, Zofija, sam ne morem več biti!« »Saj ti bo spet dobro. Tu pogle- dam, kako je v redu živina, orodj'e, kako je po shrambah. A doma ne morem v.sega pustiti v nemar. Pa se spet vrnem, dolgo me ne boš pogro- sal.« »Umrem, če ostanem sam. Strah me bo vsega.« »K nain pojdi vsaj preko božiča!« »Vožnje ric bi prenesel v t-ej zimi. In ljudi.naj tu pustim same? To bi gospodarili! Nikoli!« Drugi dan se je gospa Zofija raz- gledovala po Gorki, marsikje je kaj našla, kar bi po njenem moralo biti v lepšem redu, in tudi kašte so se ji zdel'ö premalo pol no zaloge, pa tudi s senom in nastoljo bi se dalo l)olje varčovati. Na tihem pa je men Ha, da je vse se dovolj v redu, le nekaj zim- skih opravkov je bilo v zaostanku. In da bi se gospod Konradi ne raz- burjal in ji ne branil odtod, mu j« to- reči zamolčala. Z veliko vnemo pa jo pripovedovala o tern, kako to bogastvo človeka priklepa nase. In največ se je navduševala ob velikem sadovnjaku, ker je vedela, da je ta starcu najbolj pri srcu. Potem je pričela siliti domov. Vse je v redu tu, je trdila, doma pa poj- de brez, nje vse narobe. Nekajkrat se je domislila mo&a, nedelavnega sla- bi6a, ki je zdaj sam doma poleg le- pe, mlade Anice. Že večkrat je vide- la njegove drobne, kakor mi&je oCi vis-veti na njej. Ali tu s-e ni bala za- pletkov, saj je pozmila razunnio, po- šteno Ank'o. Konrada ni kazalo puščati same- ga, wanieril bi in oporoko bi potem kako drugačo napisal. Treba mu bo izpolniti želje, saj so menda zadnje in * prav. zato zar.es že malo čudaške. Inik» jo je rotil, naj ga ne uušča sa- m«ga, so muisolzo tekle- po velih li- cjh< »Nisem bila pripravljcia, da, osta- nem tu. dalje nego dan,- dva. Vrniti se morani, ali.že jutri ti pošljcin Ani- co, ki naj tu ostane, doklcr se spet sama ne vrnem.« »Hm,« je skomignil a raineni stari gospod. »Ti bodi tu, Zofiaj! Sorodni- ca si mi, v življenju si preizkusena, to mlado dekle pa ne bi iinelo srca in razuma za moje težave. Ne dopu- sti, da bi predolgo moral čakati na- te!« »Zacikrat ti pošJjein Anico. O bo- žiču ne boš sam. Saj jo bom doma težko pogrešala. Ti pa ozdravi kma- lu! Obiščem te spet, po Anico pri- dem, dotlej pa premislim, kako naj bi se vse to ukrenilo. Tako, da boš zadovoljen, miren. Uredilo se bo vse. Ljubi Konrad, vse hočern storiti zate!« Ulapec Torič je vpregel. In ko »e je kočija na cesti premaknila, se j« gospa Zofija so enkrat iz kožuha ozrla k oknu in z roko zam-ahriila starcu. Pogreznila se je v inehki s"e- clež in v vesel-e nade, da bo vsö to goriško bogastvo že skoro njeno. 3. Samota na Gorici je bila vse tišja in tišja v novem snegii, ki ga je ncbo groinadilo na zemljo že in še. Gosj)od Konrad j'O zagrcnjen sto- pical po sobi, se prekladal v naslo- njaču, &e hudoval še v snu nad ljud- mi, godrnjaje razmišljal o bolezni in smrti, o poslednjih rečeh in zavr- ženeni sinu. Nejevolja mu je mrači- la čelo ob misli na gospo Zofijo, ki ga je že četrti dan prepuščala usodi. In božič je bil že skoro tu, prav nič notranjo ubj-anosti mu »rii obetaJ, morda mu j'e prinasal celo smrt, saj je CutiJ, kako bolezen v njem sega dalje in globlje. Zgodaj popoldne pred svetim ve cei'om pa so sc vendar oglasili kra- guljčki pred Gorico, tako sladko so zazvenoli gospodu Konradu, kakor da so mu zapeli v srcu samem, in to v snu, ko je bil napol zadremal v naslonjaču. Hotel se je dvigniti \>n pogledati k oknu, ali odrevenela mu j(3 bilacioga, nerodno je sedel. Mikato g»a jö vede- ti, ali je bila paß dospela Zofija, ali pa je poslala k njemu l'& mlado de- kle, ki se ž njo pač ne bo mogel o čem pametnem nizgovarjati. S stopnic so se začuli lahki koraki poleg težjih, ki so bili Lenčkini. To- rej ni bilo tu gospe Zofije, zdaj pred prazniki se pač ni mogla odtrgati od trgovine in doma. Na dui'i jv> potrkala roka, mlada roka. »Naprej!