Poštnina ping— t gutoflaL Leto LXm., št. 268 V Ljubljani, ponedeljek 24. novembra I930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UBEDNIftTVO IN UPKAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva oUca štev. 5. Telefon sC 8122, 8128, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190 NOVO MESTO, Ljubljanska c tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri post. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351. VELIKA NEURJA NA ZAPADU EVROPE Viharji so povzročili v Nemčiji, Franciji in Belgiji veliko Škodo — Zaradi silnih nalivov so mnoge reke poplavile obširna ozemlja — Silna opustošenja v Avstriji t Berlin. 24. novemura. V noči od sobote na nedeljo je divjal nad južno Nemčijo strahovit orkan, ki je bil spremljan c ne navadno hudimi nalivi. Vihar je naplavil povsod velikansko škodo. Nad Monak >vem je divjaj vihar najhujše v nedeljo zjutraj Bil je tako močan, da je podrl oba radio stolpa nemške radiodružbe v Stadelheimu. V mestu samem je vihar ruval mogočna stoletna drevesa, lomi kakor bilke, razbil mnoga okna in v več primerih odnesel •trene. V Augsburgn je orkan napravil nepopisno škodo. Podrl je mnogo brzojavnih drogov, ki so popadali na železniško progo tako, da so morali ustaviti ves železniški promet. V Nurnbergu je vihar odnesel streho nekega letalskega hangarja. Več letal je bilo popolnoma uničenih Tudi s severne morske obale poročajo e silnih viharjih, ki so povzročili v pokra jinah ob reki Weser velike poplave. V nedeljo popoldne je divjal silen vihar. Kljub nizki temperaturi od 5 stopinj Celzija je bil vihar spremljan z grmenjem ki strelo. Berlin. 24. novembra. Iz mnogih delov države prihajajo vesti o velikih škodah, ki so jih povzročili viharji. To velja posebno za severno Bavarsko, toda v nič manjši meri tudi za Saško in severno Nemčijo. V Monakovem je vihar podrt stolp bavarske brezžične službe in so mo rali postaviti anteno za silo. Na letališču v Nurnbergu je vihar odtrgal angleško in francosko letalo od droga ter ju pritisnil stene hangarja, pri čemer sta bila tež-jto poškodovana, železniški promet je zelo oviran, ker je vihar podrl številne brzojavne drogove ter jih vrgel na tračnice. Posebno prizadeti so mednarodni vlaki, ki so imeli zaradi tega več ur zamude. V Berlinu in okolici se je izlil včeraj popoldne izredno močan naliv, ki je ponekod povzročil velike poplave. V nekaterih mestnih delih je zaradi tega počival ves promet. Posebno velika je škoda v gozdovih, kjer je vihar izruval na stotine dreves. Od opek in napisnih desk, ki jih je pometal vihar na tla, je bilo več oseb ranjenih. Frankfurt, 24. novembra Visoko vodovje, ki je prišlo od gornje Mene, je povzročilo v Frankfurtu poplave sredi mesta. Vozove za bivanje in prevažanje, ki so jih postavili ob pristanišču za božični sejem, so morali odstraniti. Od sobote popoldne posluje oblastvena kontrola zaradi nevarnosti poplave. Berlin, 24. novembra. Ren še nadalje narašča m je dosegel tako višno, da je onemogočen ves promet. Pri Koblenzu je voda porušila most. Vse moselsko okrožje ie pod vodo. Več naselbin je bilo po odredbi oblasti izpraznjenih. Bern, 24. novembra V gorovju Jura je divjala v soboto zvečer silna nevihta, ki je napravila v mnogih krajih silno škodo. Telefonske in brzojavne zveze so bile na več mestih prekinjene. Pariz, 24. novembra V sobotni noči je divjalo nad vso Francijo veliko neurje, ki so ga spremljali orkanu podobni viharji. V okolici Pariza je vihar povzročil mnogo škode. Vse francoske reke so zaradi trajnega deževja zadnjih dni začele zopet naraščati in se je bati, da bodo prestopile bregove V bližini Vannesa se je porušila hiša, pri čemer je bila ubita neka ženska. V mali vasici blizu Beauvaisa je vihar težko poškodoval 50 hiš. Mnogo cest na deželi je pod vodo. Brzojavne in telefonske zveze so marsikje prekinjene, Pariz, 24. novembra. Vihar in neurje, ki je razsajalo po vsej Franciji, sta povzročila ogromno škodo. V lukah je bilo ie razbitih mnogo ribiških Čolnov in manjših tovornih parnikov. Pariz, 24 novembra. Kakor v Nemčiji je divjal v soboto in v nedeljo tudi v Belgiji in v Franciji silen vihar. Skoro vse francoske reke so prestopile bregove o. poplavile številna mesta in vasi Mesti Alencon in Be-fort sta popolnoma pod vo do. Posebno veliko škodo ie napravil vihar v pariški okolici. V Belgiji je v industrijskem področjj Charleroi izstopila reka Sambre. ki je poplavila x-eč tovarn. V mestu Couillet je poplavila voda tvornico tekočega zraka kar je povzročilo silno eksplozijo tamkaj nakopičenega karbida V vzhodni Flandriji je voda porušila nasip pri Grembergnu. Vode so poplavile mnogo mest. in vasi. škoda je velikanska. Bruselj, 24. novembra V bližini Ter-monda se je zruši! nasip. Vode so prepis vile več kvadratnih milj ozemlja ter na pravile veliko škode Dunaj. 24. novembra. Vihar, ki je divjal ponoči od soboto na nedeljo in včeraj ves dan v vseh severnih pokrajinah Avstrije je povzročil pravcato katastrofo. Na Dunaju in v drugih mestih skoro ni hiše, ki bi ne bila poškodovana. Ceste in ulice so pokrite z opeko, razbitim steklom in napisnimi tablami trgovin, ki ]lb ie nosil veter po zraku kakor papir. V Dunajskem Novem mestu ]e vihar odtrgal celo streho župne in samostanske cerkve ter razkril skoraj vse hiše. Mestni park je v razvalinah. Paviljone je vihar prevrnil, drevje pa je izruvano in pometano navzkriž kakor po najhuši vojni vihri. Na železnicah je zastal promet ker so proge posute z izruvanim drevjem telefonske proge pa so skoraj vse prekinjene Na postaji Egidenerwald je prišlo včeral tudi do težje nesreče. Vlak, ki so ga zaradi pokvarjene proge instradlrali na stranski tir, je zavozii v zadnje vagone osebnega vlaka, k? je stal na postali. Dva vagona sta bila popolnoma razbita, pri čemur sta bili dve osebi hudo. 8 pa lažje ranjenih. Na Dunaju ie umrla davi oseba, k; ie bila včeraj v orkanu ranjena od opek t tri nadaljne pa se bore v bolnici s smrtjo. Davi je začel ponovno razsajati hud vihar ki je povzročil na Dunaju zopet obilo škode, dočim iz drugih krajev danes Še ni po-ročIL Ruska zagonetka Nasprotujoče si vesti o revoluciji v Moskvi — Tri dni prekinjene zveze z Rusijo — Aretacije sovjetskik funk- cijonarjev savski časopisi poročajo, da je izbruhnila v soboto zjutraj vojaška revolta, ki še vedno ni udušena. Iz Berlina poročajo, da običajni radio-program v soboto v Moskvi ni bil izvajan. Na ukaz Stalina je bilo aretiranih več oglednih sovjetskih politikov, med temi voditelj desničarske opozicije Šircov in general Bftteher. Pređo ejaffc svete ljudskih komisarjev Bikov je bil izgnan na Kavkaz, ker je bil osumljen, da namerava pobegniti v inozemstvo. Pariz, 24. novembra. Pomanjkanje vesti iz Rusije in prekinjene telefonske in brzojavne zveze s Kijevom in Moskvo napravi ja vtis, da se je v Rusiji te dni vendarle nekaj zgodilo in da je sovjetski režim v hudi borbi s kmetskim prebivalstvom, ki mu je bila vzeta zemlja. Dejstvo je, da ni bilo iz Rusije tri dni nika-kih vesti. Le sovjetska poslaništva dobivajo še vedno šifrirana poročila. Kljub vsem demantijem sovjetske vlade izgleda, da se pripravlja v Rusiji nekaj izrednega. Var- Kaj se dogaja v Italip V zasledovanju »zarotnikov" izginjajo v zaoorila cele množice — Pred velikimi izprememtoami v fašistični vladi Rim, 24. novembra. Akcija za zni> žanje cen se nadaljuje po vsej Italiji-Italijanski listi so znižali naročnino za 20%. Nekoliko so bile v raznih mestiU znižane tudi cene kruhu in drugih živ* Ueiiskih potrebščin. Inozemsko časopisje zelo različno komentira zadnje gos odarske odred* be italijanske vlade. Francoski listi pišejo, da je italijanska vlada pra^ sto« rila, da skuša omiliti sedanjo £ospo= darsV^ krizo; omenja pa, da bi morala Italija predvsem omejiti svoja oboro* zevanja, ukiniti nepotrebno rnilico in oprostiti vseh spon italijansko gospo* darstvo, ki trpi pod pritiski raznih 1a-šističnih organizacij, ki jih vodijo ljudje z pomanjkljivim gospodarskim znanjem in ki so zakrivili sedanjo desorganizacijo v italijanski trgovini in industriji. Italija naj ukloni svoj na* rodni ponos in prilagodi svojn politiko sedanjemu težkemu gospodarskemu stanju Evrope ter ostalega sveta, far bi gotovo bolj koristilo, kot znižanje plač že itak slabo plačanemu italijans semu delavstvu in uradništvu. Milan, 24. novembra. Policija je aretirala 16 oseb, ki so v zvezi s protifašistično organizacijo v Parizu izdelovali ^tvor-jene potne liste. Policija je zelo poostrila varnostne odredbe v italijanskih mestih. Vrše se številne hišne preiskave, ker