"oitnlM oianins • gotovim. Leto XVII., št« 297 Ljubljana, sreda 23. decembra 1936 Cena 2 Din JpravmStvo. ujurnjana, Knafljcva ulica o — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Lnseratnj xidelek: Ljubljana, Selen-Duigova ui. 6 - ret 5392, 3492. Podružnica Maribor: Liosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št 190 Računi pri pošt Cek. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga iisio 78.180, Wlen št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, inafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. MariDor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. NAPETOST V EVROPI POPUŠČA Zbližanje med Francijo in Anglijo na eni ter Italijo na drugi strani je znatno razčistilo mednarodno ozračje Poljska zunanja politika Pred senatnim odborom za zunanje zadeve je imel minister Beck ekspoze, v katerem je označil poljsko zunanjo politiko v sodobnem stanju. Minister Beck ne spada med zgovorne diplomate. Ne poteguje se za prilike, da bi poprijel za besedo ter pred velikim forumom tolmačil bodisi svoje ali vladne poglede na zunanje politične probleme Poljske. Je tedaj med onimi politiki, ki jih bolj veseli akcija po sebi, nego veliki govori o njej. Zato vzbudi tem večjo pozornost prilika, ko se vendarle tudi prvi diplomatski predstavnik poljske republike obširno in povsem službeno izjavi. Težišče svetovne politike je v teh časih obrnjeno drugam v področja, kjer Poljska ni prvenstveno angažirana. To težišče se je bilo v zadnjih mesecih koncentriralo na Sredozemlje, v prvi fazi, ko se je tamkaj radi abesinske zadeve razpletel angleško-italijanski konflikt, in kasneje, ko ga je španska nesreča premaknila nekoliko bolj proti zapadu, pa ga hkrati še bolj poostrila in pri tem vanj vmešala še Nemčijo. Poljska je pri vsem tem dogajanju mogla ostati precej neprizadeta ob strani. Posledice tega se čutijo tudi iz mirnega stališča, ki odseva iz Beckovih izvajanj. Kljub temu je seveda Beckov ekspoze povsem aktualen, to se pravi, da oomeni obravnavanje problemov, ki pripadajo k evropski skupnosti. Da opozorimo najprej na odnošaj do Društva narodov Tu ni odveč, naglasiti, da pomenijo Beckove besede afirmacijo te mednarodne institucije, kar je tem bolj pomembno, ker ni še daleč čas, ko so se iz Varšave čule na račun Ženeve jako skeptične besede in ko se je zdelo, da Poljska nima več bistvenega interesa na njej. Danes pa je Varšava bolj nego doslej zainteresirana na uspevanju Ženeve, zakaj država, ki je postavljena med dva tako velika in opasna soseda, kakor sta Nemčija in sovjetska Rusija, nikdar ne more resignirati na zaslom-bo, ki jo predstavlja zanjo Ženeva, zlasti dokler stojita za Društvom narodov Francija in Velika Britanija. Drug veliki kompleks, ki je v njem Poljska najtrdneje zvezana z aktualnimi evropskimi problemi, je razmerje do Rusije in Nemčije. Beck ni mogel, da ne bi omenil nekaterih govorov na boljševiškem kongresu, govore, ki so vzbudili negodovanje tako na Poljskem kakor v baltiškem področju, saj so zveneli kot prikrita pretnja z možnostjo sovjetske intervencije v danih okolno-stih. Toda da takim govorom ni treba pripisovati večjega pomena, nego ga imajo, je pokazal sam Beck s tem, da se je zadovoljil s pomirjajočimi izjavami moskovske vlade. Na tej strani Poljska ne bo iskala konfliktov, to izhaja jasno iz Beckovih izvajanj Beck je smatral tudi za potrebno, da še posebej in znova