« je zaklical starcc, v gla- su je hotel biti nekaj niilcjši kakor sicer, ali ni se mu dodobra posrečilo. In vstati je hotel iz naslonjača, ali preklicane noge ni mogel obvladati. Anica je vstopila. V očeh ji je bil nasmeh, morda šo nekam pl-ah, ali dober, svetel, velik. »Gospa Zofija me je poslala, da bom za božič tu, če boste tako ho- teli«, je povedala kakor s srebrnirn glasom, ki je l)il podoben zvenenju kraguljčkov skozi sni'g. »Da, prišli ste, prav, da ste priäli!« In ko je zdaj hotel vstati, mu je bilo to lahko. Stisnil ji je uiehko roko in se ji priklonil gibko. V to samoto je bilo stopilo njenih mladih, milih osemnajst let. Visoka, vzravnuna je stala pred njim. Foil niirnim čeloin so se ji globoko mo- drile sijoče oči. Odložila je plašč in snela šal z glavc. Gosti črni lasje so ji bili spleteni v dvoje dolgih kit. Ni hilo še dolgo toga, kar je bila vzrasla v dekle, polne sveže, skrivnosHe mladosti, zdrave in samosvoje. »Lenčka!« je d'ejal gospod z mili- , no v glasu, ki je tu že lota niso bili več vajeni. »Gosj)odični pripravi vo- galno sobo, ogrej jo, vanjo postavi njen kovčeg, plašč odnesi tja! In ča- ja pripravi!« Sama. sta ostala. Mladenka je bi- la. ž njim, prezgodaj postaranim, za-- grenjenim človekom. Ze toliko let ni. inrcl v tej samoti nikogar, ki hi mil, njegova bližina bila tuko zelo ljuhu in draga. Gledal je vanjo kakor v čudežno bitje, ki je bilo scnikaj zašlo. Pre- vzemalo ga je nezna.no občutje lull-- . kote, zadovoljstva, sreče. V puščavo je odrešilno posijalo mlado solnce, kakor da prinaša novega zdravja. »Vesel sem vas. Rad bi, da bi tu ostali. Moja zadnja leta so to.« »Lepo mora biti tu, zlasti kadar ni zime, pa tudi zdaj. Ce boste hoteli, ostala bi dalje časa. Gospa Zofija bi morda dovolila.« »Vas te samote ni strah, nc boste pogre^ali sveta in zabavnejših Iju- di?« »Ne vem, čemu naj bi si jih želela.« »Tako govorite? In mladi ste? Ta- ko razumni ste! Vaši skrbi bi bilo lahko zaupati vso to na Gorici in okoli nje. Jaz pa nimam človeka . . « S sočutjem, z dobro to je ziia vanj, l ki ji je hotel Še več poved&ti. Bilo je v njem jasno, da ne more bolje ukre- niti, kakor da Anici prepusti Gorico nekoč. Saj bo Še živol nekaj let, v njih more storiti vse za njeno dobro bodočnost. Ali o vsem tem je molčal. Zunaj se je zgodaj pričelo mra- čiti. Gosto je naletaval sneg v beli samoti. Tu v peči so prasketali smo- laki. Lenčka je pri»»iesla čaj in nare- dila l'uö. Ko je starec Anici govoril o svo- jem življenju, je zablestela solza v njenem očesu. In ta solza je bila naj- več, kar mu je dobrega mogel na- kloniti božič. Na sveti večer Lep sveti večcr je bil ono leto, ka- kršnega se ljudje že dolgo ne spomi- njajo. Nikjer ni bilo snega in topel jug j-e žvižgal okrog oglov. Popoldne je sijalo sol nee tako toplo, da bi mar- sikdo mislil, da je velika noč. Tuin- tain si slišal iz ust