sumijo, da obstoja po vsej Italiji velika za,-rotniška organizacija, ki razvija zadnje Čase močno protifašistično propagando. Zadnje dni je bilo v severnih italijanskih mestih aretiranih veliko ljudi posebno pa inteligence. Francoska sodba o akciji italijanske vlade za •v znižanje cen Mesto znižanja plač slaboplaćanemu uradništvu in delavstvu na] Italija raje zniža svoje oboroževanje in ukine nepotrebno milico Resnost položaja v Španiji Koncentracija čet v Madridu — Vse javne prireoperacije« vodijo policijski organi, ki so v ta namen posebej poslani iz Rima. Dnevno izginjajo ljudje, znane osebe in neznanci. Vsakdo, kdor kaže le najmanjše znake protifašiz-ma ali ga osumijo, da se ne strinja z režimom, je v nevarnosti, da ga sredi noči dvignejo iz postelje m pahnejo v ječo. Zapori požirajo cele množice. Meščanstvo se je na vse to že nekako privadilo in postaja čimdalje bolj indiferentno do vsega tega. Priznati je treba, da kaže mnogo hladnokrvnosti in junaštva. Splošno prevladuje mnenje, da to ni znak moči režima, marveč nasprotno, znak nove zore, ki se pojavlja na političnem obzorju Italije. V Milanu je nad 200 ljudi definitivno aretiranih, to se pravi, da pridejo pred izredni tribunal, dočim je skupno v zaporih več tisoč ljudi. Hišne preiskave se vrše ob vsakem času, po dnevu in ponoči. Oblasti iščejo sledove o nekaki veliki protifašistični zaroti, ki je imela baje svoj center v Veroni. Mnogo aretirancev iz Vero-ne je bilo že odpremljenih v Rim, kjer se bo v kratkem vršila proti njim razprava. V Milanu in ostalih mestih severne Italije je poostreno nadzorstvo nad vsemi, ki niso fašisti, pa tudi nad onimi fašisti, ki niso dovolj zanesljivi. Fašisti po novem sistemu prav za prav nadzirajo drug drugega in denuncijacije so na dnevnem redu. Diaz de Palma , vodja fašistov v Orbe-tellu, je bil izključen iz stranke ter še istega dne obsojen na pet let konff nacije. Kljub temu pa mu je uspelo, da sporoči Mussoliniju >zelo važne stvari«. Posledica tega je bila, da je duce takoj razveljavil obsodbo ter je bil Diaz izpuščen na svobodo. To se smatra za dokaz, da je v fašizmu nekaj gnilega in da je položaj fašizma zelo nevaren. Med onimi, ki so pod strogim nadzorstvom policije, je mnogo bivših fašističnih in prejšnjih ministrov, D'Annunzijevih pristašev, generalov in maršalov. Splošna je sodba, da je to največji val reakcije in persekucije, kar jih je bilo doslej pod fašističnim režimom. Fašizem se boji vsake sence. O tem, kar se dogaja v zaporih, se pripovedujejo strašne podrobnosti. Strogo nadzorstvo se izvaja tudi na borzah. Vsi borzni mešetarji so postali režimu naenkrat sumljivi. Osumljeni so, da podpirajo emigracijo v Inozemstvu in da pospešujejo beg kapitala iz Italije. V finančnih krogih so izzvale veliko vznemirjenje aretacije odličnih borzijancev, ki so bili aretirani na borzi sredi poslovanja. Fašistični tisk se pritožuje tudi nad nazadovanjem zanimanja publike za gledališče. Ne omenja pa, da je to posledica poli oljskega režima, ki vlada po vsej državi Mnogokrat se dogaja, da aretirajo ljudi zaradi privatnih razgovorov v javnih lo- kalih,ki jih policijski ogledi ih i ne razumejo in napačno tolmačijo. Zaradi tega ostajajo ljudje raje doma. Tajni protifašistični list, ki izhaja v Italiji in se mnogo čita .opisuje v opozorilo javnosti, kakih metod se poslužuje policija, da odstrani ljudi, ki ji niso všeč, katerim pa ne more ničesar dokazati. V Milanu je bil n. pr. aretiran odvetnik L«o-renzoni, ki je prišel po svojih opravkih iz Turina. V njegovi odsotnosti so v njegovi pisarni v Turinu izvršili hišno preiskavo, ki pa je bla seveda brezuspešna. Ko so se policijski agenti baš odpravljali, je prišel v pisarno neki človek in prinesel neko pismo za Lorenzona. Policijski agenti so pismo odprli in našli v njem — kompro-mitirajoči materijal. Razume se, da je vse to aranžirala policija na enak način, kakor je pred dvema letoma podtaknila slovensko zastavo tržaškemu odvetniku dr. Coku. Sedaj, ko je novi generalni tajnik fašistične stranke že v celoti prevzel svoje posle, namerava pričeti s čiščenjem v hijerarhiji fašizma. Iz poučenih krogov se izve, da bo prišlo do velikih izprememb v sami vladi. 2e se javljajo novi kandidati za ministrska mesta. Med drugimi bo zamenjan tudi finančni minister Mosconi. Kot njegov naslednik se imenuje odvetnik Paratore. Prometni minister Ciano bi imel prevzeti notranje ministrstvo, ki ga ima sedaj Mussolini sam. Roberto Farinacci bi prevzel prometno ministrstvo, ker kaže vedno večji >apetit«, kakor mu očitajo v fašističnih krogih. Italijansko javnost zanima tudi velik škandal, ki je prišel v javnost, dočim je cela vrsta drugih sličnih škandalov ostala tajna. Ti škandali dovolj jasno pričajo o nizki morali fašizma. Skrahirala je > Delavska blagajna vojnih slepcev«, ki so jo vodi1: fašistični administratorji. Fašizem, ki je »valoriziral kult vojnih vrednot in žrtev«, je enostavno materijalno npropa-stil to institucijo. Fašistični upravitelji so pokradli nad 3 milijone lir. General Rossi in neki Italo Novelli, ki sta nazadnje vodila organizacijo, sta bila izročena sodišču. Pred izrednim tribunalom v Rimu se ie te dni vršil večji proces proti komunistom, ki so obtoženi, da so poskušali osnovati v Rimu komunistično organizacijo. Obsojeni so bili na ječe od 2 do 12 let. Sodba je bila izrečena v času, ko je italijanski poslanik v Moskvi zagotavljal Stalinu večno prijateljstvo in zvestobo Italije ... Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam ?2.76. — Berlin 13.4675 — 13.4975 (13.4825). — Bruselj 7.8866. — Budimpešta 9.8889 — Curlh 1094,4 _ 1097.4 (1095.9). _ Dunaj 79-Uxs — 797.68 (796.18) — London 274.?* — 275.^6 (274.66). — Newyork 56.455. — Pariz 222.24 — Praga 167.68. — Trst 294.90 — 296.90 (295.90). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1280. — Pariz 2".2775. — London 25 06. — Newyork 516.10 — Bruselj 71.95. — Milan 27.0175. — Madrid 58.40. — Berlin 123. — Dunaj 72.65. — Sofija 3.7325. — Praga 15.30. _ Varšiva 57.85. — Budimpešta 90.235 — Bukarešta 3.065. Stran 2 SLOVENSKI N ARO D«, dne 24 novembra 1930 Ste v >6« Miklavževa nebesa Radostno so pozdravili naši malčki Miklavža v Izložbah Ljubljana, 23. novembra. Včeraj je nastopil vlado Miklavž. Rdeče luči so zagorele po izložbah, parkeljni so prilezli is pekla ;n reklama je zabobnela svojo najbolj hrupno vižo, ponekod vabljivo in uspešno, drugje pa zoprno vsiljivo, silno zastarelo in neokusno, že dopoldne so po vsem mestu zatrobile in za-piskale Krisperjeve cigare in pipioe. da se je maček zvijal in piha! po razbeljenih krokarskih bučah, po trotoar jih so pa stopicale dolge vrste dece, kakor bi bila mobilizacija otrok, in se počasi premikale cele kolone otroških vozičkov, se ustavljale in medle pred razstavljenimi lepotami in dobrotami, zopet šle dalje in se zbirale na Mestnem trgu pred Krisperjevo trgovino, ki je vsa žarela kakor nebeška zarja v belih, rumen:h. oranžnih in rdečih barvah Pod II. nadstropjem se v mraku zasvetijo dolgi rdeči jeziki, ki jih je staTi zaščitnik ubogljivih otrok iztrgal najhujšim hudobcem in jih kot trofeje obesil nad svojo razstavo. Tam za vodo na Jurčičevem trgu so ujeli pravega živega hu-dička. prav ko ie prilezel iz kanala pod mostom, in ga zaprli v okno pri Miroslavi Leitgebovi, kjer razsaja ln preti z vilami, da trepetajo srceca malih, končno se pa oglasi škodoželjen smeh, ker mali zlodej nič ne more. Srečen, kdor se prerije pri Krisperjn pred okna, saj je potem gotov, da ga mama ne bo mogla spraviti od tistih tako prijazno neumnih kužkov in celega regimenta vojakov, ki so pravi jugoslovenski junaki, ali pa od velikega kolodvora z vlaki in vsem, kar občudujejo mali popotniki, če se vozijo z mašino. Crtek se je pa zagledal v punčko, ki mu tako vabljivo mežika z nagajivimi črnimi očki, strmi zaljubljeno v njo in jo tiho ogovarja. Prid-kana nevestica mu odgovarja — vsaj tako se kavalirčku zdi — in prav prijazna postaja, da pomenka in dvorjenja ni kraja Ampak črtek 'e fant in hudo ljubosumen, pa ne trpi, da bi tudi drugi gledali njegovo punčko, glavo pobesi. sobico napne, oči mu izpod čela zabliskajo in že zatul! njegov rival na desni Itj zajavka sosed na levi, saj s-Trtek boš sam gledu puntko!...