naglasi, kako Poljska nima nikakega interesa niti potrebe niti namena, da bi se pridružila kakemu ideološkemu bloku. S tem je Varšava ponovila, kar je bilo znano že takoj iza niirnberškega hitlerjevskega zbora, pa se hkrati ogradila zoper os Berlin - Rim, ki se je otvorila v Milanu, prav tako tudi zoper zvezo Berlin - Tokio Beckova odpoved, kakor rečeno, ni nova, pa je tudi povsem sama po sebi umljiva. dasi se je še pred nedavnim skušalo napraviti razpoloženje za trikot Berlin - Rim - Varšava. Poljska diplomacija se zaveda, da mora storiti vse, kar je potrebno, da ostane glede na nemško-ruska nasprotja naj-striktneje nevtralna, zakaj kakor hitro se primakne k eni strani, se s tem izpostavi nevarnosti, da postane bojišče obeh orjaških nasprotnikov. Odklonitev ideoloških front pomeni za Poljsko toliko kot nadaljevanje politike, s katero je odklonila svoj čas francoski predlog za veliki vzhodni pakt. Pomembna je tudi izjava o odnošajih do Nemčije. Da je Beck naglasil potrebo po nadaljnjem sodelovanju med Nemčijo in Poljsko, je povsem umljivo. tem bolj, ker se je ta čas Varšava znatno približala zopet svoji prvotni koncepciji, ko je obnovila tesnejše stike s Francijo v diplomatskem in v vojaškem oziru, pa prav tako z Rumunijo. Ali celo Beck ni mogel mimo tega. da ne bi bil omenil tudi nekih motenj, ki so se v zadnji dobi pojavile med Berlinom in Varšavo. Saj vemo. da se te motnje množijo, da se tičejo zlasti obravnavanja manjšin na obeh straneh, pa Gdanska. železniške zveze med Vzhodno Prusijo in rajhom preko poljskega ozemlja in še tega in onega Kolikor je narasla moč Nemčije, toliko močneje se na poljski strani uveljavlja nacionalna opreznost Podoba je, da bo Beck v bodočih ekspozejih moral že več kritične analize posvetiti odnošajem do Nemčije, dočim sedaj še izhaja z vljudno omembo in z zagotovilom pozitivnega razpoloženja za bodoče in sedanje sodelovanje. Kakor je malo omenjena Češkoslovaška. je vendar tu ugotoviti izboljša- London, 22. decembra, b. Napoved sklenitve takozvanega »gentlemen's agreemen-ta« med Italijo in Veliko Britanijo o Sredozemlju je dala londonskemu tisku povod za več značilnih komentarjev, ki potrjujejo prvotno domnevo, da bo italijansko-an-gleški sporazum že v kratkem podpisan. »Observer« je mnenja da čakata sedaj Eden in Grandi samo na ugoden trenutek za objavo sporazuma 0 vsebini sporazuma sicer še niso znane nikake podrobnosti, vendar se domneva, da ne bo prinesla nika-kih senzacij v italijansko-angleških odnošajih. List pravi med drugim; Sporazum sam na sebi bo nekoliko zameglen. ker bo vseboval le medsebojno priznanje britanskih in italijanskih interesov v sredozemskem bazenu in sicer na osnovi statusa quo. Toda psihološki in moralni pomen sporazuma ne bo zaradi tega nič manjši spričo zapletenega mednarodnega položaja v katerem je prišlo do njeeove realizacije. Francija, ki se sama pogajanj ni udeleževala, ceni vrednost tega sporazuma prav s te strani. Ker pa je bila ves čas informirana o raz\'oju italijansko-angleških pogovorov, ne dvomimo, da se bo tudi sama pridružila italijan-sko-angleškemu dogovoru s separatnim sporazumom z Italijo v mejah, kakor jih določa »gentlemen's agreement«. »Sunday Times« poudarja med drugim: Bilo bi zmotno misliti, da mora biti politika kakršnekoli države, pa naj bo fašistična ali demokratična, stalna. Nasprotno, spreminja se neprestano in ena izmed glavnih nalog naše