kakega vremen- skega prei'oka besede: »Zelon božiC, bela velika noč«. K«r je bilo vreme tako lepo, so di- jaki veselo hiteli iz zaduhlega niesta domov v naročje svojih staršev. Mar- sikateri je že videl v duhu veseli sniehljajoci se obra/. wvojo dobre ma- mice, ki reže kolač in deli donia,- čim . . . Kako lepc so te sanje, kilor jih še ima! A Ton eta Dogataja, ki je šel ptš z niajhnim zabojckoin na hrbtu v dve uri oddaljeno vas, so objele ža- losttva misli in z obupajočimi očuii je zagledal v daljavi še kako pol ure hoda svojo rojst-no hišico . . . Kako je druga leta hitel k njej, a Ictos? Oim bolj se je bliža! doinu svojega očeta, teni tesneje mu je postajalo pri srcu. &o zadnje binkoštne praz,- uike je videl svojo Jjubljeno- niami- co, a njene oßi so bile že motue in tudi spomin jo je že¦ zap-uščai. Kako je plakal našubogi Tone, ko ga niati na hinko.štni po*iedel«jk. ni več i*0- ziuila . . . NTtt besedioe ni veö spre- govorila, niti ene Ijubeznipolnc be- sede ne . . . in proti jutru so odnesi i angelčki njeno pobožuo dušo v ne- ¦ bo. Sre se mu krči pri tem prerniŠ- lja»nju in sapa mu zastano . . . Nogs1 mu postanejo težke in truden sede na bližnji mejni kamen Zabojček položi zraven sebe, glavo podpre z rokami in se zagleda v vrhove dalj- nih gora, za katere raviiokar zahaja sol nee . . . Iz toga preuiisljanja ga vzbudi znani glas: »Hoj, Tone, kaj patitu- kaj sediS? Še pre-hladil se boä.« »Jaka,« pozdravi Tone Bogataj svojega z^ianca, »ti si? Zdravo, kam pa grea?« »Beleničevi so poslali po inene, naj pridem pomag-at teletu na oni svet ... Pa si precej sliujšal, kar se ni- sva videla . . . Kako dolgo misliš se- daj ostati doma? »Do Treh kraljev.« »Do gostije bož vendar počakal.« »Do gostije? Menda se vendar ti ne ženiš?« »Jaz ne. Za inene ne bo imela t-a ženitev nob-onega poincna. A za tebe pa, za tebe. Novo mater dobiš!« »Kaj?« . . . Glas zastane Tonetu v grlu in z debelimi oCmi pogleda svo- jega znanca. »Ljudje govorijo, da Kupnikovo Rezo iz trga.« N-ato vzame Tone svoj zabojček in odide urnih korakov . . . Jaka je še n-ekaj časa pomilovalno gledal za njim in potem mrmraje odšel. * * Mrak je že pokril vso naravo, i/. katere se je tuj;<*istveno glasila po- sein o rojstvu Kristusovem, ko jo sta! Tone pred dornačo hišo. Vse tiho je bilo okrog nje, le tarn od hleva so se čuli zamolkli glasovi živali . . . Kakšna sprememba! Pred enim le- tom je stala ob nj ego vem prihodu nn pragu draga maniica, si obrisaJa / belim pi'edpasnikoin svoj obraz in ga poljubila ... A danes? . . . Solza mu zdrkne po obrazu . . . Nato strese z glavo, kakor bi s-e hotel otresti svo- jjh misli, in stopi v hišo. V. sobi je sedel oče in ob slabi raz- svetljavi sveče pisal . . . Najbrž pis- mo moji novi materi, si j-e mislil To- ne. Stopil jo k očetu, mu podal roko in nezaup'io pogledal v oči . . . »Bog te sprimi! Vendar si priSel. Mislil sem, da prideš ža včeraj.« Tonetu se je zdelo, da ga oče ni vesel, ampak, da bi mu bilo Ijubše, če bi ne bil prižel domov . . . Mogo- če se sramuje pred njim?! Oče je odložil svoj-o pisanje in To- ne zabojček in scdla sta za mizo. Po- govarjala sta se o žoli, o domu in o najnovejSih novicah v domači vasi. Že je hotel Tone očeta vpraSati, ali se bo res ženil, ko mu ta reče: »Žalosteci sveti večer bova imela danes . . . Kako lepo je bilo lani, ko je So mati živela ... Je že tako božja volja . . .