•« V razstavi je bil aranžma sijajen, kakor se je tako vzorno posrečil le mlademu talentiranemu Arturju Koserju, bratu one- ga, ki s svojim okusom in umetnostjo pri Šinkovcu ureja okna in razstave tako, da jih ne občudujejo samo kupovalke in kupci, temveč se hodijo sem učit tudi trgovci, U so se končno prepričali, da morajo biti izložbe tudi estetsko na višku, ne pa samo zašarjeni štanti Od temnordečega ozadja, kjer je igral najbolj okrogle Merkurjev jasa, so se krepko odražali znotraj razsvetljeni stebri in dolgi oglati lampijo-m apartne oblike ter eleganten obok, od mirno rjavkastih in z motno rdečimi ornamenti diskretno izpolnjenih sten pa orna-mentalni aranžmani malih solne, vse v prelivajočih se odtenkih bele, rumene, oranžne ln rdeče barve V tej zlati zarji so delovale razstavljene Igrače na oranžnih pultih res nebeško mamljivo, da je bila razstava zlasti popoldne in zvečer tako nabita, da tisti, ki j.m je bila namenjena, namreč otroci, sploh niso mnogo videli in povsod je čivkalo in čebljalo: »Vzdigni me. vzdigni me« tako hrepeneče in milo. da so nad glavami plavale neprestano jate zardelih angelčkov s toplimi kapicami in v kožuščkih vseh barv. »To ln to n se to* so si izbirali m rezervirati in po tr'krat, štir'krat j)e mora'* mamica nest i malega nazaj v gnečo, da ji je še enkrat nokaza! in vendar ne bo pozabila opozoriti Miklavža na prav tisti avtomobil in na nobeno drugo punčko, seveda pa tudi ne na trgovino z zalim ko-mijem, ki bo podjetni srček z njim pričel štacuno na S7oje. Za papančka pa tistele svetle čeveljčke in za tebe takle pisan svi ter, da boš lepa, meni pa samo se kuhinjo itd. itd.« brez konca in kraja »Ali angelčki jedo s takole majčkenih krožničkov — ali ta-le kužek nič ne ugrizne — š-š-Š-mašina — muci, moja muci, sem pojd — lepa — lepa — miekca dala — meni čelado in puško in top ln trdnjavo — jaz tudi lezel gori kot opica — ta-le je Metka — onale pa Miška — lev je pridkan. .« žvrgoli z vseh strani in se razgovarja s punčkami in drastično komičnimi živalmi srečni mali svet in ko zvečer že izpraznijo in zapro trgovino, jo morajo še odpreti in spet in spet, nazadnje pa zamaknjena deca s ceste nemo strmi v svoja nebesa in igračke se preselijo in ožive v sladkih pisanih sanjan. svetla in prostorna. Sedanja razdelba stanovanjskih prostorov je standard; stene pa se dado pri sobah še vedno poljubno prestavljati, ker ni vmesnih nosilnih zidov. Le stra nišča in kopalnice so fiksni zaradi instalacij. Prvotno je bilo zamišljeno ogrevanje s centralio kurjavo: pozneje pa so se odločili za navadne peci — in projektanti so stali zopet pred težavnim problemom — kako Iz peljati dimnike; vmesnih debelih zidov ni ln sploh sredi prostorov niso mogli izpeljati dimniške cevi, ker bi bila potem razdelba prostorov odvisna od dimnikov, v zunanjih zidovih pa se dimniške cevi ne smejo izpeljati, ker so mrzli, zaradi tega pa dimniki ne vlečejo. Povrh tega bi cevi sekale tudi že-lezobetonske konstrukcije, ki bi občutno trpele. Rešitev problema: v zunanjem zidovju so izpeljali specialne okrogle cevi iz salonita (zmes cementa in azbesta), katerih obod je tenak, salonit pa je tudi dober izolator temperature tako, da bodo dimniki funkcionirali, železobet. konstrukcije pa tudi ne bodo oslabljene. Ta način izpeljave dimnikov je za Ljubljano novost. Ker razpolaga podjetje ing. Tavčar, ki palačo gradi, z modernimi tehničnimi pripomočki, s stroji, z dvigali itd., gradnja hitro napreduje in vse kaže, da bo stavba do 20. decembra pod streho. Streha bo seve ravna. žel. bet. krovna plošča bo menda izolirana z lesocementom (posebna asfaltna mešanica); najbrž pa se bodo odločib* za ameriški material »conco«. produkt bitumena, raznih olj. smole, dolgo-nitnega kanadskega azbesta itd., ki absolutno ne prepušča vode ter je odporen proti vsem vremenskim neprilikam in jedkim kislinam. Ta material se nanaša na poljubno podlago v mrzlem stanju, skratka je idealno krovno sredstvo za razne strehe. V Ljubljani je še najbrž popolnoma neznano. Palača bo drugo leto 1. avgusta že popolnoma gotova za vselitev strank. Po svojem načrtu, izvedbi, arhitekturi in v splošnem bo ena najmodernejših ljubljanskih palač. Janez Zorko 60 letnik Jubilant sicer ni »širom domovine znana osebnost*, toda poz*.- ga Ljubljana in okolica, posebno vsi prebivalci Viča kot vzornega ključavničarskega mojstra in s*-č-no dobrega moža. Vsi pa, ki poznajo :e$;a hrusta z mogočnimi brki kot kak nekdanu avstrijski polkovnik, se bodo začudrli, da mož danes že izpolni 60 leto, saj kaže jedva pot križev. Na današnji dan leta 1870. se je rodil v Koten, župnija št. Peter pri Novem mestu, sredi smehljajočih vinogradov. Izuči /ši se ključavničarstva pri znani firmi Košiček v Novem mestu, je odšel v tujino ter delal kot pomočnik na Tirolskem, Solnograskem, Gornjem Avstrijskem, v Gradcu itd. Leta 1910. se je naselil na Glincah kot samostojen mojster. Tu si je pred leti postavil tik pod železnico prav lično enonadstropno domovanje. Naš Janez je splošno čislan, zdo sposoben in nad vse pošten v svoji stroki, zato mu ne manjka naročil. Naročnik »Slovenskega Naroda« ie že skoraj četrtstoletja. Iskreno mu čestitamo rn želimo Še mnogo let krepkega zdravja! Rdeči križ v Črnomlju Včeraj se je pod spretnim vodstvom notarjevega sina, akademika Krisperja Leona vršila animirana propagandna in dobrodelna veselica Rdečega križa v prid gladnim in zgraditvi Zdravstvenega doma v Črnomlju, ki je napolnila ves Sokolski dom. — Bili so navzoči vsi sloji, zlasti tudi iz okolice. Moralni uspeh je velik. Jasno je, da spada Zdravstveni dom tudi med aktualna vprašanja črnomeljskega okraja. Program je bil ob danih skromnih sredstvih prav srečno izbran in zelo dobro izveden. Veliko zanimanje in pohvalo je vzbudilo govorniško dovršeno in vsebinsko bogato predavanje g. podpredsednika ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa g. prosv. inšpektorja prof. Westra o ciljih in nalogah Rdečega križa in o zaščiti ljudstva v plinski vojni. Tudi ostale točke programa so obsegale za vsakega kaj lepega: Alegorična slika »Rdeči križ« (gdč. Bren). vijolinski koncert s klavirjem (gd. Streiner — ga. Poljančeva), pestra slika »Življenje v orijentu« s primernimi klavirskimi akordi (najlepše žene tn gospodične Črnomlja), otroška deklamacija (8 šolarčkov) in ljubki ples »Snežinke« (gdč Krisper Franja in ga Tinca Kostjukovski) ^se to ob čarobni električni razsvetljavi je dalo zveneti najlepšim strunam očaranih src gledalcev, ki so zdaj zamišljeno, zdaj veselo kazali svoje iskreno zadovoljstvo. Godbe in plesa je bilo dovolj in postrežba dobra Pohvale vredni so vsi sotrudniki tegh lepega uspeha, zlasti gospe KiisseL Krisper Polianec, Stcpec in gdč. Krisper, Majerle Primožič, Vrhnjak, Zupan. Škof i. dr. Kako čujemo, se pripravlja za zimo samaritansk. tečaj in bo mogoče poslati par pridnih otrok na letovanje na Gorenjsko in morebiti celo na morje. Evgenij Onjegin Xa korist Udruženja gieuali&iviii igralcev v Ljubljani so vprizorili v soboto Cajkov-skega priljubljeno opero >Evgenij Onjegin« in povabili za partijo Lenskega bivšega našega lirakega tenorista g. Stepnowskega, zdaj režiserja, artističnega vodjo in pevca poljske opere v Katovicah. Namen predstave se je izvrstno obnesel: gledališče je bilo razprodano. Po enajstih letih je pel velesimpatični poljski gost svojo partijo v slovenščini ter izgovarjal besedilo tako jasno, da ga je bilo razumeti vsako besedo. Za to dejstvo mu gre prav posebno priznanje. Njegova igra je značaju vročekrvnega Lenskega zelo živahna in celo prepolna gest. Nastop mu je eleganten in povsem uglajen, prožen, mimika izrazita, vsa karakterizacija do detajlov izdelana. Glasovno — kakor je sam povedal — pa ni več na višku; značaj njegovega materiala in način petja ne ustreza našemu okusu. Občinstvo je gosta odlikovalo s posebnim aplavzom za čustveno odpeto predsmrtno arijo in mu je bil poklonjen venec s trakovL Radostno presenečenje nam je pripravila gdč. Vera Majditeva s svojo Tatjano. Ta vedno vztrajno marljiva in anihiciozn. naša pevka se odlikuje z veliko muzikalnostjo, inteligentno nijansiranim predavanjem, s katerim zelo ukusno podaja tudi piano mesta, nikoli ne forsira, nego zmerom lepo naravno poje. To sem ji priznaval vselej in ji včasih le očital, da kaže v igri premalo temperamenta, v petju premalo dramatičnosti ter da so zato njene kreacije medle. S tem večjim zadoščenjem konstatiram, da je Tatjano igrala uprav presenetljivo živahno in prinesla v svoji igri toliko razgibanosti, kakor še niko U. Tudi svoje petje je naravno stopnjevala do dramatičnih učinkov, tako da je bila ves večer središče zanimanja in priznanja. Zdaj ji je treba le še, da oživi svojo mimiko, na katero menda doslej še ni polagala važnostt, ker nosi skoraj negibno masko. Ako ston še to in ostane poslej v vseh partijah tako živahna, kakor v soboto zvečer, bo podpisanemu kritiku največja radost priznavati, da je gdč. Majdičeva kar čez noč napravila skok, ki jo je tesno približal resnični operni umetnici. Tudi zunanje je pokazala večjo skrbnost, kar ji takisto štejem v zaslugo. Naslovno vlogo je pel g. Primožič, naš dramatski, junaški bariton. Partija ga oči-vidno ne veseli, ker ne prija značaju njegovega glasu; toda kot zrel pevec je storil vse, da se je polno uveljavljal. Olgo je pela in igrala povsem zadovoljivo gdč. Španova, ki naj partiji doda. le več nedolžne koketerije in ljubkosti. Gremina je pel g. Zupan prav ostro, dasi nekam nervozno. Vskočil je pač. No, v nastopu kneza z imenitno masko je bil odličen in je opravil svojo nalogo brezhibno. Da je g. Zupan izvrstno uporabljiv, je dokazal minule dni tudi 8 svojim Kecalom, ki je bil pevski in igralski izboren ter je žel vsesplošno priznanje. Francoza je zapel prav čedno in zadovoljivo g. B. Sanci n, Filipojevno pa ga. Koge-jeva jako ustrezno. Zbori za odrom niso bili vedno v tekstu, v ostalem pa dobri. Tudi balet je bil marljiv in vztrajen ter gre g. Golovinu in gospej Mo-harjevi priznanje, da sodelujeta pri vsaki priliki tudi v ansamblu. Fr. G. globlja zahvala. Umetnik gostuje kot Scar-pia v »ToscU. Ta večer bo pa zanimiv tudi radi tega, ker poje ga. Thierrvjeva prvič vlogo Tosce. Predprodaja vstopnic se že vrši pri dnevni blagajni v operi. Prosimo vse interesente, da si takoj kupijo vstopnice, rezervirajo se jih ne bo ne bo nikomur. Kdor vstopnice naroči, jih mora tudi takoj vzeti pri blagajni. Bogata izbira MIKLAVŽEVIH DARIL «a malčke, in sicer lepe aluminijaste kuhinjske garniturice, vedrice za pesek in lopatice dobite najugodneje pri tvrdki STANKO FLOnJANClC LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si izložbe! e/eznica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek. 24. novembra 1930: katoličani: J^aez, pravoslavni; 11. novembra, Stevan. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pesmi je konec. Kino Ideal: Donavski valčtk. Kino Ljubljanski Dvor; Štiri bela peresa. Drama: Sen kresne noč!. A_ Koncert »Zarje* ob 20. v Delavski zbornici. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Trnkoczy, Mestni trg; Ramor Miklošičeva cesta. —1J Stanje Ivanke Kavkove povoljno. Stanje Ivanke Kavkove, kateri je Ivan Hribar prerezal vrat, je razmeroma ;>o-voljno in je upati, da bo okrevala Spored letošnjega novinarskega koncerta ki ga priredi letos novinarsko udruženje, sekcija Ljubljen? na državm praznik 1. decembra v veliki dvorani hotela Union. Državna himna, igra orkester 40. peš-rolka »Triglavskega* pod vodstvom vi£~ jega kapelnika dr. T C e r i n a. 1. Dr. J. Cerin: »Iz vrela ljubavi*. Izvaja godba 40. pešpolka Triglavskega«, dirigira skladatelj sam, 2. Pevski zbor državne realke pod vodstvom učitelja petja g. L. Kramolca: »Madona ob zmagi« (francoska) in »Barci ca«. 3. Pevsko društvo Ljubljanski zvon pod vodstvom pevovodje g. Z. Prelovca P. H. Sattner: »Vstal je Gospod* in dr. Fr. Kimovec: »Domovina, bela golobica«. Mešana zbora s klavirjem, štiri ročno. Odmor. 5. Prvi tenor zagrebške opere g. Mar* Šimenc: Arije in pesmi. 5. Pevski zbor Glasbene Matica pod vodstvom ravnatelja opere g. Mirka P o -liča: E. Adamič: Zabučale gore (TeCe voda) in M. Hubad: Potrkan ples. Mešana zbora. odernejša ljubljanska palača V soboto so si ogledati inženjerjfi in arhitekti gradnjo palače Hranilnega in posojilnega konzorcija Ljubljana, 24. novembra. V Gajevi ulici, na koncu Beethovnove. Ljubljančani dan za dnem občudujejo moderen stavbni obrat pri crradnji palače Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih na meščencev v Ljubljani. V soboto so si ogledali gradnjo tudi Člani Udruženja jugosloven-skib inženjerjev in arhitektov ljubljanske sekcije. Strokovno razlago je prevzel ing. arh. Platner. ki ima gradbeno vodstvo pri tej palači. Stavbna parcela, ki meri 570.96 m2, je zaradi svoje centralne lege velike vrednosti, po predpisih pa je mora ostati nezazidane vsaj 15%. Zaradi tega je konzorcij težil zatem, da se parcela izkoristi kolikor se da ekonomično; želel je, da se zgradi za državne nameščence čim več udobnih in cenenih stanovanj. Naloga projektantov ni bila lahka. Lotili so se je trije naši mladi ing. arhitekti, gg. Kos, Fatur in Platner. Kot re-prezentanti moderne arhitekture, so ti gospodje želeli dati projektu kolikor mogočo sodobno lice: projekt bi naj bil izveden tako, da bi odgovarjal vsem zahtevam sodobne arhitekture, higijene in sploh živlienja Modemi arhitekt upošteva pri projektiranju vse izsledke in pridobitve stavbarstva in arhitekture prejšnjih Časov, vendar pa se ne more zadovoljiti le s tem. Kot vsi moderni pojavi našeea časa je tudi moderna arhitektura revolucijonama, s konservativnostjo radikalno obračunava. Zato išče moderni arhitekt povsod izboljšanja. Ne le, ker ne čut t do starih form več tistega spoštovanja, da bi si jih ne upal zavreči, temveč išče iz neke notranje potrebe in ker to zahteva čas. Skratka, moderna arhitektura je načelo, ne samo muhavost mode, ima življenjsko podlago. Zato tudi pride v sklad z zahtevami sodobnosti. Lep dokaz tega ie projekt palačo omenjenega konzorcija Tločrt zazidane ploskve meri pri tleh 444 m2 ali 23% površine parcele, v nadstropjih 414 m2 (27% parcele) in v mansardi 330 m- (42?.?). Načrt očituje značaj zgradb takozv. blok tipa; palačo tvorita dva trakta, lev« in desni, ki sta med seboj ločena ob cesti z močno poglobitvijo, pročelni zid je sredi med njima umaknjen v ozadje nad vhodom skozi vso višine palače, širina te brazde pa je dolžina stopnišča. Ta vmesni del zgradbe, lahko bi rekli, da je popolnoma samostojen organizem, posrednik obeh traktov, ie namreč stopnišče. Palača meri ob cesti 2o m. Na levi >brazde<: ie levi trakt, ki je ločen od desnega znotraj s svetlobnim dvoriščem, ali takozv. horizontalnim svetlobnim jaškom, ki je ograničen od leve in des ne s traktoma, od ceste s stopniščem, ob sosedu pa le z dvoriščnim zidom. To dvorišče bo služilo svrhi takozv čistilnih dvorišč, kjer se zrači in čisti posteljnina. Stranska črta traktov tudi ni ravna; v sredi je zid prav tako umaknien na noter kot ob cesti, vendar v večji dolžini. Ti poglobitvi tvorita pri tleh zopet dvorišči, in bosta obzidani z dvoriščnim zidom, in sicer pri levem traktu pralno dvorišče, zvezano s pralnico, pri desnem pa gostilniško za umivanje sodov itd. — To vidimo pri samem tlorisu in kar je najvažnejše —- nikjer ne opazimo srednjih, vmesnih nosilnih zidov. Projektanti so uvideli, da bi tako velika zgradba ne bila ekonomično zidana z opeko. Baš zaradi tega so se odločili za skeletni sistem gradnje; zgradba nima tudi nobenih vmesnih stebrov, ima le v obodu, v zunanjem nosilnem zidovju nosilne stebre: zaradi tega je sistem gradnje te palače res ogrodni, skeletni. — Dalje opazimo še v tlorisu, kar je treba §e posebno naglasiti, da so vsi prostori brez izjeme direktno razsvetljeni in ventilirani, zato moramo reet, da je tloris brezhiben, naravnost idealen. Ko pa pogledamo prerez in fasado, nas zelo presenetijo neenake nadstropne viSine traktov. Levi trakt je točno za pol etaže višji od desnega; kakor znano so pri takozv. dvo-ramnib stopnicah, sredi nadstropnih višin podesti ali pločniki, ki niso navadno izrabljeni, so mrtev prostor. Ako pa imamo dva dela hiše, kot v tem primeru, z neenakimi nadstropnimi višinami, tedaj imamo z vsakega podesta vstop v eno etažo. Zanimivo je tudi, kako palačo v resnici grade, ne samo kako so jo projektirali. Najprej se začne seveda pri temelju. Najprej so izpeljali vso kanalizacijo, ker prej niso mogli betonirati fundamenta, nakar so tla zravnali v določeni višini ter jih prekrili preko vse zazidane ploskve z izolačnim betonskim 5 em deb. tlakom. Na ta tlak so položili dve legi izolačne lepenke, kateri so prevlekli s tekočim asfaltom. Povrb vsega tega so zbetoni-rali še en izolačni tlak. Šele na to so položili armaturo ter zbetonirali fundamentno ploščo, ki je ob cesti 00 cm debela, v ozadju pa 80 cm. Na tej plošči bo stala vsa zgradba; zbetonirali so jo v devetih dneh ter porabili 340 m3 betona. Takoj nato so pričeli betonirati betonsko ogrodje zgradbe, ki bo nosilo polnilno in predelno zidovje. Zdaj betoni-rajo tretjo etažo. Levi trakt ima klet za drvarnice, pralnico itd.; pritličje, v katerem so poslovni prostori konzorcija, društvena dvorana, klubska soba in pritikline. Desni trakt nima kleti, pač pa prizemlje, ki je pa le 60 cm pod cestnim tlakom, zato je že pravzaprav pritličje; v njem bo velika restavracija z