« Nato sta oba umolknila. Tone ugasne luč in premišljuje v temi o današnjih dogodkih . . . Misli, da se hočc oče zopet in tako hitro po materini smrti ženiti, se ni mo- gel znebiti. Vroč pot mu stopi na čelo pri tem premišljevanju in ne- mirno pritisku glavo na mrzei zid . . . Iz tega nemirnega .s tan ja ga vzbu- di prihod služkinje Mete, ki je pri- nesla svetilko, pokrila mizo z lepim b-elim prtom in spet odšla . . . Coz malo časa odpro oče vrata in za njim stopi Meta z večerjo. Prijeten vtinj ž^ncpv se je razäi- ril po sobi. Oče sede, se prekriža in začne večerjati. Isto stori tudi Tone. M-ed jedjo ga vprafia oc;e to in ono; Tone mu le kratko odgovarja . . . Njegove misli so bile pri rajmi ma- mici . . . Oče ga nekaj časa začudeno gleda, nato ga ogovori: »Kaj ti pa je? Ali ti je mogosie slabo?« »0 nikakor ne . . . Samo tako dol- gofasen svet večer se mi zdi danos«, mu odvrne Tone in odloži žlico. Oče vzame s pisalne mize pisalno orodje in papir ter začive pisati . . . Kinalu nato se sliši smrčanje. To- ne je utrujen zaspal. Oče ga pogleda in pišo dalje . . . Na sveti dan zjutraj je Tone zgo- daj vstal in sei v cerk-nv . . . Ko so je okoli enajste vrnil domov, je na>- žel očeta v sobi v družbi žonsko. Ob- stal je pri vratih in nekaj časa oba začudeno gledal. Nato je stopil po- .gumno k očetu, mu poüal roko in rekel: »Voš6im ves-ele božifne praznike!« OCetova roka je bila mrzla in na nje- govem obrazu se je videlo, da je v zadregi. Cudcie misli so zopet pre- ganjale Toneta. »NajbrŽ moja nova rnati . . . Kdo je neki ta ženska?« Žonska je tudi v zadregi gledala sko- zi okno in si potegnila ruto naprej tako, da Tone ni mogel videti njene- ga obraza. Ko pa je pogledala očeta, je zagledal Tone znan obraz. Bila j» Kupnikova Reza, mlada vdova iz bližnjegu trga, znana kot skopa žen- ska in nagle j-eze . . . Tone je skoro ornahnil . . . KrČevito se je oprijel stola . . . Nato v.stane oče, pogladi Tonetu lice id mu reče z lniruim glasom: »Tone, mislim, da si že odrasel, zato L epa božicna dar ila kakor bonbonjere, obeske za božično drevo, likerje, konjak, Jamajka rum nudi po zmernlh cenah Ivan Ravnikar, Celje Stet. 54 »Nova Doba« 25. XII. 1935. Stran 5. /L/eses6ož/f //2 sretfzo /zovo /e/o Jre/s/ö //as/ed/z/e /vrdLe //2 ofra// Anton sager | Karol Florjanäc Franjo Nerad Stefan Turk gostilna „Na-na" H elektrotehnicno podjetje stavbenik I mesar Celje, Kralja Petra cesta Celje, Cankarjeva cesta Celje, Aškerčeva ul. 1 Celje, Prešernova ul. in Sp. Hudinja Franc Pocajt Esih Matija Ivan Taček, ml. R. Grobetnik valjčni mlin Teharje, mesar prvü Celjska pa"m f0.™^0 '" ki'mična frizerski salon za dame in gospode prodajalna Celje, Kralja Petra cesta Celje - Breg Celje, Gosposka ul. Celje, Glavni trg Josip Jagodič Beti in Ferdo Krašovec Kavarna „Evropa" Anton Čoh spccerija-žeteznina pekarna Helena Krušič jrizerski salon Celje, Glavni trg in Gubčeva ul. Celje, Cesta na grad Celje, Kralja Petra cesta Celje, Prešernova ui Viktor Hohnjec Karol Loibner Matevž Zadravec Hotel „Pošta", F. Rebeuschegg mesar ddikatesa, specerija, dnevno sveža kava pekarna Celje, Glavni trg, stojnica Celje, Kralja Petra cesta Celje, Gosposka ul. Celje Stefan Hohnjec Ivan Strelec Alojz Krajnc Anton Petek mesar 11 tapetar Čevljar manufakura Celje, Glavni trg, stojnica 