vsemi potrebnimi prostori. V mezaninu in treh nadstropjih desnega trakta, kakor tudi v treh nadstropjih levega trakta, sta povsod po dve kompletni trisobni stanovanji, skupno torej 14 stanovanj. Imamo pa še takozvano man*-sardo, ki je sicer polnovredno nadstropje, le njegov obodni zid je ob cesti umaknjen za 4 m na noter, ker bi bila drugače zgradba previsoka po predpisih. Višina zgradbe se ravna po širini ceste, cesta je široka 14 m, stavba ob nji, odnosno njeno pročelje pa sme biti visoko le •/« širine ceste. Zaradi tega Je zadnja etaža umaknjena od ceste, za kar se jo prišteva že med podstrešje. V mansardi bo 9 samskih stanovanj s sobo za postrežni co, predsobami, umivalnicami, v katerih bodo instalirane tudi plinske prhe — avtoma ti; kdor bo hotel stopiti pod prho, bo moral prei odriniti avtomatu potreben novec. Omeniti je še treba, da je v stoomšou zamišljeno tudi dvigalo. Stanovanja v palači bodo krasna, oprem -ljuua z najmodernejšim komfortom, zračna. Iz gledalske pisarne DRAMA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 24. nov.:» Sen kresne noči«. A. Torek, 25. nov.: Zaprto. Sreda, 26. nov.: >Serlja A-000001. Red D. Četrtek, 27. nov.: Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: ob 15. »Snegulčicac, ob pol 21. uri »Sveti plamene. Petek, 28. nov.: >Sveti plamen« Red E. Ljubljanska drama vprlzorl drevt ob 20. url Shakespearejevo komedijo >Sen kresne noči« v običajni zasedbi in režiji profesorja Šesta. Pri predstavi sodeluje balet, del zbora Ljubljanskega Zvona in vojna muzika. Gostovanje drame Narodnega gledališča v Kranju. V četrtek 27. t. m. gostuje v Kranju na odru tamošnje Narodne čitalnice ljubljanska drama. Popoldne ob 15. uri igra za mladino otroško igro »Snegulčica in škratje, zvečer ob pol 21. uri pa angleško dramo »Sveti plamen«. OPERA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 24. nov.: Zaprto. Torek, 25. nov.: »Moč usode«. Red B. Sreda, 26. nov.: Zaprto. Četrtek, 27. nov.: Prireditev Rdečega križa. Izven. Petek, 28 nov.: »Tosca«, gostovanje bari- tonista g. Baklanova. Izven. Sobota, 29. nov.: »Vesela vojna«. Red C. Ljubljanska opera izvaja v torek, dne 25. t. m. Verdijevo opero »Moč usode« z go. Juraničevo v naslovni ženski partiji. Poleg nje sodelujejo še: ga. Kogojeva, gdč. Španova ter gg. Marčec, Grba, Janko, Rumpelj, Zupan, Sancin, Perko, Magolič in drugi. Nastopi celotni baletni zbor. Opero dirigira kapelnik Neffat., režijo pa ima g. Polič. — Predstava se vrši za red B. Gostovanje slavnega ruskega baritoni-sta g. Baklanova v nafti operi. V petek dne 28. t. m. gostuje prvič na našem odru sve-tovnoznani ruski pevec g. Georgij Baklanov. Okrog 20 let žanje kot eden najslavnejših ruskih pevcev največje uspehe in lavorike po vseh velikih odrih Evrope in Amerike. Priznan je kot odličen pevec in ravno tako odličen igralec. Izmed številnih kritik naj navedemo samo eno: Gostovanje Jurija Baklanova je za vsak oder velik praznik, za poslušalca pa dogodek posebne vrednosti Baklanov ima najlepši baritonski glas, katerega obvlada mojstrsko. Kot igralec pa ima toliko nijans, da jih absolutno ne moremo popisati in tudi ne razvrstiti. Vse pet je m igra kaže, da ima Baklanov kulture posebno visoke stopnje. Ob njegovem gostovanju mora kritik obmolkniti in mesto njega nastopi največje občudovanje ter naj- Zopet žrtve noža Ljubljana, 24. novembra. Včerajšnja nedelja je bila zopet v zna* men ju pretepov in pobojev. V bolnico so pripeljali več žrtev noža, od teh sta dve smrtno nevarno poškodovani. Povod po* bojem je dal zopet nesrečni alkohol, ki je povzročil že toliko zla in gorja. Dve žrtvi noža so prepeljali v bolnico iz kranjske okolice, ki je znana po svoji razboritosti. Prvi je 301etni tovarniški de« lavec Andrej Gašperlin iz Šenčurja pri Kranju, zaposlen v predilnici v Kranju. Pred hišo njegovega svaka je snoči nena* doma nastal prepir, med katerim je nekdo svaka napadel. Gašperlin je skočil svaku na pomoč, toda plačal je svoj pogum ura* go. Neznani napadalec je potegnil iož in Še prodno se je Gašperlin zavedel, je d »bil dva sunka v hrbet in vrat. Smrtno nevir.io ranjenega je davi kranjski rešilni avto pre* peljal v ljubljansko bolnico, za junakom noža pa poizvedujejo orožniki. Druga žrtev noža je bil 241etni čevljar Janez Milač iz Luž pn SL Jurju. Vračal se je ponoči okrog 2. ure z večjo družbo do* mov. Družba je bila precej okrogla, alkohol je začel delovati in nenadoma je nastal prepir, kateremu je sledil pretep. Med pretepom je Janez Stirn sunil Milača z no* 2em v hrbet. Težko ranjenemu Milaču ie nudil prvo pomoč kranjski zdravnik dr. "sžek, davi so ga prepeljali v bolnico. Nje* govo stanje je zelo resno. Štirn se bo za svojo bojevitost zagovarjal pred sodiščem. V Ljubljani je bilo včeraj ves dan ze* lo mirno. Zvečer se je pa tudi Ljubljana nekoliko razgibala, žal so pa b le posledica razgibanosti tri žrtve noža. V neki gostilni v Zeleni jami je loči nekdo med prepi* rom sunil 22!etneg- elektromonterja An* tona Jazbarja z nožem v hrbet. K sreči po« ^codba ni težka. — V Kolodvorski ulici je neki razboriti pijanček z nožem oklal pe* kovskega pomočnika Rudolfa M. in tipo* grafa Stanka B. Oba so v bolnici obvezali m sta odS1 domov. Želeti bi bilo, da bi oblasti junake noža Asemplarično kaznovale, da jih bo za vedno minilo veselje rogoviliti in delati sramoto vsemu narodu. Torek, 25. novembra, 12.15: Plošče (slovenska alasba. šlagerji iz zvočnih filmov)- 12.45: Dnevne vesti; 13: Čas, plošče borza; 17.30: Radio orke» ster. klavir solo; 18.30: Ml admska ura: Oto Košič: Kaj naj zbiramo; Sergij Schaup: 'riprava za zimska šport: 1°: Prof Franc ^enaov: Kako oskrbovati člane podjetii s reditom na podlagi particip jcije. 1930? Dr. Fvan Grafenauer: Wm5čina: 20: Pre« nos ljubljanske opere: 2230: Časovna na« poved in poročila, plošče; 23: Napoved oroeruma za naslednji dan. Ste v 2f)8 »SLOVENSKI N A R O D<, dne 24 novembra 1930 *tran 1 Dnevne vesti — Kongres Zveze planinskih bistev. V soboto se je vršil v Beo^raiu kongres Zveze planinskih društev Ti»orrxei-»viie pod predsedstvom dr. Stanoja Nedelikovtća. Kongresa so se udeležili poleg predstavnikov planskih društev zastopnik promct-iejra ministrstva Tosip Cugmus in zastopnika trgovinskega ministrstva dr. Zržek rn Kustu-dić. Med drugim je bila izvoljena nova uprava in sprejet predlo? <;e prenese sedež Zveze planinsk"1- *~"*tev za prihodnje leto v Ljubljano. Sprejeta so oHa v Zvezo naslednja planinska društva: *Ro-mania« in »Kosmos« iz Sarajeva, Sljume« iz Zagreba m »Skala« iz Ljubljane. — Predavanje o Jueoslavil? v Švici. V torek je predaval v Curihu znani publicist In prijatelj našega naroda avtor prvega »Vodiča po Jugorlaviji« v nemškem jeziku Herbert Taub o Jugoslavielavske zbornice. Na koncertu nastopi orkester »Zarje« pod vodstvom g. Danilo Bučarja, kot solista pa nastopita z raznimi slovenskimi samospevi gdčna. Anica Me-zetova (sopran) in g. Tone Petrov-Čič (bariton). Obisk tega ljudskega koncerta najtopleje priporočamo vsej naši publiki. Vstopnice so čez dan v predprodaji v Matični knjigarni, zvečer pa v veži pred dvorano Delavske zbornice. Cene so zelo nizke, sedeži od 12 Din navzdoL —Ij Državni konservatorij v Ljubljani proslavi državni praznik ujedinjenja s slavnostno produkcijo (interno vajo) gojen-ce\ konse rva to rij a v nedeljo dne 30. t m. od 11 do 12. dopoldne v dvorani FiHiarmo-nične družbe. Vstop vsakomur prost —U Koncertno prednaznanilo. Eden največjih sodobnih violinistov, Španec Juan Manen, koncertira prvič v Ljubljani v sredo dne 3, decembra ob 20. uri v unionski dvorani. Program je izredno interesanten. Podrobnosti priobčimo. Predprodaja vstopnic se že vrši v Matični knjigarni. —Ij Dobrovoljci imajo svoj sestanek v četrtek 27. t m, ob 20. uri pri Cinkoletu, —Ij Mestna plinarna priredi drevi ob 20. v šoli pri Sv. Jakobu predavanje o plinski kuhi, na katero se gospodinje vljudno vabijo. Vhod s Florijanske ulice. Ker je prvi tridnevni tečaj o plinski kuhi že zaseden nrir^d; o^Ntarpa v netfk 2S. t m.. LIANE H AID soboto 29. t m. m v 2. deceml ponovni brezplačni tečaj ter naj se gospodinje pravočasno prijav:j6. —Ij »Pesmi je konec« Elitni kino Matica predvaja danes prem i ero najnovejšega filma »Pesmi je konec«. Zanimivost filma je v tem, da poleg znamenitih nemških igralcev Willyja Forsta, Liane Haid in Ernsta Verebesa prvič nastopa tudi znana slovenska subreta, gdč. Marica Lubejeva. Berlinska družba »Super-film« je v tem filmu napravila baš samo za Jugoslavijo mal intermezizo v obliki zelo prijetnega vložka in angažirala našo umetnico za kratko epizodo v filmu Komponist Robert Stolz je za našo pevko komponira! posebno popevko »Ljubav je kao ton film«, ka tero poje gdč. Lubejeva z vsem ognjem in čarom lepega gt&su Režiser Bolwar> 2lasti pa komponist Robert Stolz, sta bila o£arana, tako lepo je nastopila in pela naša umetnica. Obetala sta jd še lepo ka rijero pri zvočnem filmu. Zagrebški izposojevalnici »Star film«, ki je v prvi vrsti prišla na idejo sodelovanja naše umetnice in tudi sama izbrala baš našo slovensko subreto. čestitamo k posrečeni misli. —Ij Za čast domovine«. Premiero prvega našega domačega nacijonalnega filma »Za čast domovine« predvaja ZKD v prostorih kina »Ljubljanski dvor« v sredo ?b L m ob 8 url zvečer Film je grandijozna epopeja vsem onim junakom in borcem, ki so ustvarili Jugoslavijo Nadaljne pred stave istotako v kinu Dvor v četrtek in petek vsakokrat ob 4., >£6., >48. in 9 zve čer. Za slavnostno predstavo govori uvodno besedo pisatelj prof. dr. I. Lah. —Ij Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt »KURIVO«. Dunajska c 33 telefon 3434 (na Balkanu) Iz Celja —c Občinski proračun. V petek zvečer se je vršila na celjskem mestnem magistratu letošnja mestna p.oračunska seja, ki je trajala polnih pet ur. Z malenkostnimi izpreme-nbami je bil sprejet naslednji proračun, potrebščine znašajo 6,fX)3.9o7.50 Din, kritje 3,819.037.27 Din, tako da znaša primanjkljaj 2.7S4.930.23 Din. Ta primanjk- ljaj se k*- je s 30% ob -dd.ii.. na državne direktne davke, samostojnimi občinskim; nakladami na alkoholne pijače, z užitnino na meso ter z raznimi drugimi občinskim, taksami m nakladami. Končno izkazuje mestni proračun celjske občine za bodoče leto 2019.77 Dm prebitka. —c Drevi na Ljudsko vseučilišče! Celjsko občinstvo opozarjamo, da bo drevi ob 20. uri predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču v predavalnici meščanske šole v Vodnikovi ulici urednik * Rsadivoj Re-h a r iz Maribora o borbi za Makedonijo v razvoju zgodovine. Pridite' —c Prihodnja seja mestnega občinskega sveta v Celju se" bo vršila v sredo 26. t. m ob 18 uri v sejni dvorani mestnega magistrata Na dnevnem redu ie volitev novega upravnega odbora celjske Mestne hranilnice in slučajnosti Tudi za to sejo vlada v Celju veliko zanimanje. Druga babjeletna nedelja Pomenki o tramvaju, žalostni usodi kostanjev, razstavi, pomladnih ptičkah In promenadnem koncertu Ljubljana, 24. novembra. §e ni vseh dni konec . . . Kaj bi okupa« »'ali! Zopet je prišla nedelja, ni tedna brez nje. kako sladka zavest je že to. da je toliko nedeljo v letu! In nedelja ne izostane, naj je tako ali drugače, nikdar je ne od* povejo kot gledališke predstave. Pride, z njo pa toliko lepega in toliko sladkosti, veselja, na kar človek čaka ves teden z upom in strahom. Torej, včeraj je bila zopet nedelja. To se pravi, da . . . Na kratko bi se rekk>, da smo bili ne» deljski. Ljubljana je spala, se veselila in dolgočasila. Nekaterim se je zdehalo. dru* gim kolcalo itd. — vendar pa to nc gre ta« ko naglo. Nedelja je v tednu samo enkrat zato ni karsibodi; zato nam ni vseeno, aH je nedelja ali ponedeljek, saj Ljubljanča« nom tudi ni. Včeraj je bila druga babjeletna nede* tja; gorko je bilo in, pomislite! — še solnce je sijalo. Ljubljančani so izvedeli že na vse zgodaj, da je nedelja — tisti, ki so rinili iz mesta, pa tudi oni, ki so ostali v posteljah, kajti nedelja je tudi dan zdehanja in dremanja Solnce ljudi sploh ne briga, zra tizem? V Zvezdi pa so pele trompete, Stu« dentje so zajahali svojo ograjo ob cesti, drugi mehkužneži pa so se naslonili ir«i vrtne ograje tako kot je bog naslonil A/da* ma na plot, ko ga je naredil iz da. Nihče jih ni od-ganjal. stražniki javnih nasadov imajo menda sedaj dopust, odkar so po* brali :z parkov klopi. Da. klopi ni več! Tega se ni zaoeležil menda noben kronist, četudi "e tako veri« ke važnosti. Pretekli teden so izginile kar čez noč, kar je nekatere ml.ide '■ako straš* no prizadelo, da so se naslednji dan opri« jemali krčevito kostanjev od samih srčnih bolečin. Zato so zdaj tudi kostanji tako oguljeni. Ker smo pa že pri koncertu, moramo omeniti, da je prav dobro jspel — občin« stvo se je tako sladko držalo in blaženo počutilo kot bi ga kdo ščege*al po podpla* tih, pozabilo je na vse brige in oolesti tega vražjega življenja. G. dr. Čerin pa je tudi s takšnim veseljem in ognjem migil s svo* io čarobno paličico, da je izvabil od muz*' kantov najslajše in najmilejše viže Samo ljudje so tudi nanj pozabili in na njegov jubilej. On jim pa tega niti ni zame-d. Ljudem se res ničesar ne sme zameriti. Tudi popoldne so Ljubljančani snah To se pravi, večina. Solnce je sijalo md: popoldne tako. da so se celo pomladne ptičke oglašale, slilali pa to jih seveda le tisti, ki imajo srca na pravem mestu. Se pravi, slišali so jih oni, ki to te radovali daleč od sveta v »krasni naravi«, n. pr nekateri pri Slepem Janezu so celo slišali peti rajsko ptico Tako tudi neki gospod, ki je prispel v Ljubljano z avtobusom. Sel je po promenadi kot bi ga nosila luna. se ustav* ljal ter odkrival ljudem svoje nebeške ob* čutke. Ker je pa govoril »nebeški« jezik, ga ni nihče razumel in ne poslušal. V splošnem se lahko reče. da so z včerajšnjim dnevom vsi več ali manj zado* voljni — občinstvo, avtobusni podjetniki, gostilničarji pa tudi ne v najmanjši meri. Ce je pa tako, moramo biti še mi — zato pika o tem. SOKOL Seja zbora društvenih načelnikov Včeraj je bila v sokolskem domu na Taboru seja zbora društvenih načelnikov Ljubljanske sokolske župe. Sejo, na katero je poslalo svoje zastopnike od 43 župnih društev 39, je vodil župni načelnik brat Vr» hovec. Prva točka dnevnega reda je bilo poro* čilo načelništva. V lepo zasnovanem poro« Čilu je podal brat Vrhovec pregledno in a statističnimi podatki podprto sliko tehničnega stanja v župi. 2upa šteje danes 510O članov, 1720 članic, 1062 moškega narašča« ja, 737 ženskega naraščaja, 1481 moške de« ce in 1387 ženske dece. skupaj 11.501 člana, torej za 30S1 več kakor lansko leto. 2«! da ni tudi število telovadečega član« stva sorazmerno zraslo. Tako telovadi na primer v vsej župi po zadnjih statističnih izkazih samo 674 članov ali 13% in 327 članic ali 19% od vsega članstva, kar je za tako močno župo, ki ima 19 sokolskih do« mov, veliko premalo. Vzrok temu je v ne« mali meri pomanjkanje sposobnega vadi« teljstva. V vsej župi je namreč samo 114 vaditeljev in vaditeljic, in še med temi je precej takih, ki nimajo potrebne kvaiifika« cije. Dalje je brat načelnik obširneje poročal o uspehih in neuspehih vsesokolskega zleta v Beogradu ter hkrati grajal razne nedostatke in nedisciplino, ki se je pri tej priliki pokazala. Za bratom načelnikom je na kratko poročata še sestra načelnica Mu* žinova, nakar sta bili obe poročili po daljši debati sprejeti. Na predlog župnega načemištva je bilo sprejeto, da bo konec meseca marca ali v začetku meseca aprila drugo leto župna tekma članstva in obojega naraščaja na orodju. Tekmovale bodo vrste in posamez« ni ki; vrste bodo štele po pet tekmovalcev in po 1—2 namestnika- Za vsako orodje bo predpisalo župno načelništvo po dve vaji, od katerih bo po ena izžrebana. Vaje na vseh orodjih bodo izbrane izmed letos« njih beograjskih, ki bodo celo malo olajša* ERNST VEREBES ne. Vse tekmovalne vaje in pa potrebna navodila bo izdalo župno načelništvo v najkrajšem času v posebni knjižici. Nato je poročal brat Suklje o predlogih župnega načelništva glede smučarstva, ki so bili vsi soglasno sprejeti Okrog Božiča priredi Župa 8—14 dnevni smučarski tečaj pod vodstvom brata Badiure. bržkone na Blokah. Konec meseca januarja ali v začetku meseca februarja bo župna tekma vrst in posameznikov v lepotnem smuča« nju in pa hitrostna tekma v patruljnem teku. Poleg tega bo župa skušala organizi« rati tu-di razne skupne izlete. O društvenih javnih nastopih v letodnji sezoni je poročal zopet brat župni načel« nik in s številkami dokazal, da se pretežna župnih društev pri svojih javnih telovad* bah vse preveč zanaša na pomoč drugih društev, tako da so bili pri marsikateri javni telovadbi telovadci sosednjih dru« štev v veliki premoči Da bi se to zanaprej več ne godilo, je bil sprejet sklep, da sme napraviti javno telovadbo samo društvo, ki ima vsaj 8 telovadcev, 6 telovadk in 20 naraščaja in dece. Sprejet je bil nadalje tudi predlog brata Trčka, da se župni upravi priporoča, naj vbodoče dovoli usta« novitev novega sokolskega društva samo tam, kjer so dani vsi pogoji za telovadbo, vsa že ustanovljena društva pa, ki ne goje telovadbe, naj župna uprava razpusti. Pri