0 Celje, Glavni trg 12 Celje, Gosposka ul. 30 Celje, Prešernova ul. Marija Silič Ignac Šimenc Anton Oražem Gostilna Gsund, F. Veternik ! gostilna || ščetar krojač II Celje - Zavodna Celje, Kralja Petra cesta Celje, Gledališka 9 II Celje, Gosposka ul. Franc Sodin Valentin Hladin /osip Kolar parna opekarna Ljubečna manufakttira čtvljar f pisarna Celje, Razlagova ul. Celje, Prešernova ulica Celje, Scmostanska ul. Jakob Kovač Kavarna „Merkur1 Simon Gaberc krojaški mojster I ignac Lebič trgovina z moko Celje, Razlagova ul. Celje Celje, Razlagova ul. Albin Betger Ivan R^vnikar Alojz Savodnik 1 gostilna H vcletrgovina mesar 1 Celje, Kapuänska uh Celje Celje. Prešernova ul. Zvezna tiskarna in knjigoveznica Drozerija „Sanitas" K KaLer I Celje Celje, Ulica dr. G. Žerjava Celje, Gosposka ul. hočem s teboj odkritosrčno govoriti. Saj veS, koliko skrbi in dela je pri naSi hiši in da «no more edcn sain vse opraviti ... A na tu je ljudi se tudi ne morein zanaSati • Tvoja rajnka mati Bog ji daj •veCiii mir in po- koj jo bila dobra in skrbna gospo- dinja, a prehilro sva se morala loCi- ti. Zatorej ti da ties naznanim, (la so oženiin z gospo Kupnikovo, ki je pri- Äla d;vies k tiara. Ona iina clobro srce in upam, da bo pt> svojili inoeeh rno- gla nadomestovati ra>>»o mainic.o.« »Prizadevala si born, da born vsaj jualo popravihi voliko izgubo, ki vaju j« /mlela« . . . Tone oba nekaj öasa nemo gieda, nato se oklene očeta in reče: »To ni mogoCe, to ni mogoče!« — Steil ska ura je odbila pol dvanajst. Tedaj /grabi Tone, ki je še vedno pri peči spal, bližnji stol in ga strese. OCe odloži pero in se začuden ozre. ¦Vstane in stopi k Tonetu. Vzdigne inn glavo, a Tone jja. zatiuden pogle- da . . . »Kaj ti pa. jeV« vpraša oče. »Nič. Zaspal sein. Nikjer nii ne da mim ta misel, še celo sanjal »em o tem . . . Oče, ali je res, da vzameto vi Kupnikovo Rezo s trga?« »Kdo ti je pa tega onla. natvez.il? Kaj se born jaz ženil sedaj na sta- rost! . . . Zdrav tudi nisem. Boljše, kakor je bila tvoja mati, ne dobim, a slabše nočem.« Tone veselo objame očeta in r»ušeiraa stiettla, ki jih poceni kupite v I. eeljski Kr»i&ta,liji lastna delavnica ogledal in brušenega stekla. Celje, Za Kresljo 14f telefon fit. 154 Ima tudi vellko izb ro naJnovcjSih okvirjev za slike po Izredno nlzki ceni SLOVENCI! Obiščite weliko razstavo slik v dvorani Celj- •kega doma. Vstopnina Din 2'— Grafolog in hirosof N.SADLUCKIv Celju! Sprejema vsak dan od 9. do 12. in od 2. Po 7. — Ostane v Celju do 9. januarja Vsak klijent dobi pismene nasvete, ki ma morejo koristiti skozi vse življenie Naslov: HOTEL WEVROPA", .ok« 19 Gasilaka d«ta Lop«ta priredi na Štefmovo 26. t. m. božiCno drevesce pri g. Valentinu Sup«r||*i>iu ¦« L«pati Za dobro kapljico in jedila pftskrbljert«. Vljudno vabljcnl! Lep lokal v sredini mesta se odda. Celje, Razlagova ulica 8ajll. (Jstanovljena leta 1864. Pod stalnlm driavnim nadioritwom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOW TRG (w lastni palači pH kolodvopu) Za hranilne vloge ! jamči poleg pre- možGnja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno močjo Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice äe mesto Celje z vsem premožc- njeminvso davčno močjo Urejuje Eado P«inlk. — Odgovoren sa konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan četina. — Oba t Celju.