slučajnostih je bil tudi razgovor o ev-itualnem župnem zletu v letu 1931., vendir ni prišlo do dokončnega sklepa, in bo to stvar uredilo župno načelništvo san- % Prihodnja seja zbora društvenih načel« nikov je bila določena na drugo polovico meseca decembra, nakar je brat župni na« čelnik zbor zaključil. NOGAVICI !KUUC Nf4bo*e, n»ftrajne#e, Stro 4 >8LOVEN8KI NAROD«, dne 24. novembra 1930 Stev. 2*8 K. R. G. Brown: Vitez enega dne Bomaii — Pa naj bo, — je dejal str Walter. Pojdimo. Knjižnica sira Walterga je bila do pi&ce taka, kakor se je dalo slede na njegov značaj pričakovati Bila je velika, izrazito moška soba, v kateri je stalo več s temnim usnjem prevlečenih naslanjače v, velika bukova pisalna miza s podstavki, polnimi knjig, kupljenih ne toliko zaradi vsebine, kolikor zaradi dekorativnih platnic. Tu se je torej lotil sir VValter zasliševanja. — Torej — kaj morete povedati v svojo obrambo? Kakšno bedarijo bi mi radi natvezili s to Ameriko? — Nobene bedarije. — je odgovoril Peter. — Nasprotno. — In pokazal je na Gibbsa in Hopperja, stoječa skromno zadaj. Evo vam podjetnih tičkov, ki sta sunila vašo sliko. Toda ta trditev še daleč ni vplivala tako senzacionalno, kakor je bilo pričakovati. — Ta je pa dobra! — je vzkliknil Hopper. — Midva? No, to je pa že od sile! — je dejal Gibbs. — Pomislite, kaj govorite, gospod, — je zagodrnjal sir VValter. — Za neumnosti nimam časa. Opozarjam vas, da ste zabredli v zelo kočljiv položaj. Pripravljen sem poslušati vas, toda svarim vas, da bo moje potrpežljivosti kmalu konec. — Tako? — se je nasmehnil Peter. — Tudi moja potrpežljivost ne sega v neskončnost. No torej, tu so gola dejstva. Snoči sva stopila z gospodično Craigovo s plesišča na svež zrak, pa sva opazila luč v galeriji. Stopila sva tja in videla, kako reže tale gospod sliko iz okvira. — Kaj? — je vprašal sir VValter. Hopper in Gibbs sta se samo pomilovalno nasmehnila, češ, saj se mu meša. — Gfbbs se je odpeljal z motociklom, — je nadaljeval Peter, — in tako . sva jo ubrala za njim z mojim avtom o- I bilom. Med potjo sem si izposodil te cunje od strašila na polju, ker nisem vajen hoditi čez dan v pižami. Gibbsa sva sicer izgubila izpred oči, toda dohitela sva ga v hotelu v Taggs Bayu. Hopper ga je čakal tam m izkazalo se je, da ga je bil najel, da bi ukradel zanj sliko... — Oprostite, — se je oglasil Hopper, nisem vas dobro razumel. Kako ste dejali — ali je najel Gibbs mene ali jaz njega? — Vi ste najeli Gibbsa. — je odgovoril Peter mirno, — da bi ukradel, sunil ali izmaknil sliko, ker je vam sir Walter ni hotel niti dati, niti prodati. Razumete zdaj?... No torej, dobila sva sliko s pomočjo duhovitega domisleka in zvijače, potem sva se pa napotila nazaj. Med potjo sem se ustavil pri dr. Buntingu — vašem sorodniku, če se ne motim — hoteč prositi ga, da bi mi dovolil telefonirati vam. Njemu je pa sinila v glavo čudna misel, da bi me mogel zapreti v garažo, kar je tudi storil. Toda imel sem srečo, izmuznil sem se in tako sva prišla sem. Ker je bila Craigova že utrujena, je odšla v kočo na obali, jaz sem se napotil s sliko k vam. V hiši nisem nikogar videl in zato sem odnesel sliko naravnost v galerijo. Potem sem zaslišal, da prihajate tudi vi v galerijo. — Skril sem se za zaveso, ker... no, ker sem vedel, da v uniformi strašila nisem podoben poštenemu človeku, pa tudi sram me je bilo. To je vse. In mislim, — je pripomnil z rahlim očitkom v glasu, — da se mi morate opravičiti, sir Walter. Toda to opravičilo je bil dolg, katerega sir VValter očividno ni nameraval po^vnati. Nekaj časa je nepremično gledal Petra, potem se je pa ozrl na Hopperja, kakor bi mu hotel reči: Vem, da laže kakor je dolg in širok, toda — Molijonar se je nasmehnil in zmajal z glavo nekako tako, kakor bi zmajal škof, Če bi ga cerkovnik obdolžil, da je vlomil v nabiralnik in ukradel ves drobiž. —Ta dečko je pa res pogumen, — je pripomnil smeje. — Dobro izmišljeno, — je pritrdil Gibbs. — Zelo dobro izmišljeno — samo da se ne ujema. — Slišite? — je zaklical sir VValter Petru. — Zdaj nam pa povejte vse po pravici — samo urno. Ce boste tako smešno obrekovali moja — ehm — gosta, si boste samo škodovali. Povedal sem vam vse po pravici, — je odgovoril Peter potrpežljivo, — če pa hočete, vam dam črno na belem in še kolekovano vse, V ~ sem trdil. In ker že govorimo o smernem obrekovanju — mar hočete reči, da sem jaz ukradel to vašo prokleto sliko? Ali bi mi mogli povedati, zakaj? — Seveda vam lahko povem, zakaj. Seznanite se z mojim sinom, on vas povabil na dom, potem pa izginete, ne da bi se od koga poslovili ali vsaj pismeno sporočili, kam se je vam tako mudilo. Ker je ob istem času izginila tudi dragocena slika, mislim, da imam pravico spraviti to dvoje v vzročno zvezo, posebno po tej vaši zek> verjetni bajki. — Da, — je dejal Peter resno, — nedvomno sem največja propalica. Toda nekaj se mi zdi čudno: če sem že zagrešil tako strašen zločin, zakaj sem se vrnil s plenom? To mi ne gre v glavo. Siru VValteru se je na obrazu poznalo, da tega tudi ne razume. Ta čas, ko je o tem razmišljal, se je pa spomnil na nekaj, kar mu je bilo ušlo iz spomina. Zmagoslavno se je ozrl na Petra in oči so se mu zaiskrile. — Ce znate res tako imenitno pojasniti vsako zamotano zadevo, gospod, bi mi morda lahko povedali, kaj ste nameravali z drugo sliko — z Rom_ neyevim portretom, katerega sem našel zavrtega v papir na mizi. Ne gre, — Sosedov France študira medicino, praviš? Ta ne bo prišel daleč. — Zakaj pa ne? — Ker ima prelepo pisavo. Kje si pa še videl zdravnika, ki bi pisal recepte tako, da bi jih lahko vsak prečital? Stalin gospodar Rusije Kaj pravi o Stalinu bivši sovjetski diplomat Besedovski Na svetu zdaj ni človeka, ki bi mu tako želeli smrt, kakor Stalinu. 2e večkrat so njegovi najhujši nasprotniki v inozemstvu razširili vest, da je bil izvršen nanj atentat, pa se je izkazalo, da so to samo skromne želje onih, ki bi z največjim veseljem odpravili bolj-ševiškega diktatorja v krtovo deželo. V soboto je oznanjal radio po vsem svetu, da se je uprla v Moskvi rdeča vojska in da je StaHn ubit. Včeraj je pa moral isti radio to vest preklicati in oznaniti, da je v Rusiji vse mirno. Znani boljševiški »odpadnik« Besedovski je napisal spomine sovjetskega diplomata, iz katerih posnemamo odstavke, ki se nanašajo na Stalina in njegova glavna pomočnika Molotova in Kaganoviča. Usoda Rusije je zdaj v rokah teh treh mož. Stalin je prvi, Molotov drugi, Kaga-novič pa tretji tajnik osrednjega odbora komunistične stranke. V njihovih rokah je stranka, komunistična internaci, jonala, svet ljudskih komisarjev, vrhovni gospodarski svet in sploh vse vrhovne ustanove. Stalinov vpliv in pomen v komunistični stranki sta neprimerno večja, nego sta bila vpliv in pomen pokojnega Lenina. Stalin je neomejen vladar sovjetske Rusije. Komunisti ga cenijo zaradi njegove redke poštenosti, železne volje in trdne vere v zmago komunizma. Zavedajo se dobro, da bi bila bTez njega ruska socialna revolucija krenila najbrž že davno v drugo smer. Mnogi se ga pa tudi boje. Tako nekako" so se menda bali v starih časih ruski bojari Ivana Groznega. To je razumljivo, kajti Stalin ima za vsakega koMčkaj pomembnega člana stranke vedno pripravljen akt o aretaciji. Stalin je bil namreč več let glavni tajnik komunistične stranke m je zbral o vseh vodilnih članih točne informacije tako, da so mu znani vsi njihovi grehi. Vsaka evropska policijska prefektura bi lahko zavidala Stalinu za točnost in red, ki vladata v njegovih skrivnih predalčkih. Stalin stanuje v Gorkah pri Moskvi, v hiši, kjer je preživel Lenin zadnje dni svojega življenja. Občuje Stalin samo z ožjim krogom boljševiških pr- vakov, z Vorošilovim, Kaganovičem, Ordžonikidzem, Mikojanom itd. Rad pokliče k sebi tudi člane osrednjega odbora zveze komunistične omladine, da se informira o komunističnem naraščaju. Le redko povabi k sebi dva ali trd najbližje prijatelje in se napije ž njimi. To se pa zgodi komaj trikrat ali štirikrat v letu. Kvartanja ne trpi. C:ta izredno mnogo in sploh žrtvuje skoraj ves prosti čas samoizobrazbi. Nedavno se je začel učiti angleščine. Cemu mu bo angleščina, nihče ne ve. Učil se je leto dni, toda brez uspeha. Komaj se je naučil s pomočjo slovarja čitati angleške novine, potem je učenje opustil. V Gorkah ga straži 15 najzanesljivejših agentov črezvičajke. Vsako jutro ob 9. ga odpelje eleganten avtomobil v Moskvo. Spredaj sedita v avtomobilu dva agenta črezvičajke in njegovemu avtomobilu sledi avtomobil črezvičajke. Ceste, vodeče iz Gork v Moskvo, so strogo zastražene. Domov se vrača Stalin pozno zvečer, večkrat šele pozno ponoči. Dela 16 do 18 ur na dan. Za zasebno življenje skoraj nima časa. Stalin ni samo despot v politiki, temveč tudi v ljubezni in prijateljstvu. Dragi so mu samo oni, ki jih smatra za koristne m potrebne. V Ljubezni je prav tako brezobziren, kakor v sovraštvu. Stalin je čemeren, grob in slab tovariš, osebnih prijateljev nima. Politično je pošten in značajen. Bonaparte noče biti, pač pa gre sigurnih korakov k svojemu cilju. Največji njegov nedo-statek je pomanjkljiva politična m splošna izobrazba. Stalin ne pozna evropskega zapada, niti evropskih jezikov. On je v stari komunistični gardi še edini, ki trdno veruje v svetovno socialno revolucijo. V tej veri ga podpirajo zastopniki sovjetske Rusije v inozemstvu. Iz Berlina, Tokia, Stock-holma, Rima in cek> iz Pariza dobiva poročila o lepo napredujočem komunističnem pokretu. Te laži so seveda potrebne, kajti če bi sovjetski diplomat napisal resnico, bi bil takoj odpoklican. Ce bi Stalin odstopil ali če bi bil ubit, bi nastale v Rusiji zmede, kajti primer- nega naslednika komunistična stranka nima. Najbrž bi ga nadomestil kolegij, v katerem bi bili Molotov. Kaganovič, Vorošilov. Ordžonikidze, Cubar in Bauman. Skrivnost krste z zakladom 2e tri mesece se pečajo oblasti v ameriški državi Jowa s čudno zadevo, ki je v zvezi z misterijoznim sporočilom 901etnega paralitičnega starca. Mož pa s podrobnostmi noče na dan. Povedal je samo, da opozarja pod pritiskom slabe vesti oblasti, da je zakopana na pašniku jugozapadno od mesta Bedford krsta, pod njo pa velik lonec cekinov, vrednih nad 200000 dolarjev. Cekine in krsto je baje sam zakopal pred 60 leti. Pomagala sta mu dva prijatelja, ki sta pa že davno umrla. Paralitični starec se piše John Hun-ter in je bil v mladih letih izvošček. Že opetovano je izjavil, da ve za kraj, kjer je zakopana krsta, pod njo pa lonec cekinov. Spovednik mu je baje za-povedal, naj si olajša vest s priznanjem. Starec pripominja, da so bili cekini pred 60 leti pripeljani na dotični kraj s truplom vred na kmečkem vozu. Lonec e cekini je zakopan še pol metra pod krsto. Oblasti so se seveda začole zanimati za krsto in cekine, toda a starcem je križ, ker noče izdati podrobnosti svoje tajne Pašnik, o katerem govori, ni točno označen in tako je iskanje zelo otežkočeno. Prvotno je bil obveščen o tem farmar Francis Hess blizu Bebforda in sicer zato, ker je bil njegov oče najboljši prijatelj Johna Hunterja. Od njega so izvedele za skrivnostno krsto in cekine oblasti Hessov oče je bil tudi izvošček in s Hunterjem sta skupaj prevažal ljudi. Pravil je, da so je ustavil pred dobrimi 60 leti v krčmi v Bedfordu bogat živinski trgovec in ko ga je prišel drugo jutro krčmar budit, ga ni bilo nikjer. Mož je izginil brez sledu, postelja jo ostala nedotaknjena. Pri sebi je imel okrog 118 tisoč dolarjev v takratni valuti. Tudi o njegovih cekinih ni bilo duha no sluha. Hessov oče jo našel na pašniku blizu krčme treske in koščke lesa, kar je pričalo, da je nekdo žagal in tesaj les. Najbrž je delal krsto. PRVO V ZAKONU. — Vidi se, da si oženjen. Tvoje perilo je vedno leno oprano in zlikano. — Da, to je bilo prvo, česar me jo žena naučila. DED IN VNUK. — Daj mi no že mir s tem večnim izpraševanjem, Mihec! — Še nekaj mi povoj, dedek. Zakaj je umrlo Mrtvo morje? Prva dolenjska posojilnica i\ z« z n. z. v Metliki« razglaša, da podaje vsak delavnik od 8. do 12. ter od 14* do 16. ure« — Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 odstotkov, proti odpovedi pa po dogovora višje. ZASTOPSTVA ISCE agi len trgovec katerekoU bran-že za Slavonijo. Potuje na lastne stroške. - Cenj. ponudbe na: Ivan Kozmar, Pakrac. 2893 L. Mikuš LJUBLJANA Mestn trs '5 priporoča svojo zaloge dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejc -: točno in solidno. Zahvala Vsem, ki ste se spominjali v tužnih dneh smrti naše nepozabne soproge, mame in stare mame, gospe Benedek najiskrenejša zahvala. Globoko hvaležnost izrekamo frančiškanu prečastitemu patru An-geliku za tolikrat podeljeno duševno tolažbo; blagima sestrama sv. Vincencija za požrtvovalno postrežbo v bolezni in vedno pripravljenemu požrtvovalnemu zdravniku g. dr. ličarju. Posebno se tudi zahvaljujemo prečastitim očetom frančiškanom, učiteljstvu, Učiteljski tiskarni, uradništvu direkcije državnih železnic v Ljubljani, narodnemu železničarskemu glasbenemu društvu Sloga, darovalcem vencev in cvetja ter sploh vsem, ki so spremili drago pokojnico in jej izkazali čast in spoštovanje na njeni zadnji poti. Ljubljana, 24. novembra 1930. Globoko žalujoča družina Benedek-Kačič MLIN lepo na novo urejen, dobro vpeljan, na stalni vodni pogon, na zelo prometnem prostoru ob glavni cesti, tik kolodvora v Ormožu, vsled selitve po zelo ugodni ceni proda Franjo Jere-mic, lastnik mlina na Dobravi pri Ormožu. 2892 Likanje obleke ali suknje 18 Din! Obračanje 300 Din Vaša obleka, suknja, kostum ali plašč bo zopet kot nov, ako pošljete v WALLET EXPRES, LJUBLJANA, Stari trg št. 19, da se kemično ščisti, zlika, posije, vstavi nova podloga, obrne. Likanje, čiščenje klobukov. — Na likanje se lahko počaka! 2897 trboveljski, šlezrj-ski, angleški in koks dostavlja dom »ILIRIJA«, d. s o. Mm Dunajska cesta St. 46, Miklošičeva cesta st. 6 Telefon 28—20. 25—95. 94/T. Premog MODROCE peresnice, otomane, divane (patent), fotelje, salonske in klubske garniture — dobite najso-lidneje pri SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trs 6 Restavracl a .Pod Skalco' Mestni trg štev. II toči pristna vina: Dolenjsko belo 10 D Dalmatinsko belo 12 D Dalmatinsko črno 12 D Haloško belo 16 D Burgundec beli 20 D Muškat silvanec 24 D Cviček, Gad. peč 10 D Dol. portugalka 16 D Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno sprejemajo na izborno domačo hrano. Premog, drva, koks orođaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št 16, telefon 33-13. 96 T. BUDILKE (weckerco) a 50.— Din z garancijo. — IVAN PAKI2, LJUBLJANA, Pred škofijo 16. 2838 mso pritlično, pripravno za trgovino z deželnimi pridelki ali za trgovino z mešanim blagom, z 2000 kvadr. m vrta, na zelo prometni ulici tik cerkve v Ptuju, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša se pri Ani Zore, Ptuj, Zrinsko-Frankopan-ska ul. 10. 2891 vsa konkitrziia masa Jo Neskudla trgovina in obrt cerkvenih paramentov, Ljubljana, Sv. Petra cesta as V prodajo gredo vse terjatve, inventar, »loga z vsemi potrebščinami, kakor stoji in leži. Pogoji so na vpogled v pisarni drja* Henrika Turna, odvetnika v Ljubljani, Mikloličeva cesta 131 kot upravitelja mase« — Pismene ponudbe je vložiti v osmih dneh. žrebanje v drž* raz. loterij Zadnji (miHjonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 20. novembra so biH izžrebani naslednji dobitki: Din 2000 št. 9742, 47476, 75085, 96875« Din 500: 1.896, 8 19.182, 27.723, 29.215, 37.745, 37.747, 37.767, 47.449, 48.321, 48.326, 57.333, 57.338, 57.377, 68.734, 68.772, 69.121, 75.153, 75.170, 76.623, 78.013, 82.462, 86.981, 87.838, 87.857, 87.867, 96.867, 96.879, 98.103, .035, 8.059, 8.081, 8.093, 16.005, 16.037, 17.901, 17.955, 19.154, 29.282, 33.763, 33.795, 35.362, 35.373, 35.381, 36.626, 36.699, 37.777, 37.789, 39.527, 39.600, 42.964, 44.149, 46.636, 47.415, 48.337, 48.349, 48.399, 49.481, 49.498. 56.002, 56.090, 57.329, 58.810, 58.872, 58.885, 59.532, 67.512, 67.534, 67.566, 67.599, 69.135, 69.428, 72.060, 73.798, 73.989, 75.020, 75.065, 75.088, 76.640, 76.679, 77.232, 77.263, 77.316, 77.321, 77-366, 77-383. 86.982, 86.985, 87.000, 87.204, 87.208, 87.227, 87.242, 87.253, 78.872, 87.893, 87.903, 87.910, 87.979, 89.183, 96.659, 96.673, 98.143, 98.170, 98.933, 98.952, 98.985. Dne 21. novembra so biH izžrebani naslednji večji dobitki: 40*000 DIH srečki št.: 13.078, 38.839; 30.000 Din srečka st.: 72.198; 10.000 Din srečke št.: 11.621, 15.722, 55.870, 89.910; 4.000 Din 4.468, 6.S29, 9.561, 10.045, 44.431, 49.702, 56,327, 60.162, 67.526, 84.070, 84.328. 96.672; 1.498, 1.498, 2.670, 2.690, 4.269, 11.310, 11.481, 19.609, 23.896, 24.986, 46.624, 55.948, 56.000, 87.347, 87.719, 95.373. 24.753, 57.015, 95.596, 2.000 Din *rečke št 11.890, 12.174, 12.179, 16.581, 18.161, 18.955, 27.560, 30.063, 32.756, 40.563, 42.873, 45.746, 59.328, 71.179, 74.271, 74.412, 70.797, 80.520, 95.581, 96.821, 98.336, 99.352. Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 5. decembra. Ker so vso srečke razprodane. Izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru < okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c.19