demokracije mora obstojati v tem. da ne ponudimo nobene neprimerne prilike silam katerih politika bi mogla dovesti do v-jne Zaradi tega smemo odobriti napovedani >-gentlemen's agreement« med Italijo in Veliko Britanijo in moramo samo obžalovati, da sta potekli že najmanj dve leti. odkar ie hi! ponovno predložen nov načrt zapadnega Locarna. a se do dane? še vedno nič ni stor'lo Naša politika mor" trenutno stremeti samo zn tem da omej: mo sporne sfere v svetli pri tem pa izkoristimo sleherno ugodno nriliko zr. nove lokalne srn ranči je miru Problem miru je morda res nerešljiv v svoji celoti, rešljiv pn je v posamemih delih Francija in sredozemsko vprašastje Pariz. 22. decembra b. Iz zanesljivega vira se doznava. da bo v kratkem objavljena skupna iziava angleške jin francoske vlade glede Sredozemlja. Namen te izjave bo, da Francija in Anal-ija tudi slede Sredozemlja poudarjta popolno solidarnost njunih interesov, kar naj vpliva na merodajne rimske kroge v tem smislu, da se iz sporazuma med Rimom in Londonom nikakor ne izključi Pariz. V tukajšnjih političnih krogih so mnenja, da tudi do sporazuma med Parizom in Rimom ni več daleč. V pogajanjih med obema državama vprašanje definitivnega prjznana italijanskega imperiia v obliki predložitve novih poverjenih pisem novega francoskega poslanika v Rimu ne bo igralo zaenkrat nobene vloge, kakor ni to vprašanje igralo nobene vloge niti v pogajanjih med Rimom in Londonom. Francija se za ta skrajna korak ne more odiočiti, dokler tega vprašanja načelno ne likvidira svet DN. ki se sestane na redno zasedanje dne 19. januarja 1937. Domneva se. da je Francija v tem siiiH« obvestila tudj rimsko vlado, kj je baje j>okaza-la popolno razumevanje francoskega položaja- Trezisi glasovi iz Nemčije Berlin, 22. decembra, b. »Deutsche A'!gc-meine Zeiitung« objavlja uvodnik. k: ga posveča splošnemu nemiru v svetu. Pri tem se peča posebno z onim najnovejšimi izjavami, s katerimi je analc.šk- zunanji minister Eden močno podčrtal angle^ko-fram-cosko sodelovanje v vseh glavnih evropskih vprašanjih. Lvs>t je mnenja, dn ne b) mogoče izvesti prave organizacije tni.ru brez sodelovanja Nemčije, ki jo je treba pritegniti k delu kot enakopravno med enakopravnimi. Ti in podr»bn članki drugih nemšk;h listov dokazujejo, da so pričeli v Berlinu merodajni krog' reakiejš ■ vrednotiti pomen an glešloo-f ranenetk o-h <>1 gijskiv medsebojnih zagotovil o to' nomor«. kar pomeni, da je znlegel pouk iz I ondo-na. ki je v zadnjem času poka.z^l 'd^/čn" tendenco da zgradi vse rofrebne zveze m mio Nemčije in brez nie. P" prv">tri "R -skrbljenosti in vznemirjenost« se p^avPa- /O TlfJSOVi O TV>fr.f4v ••■V-TM" r>"J' Poznanje teritorialne integralnosti Jugoslavije Dunaj, 22. decembra, p. Tukajšnji diplomatski krogi se mnenja. -lagoma spet umirja in prehaja v normalen tir, ki mnogo obeta za nadaljnji razvoj. Italijanske koncesije Angliji Loadon, 22. decembra, k. čeprav je bil teren za angleško in francosko stvarno priznanje abe?inskega dovršenega dejstva skrbno pripravljen, je vest o rimskem aktu poslanikov Anerlije in Francije vendarle vzbudila precejšnjo oezomost. Predvsem so si v Londonu na jasnem, da je Francija storila ta korak zato, da demonstrira svojo solidarnost z Anglijo, ne da bi sama izkušala izbili iz cele zadeve kakršnihkoli koristi ali koncesij. Zato so tem večjega pomena koncesije, na katere je pristala Italija v korist Angležem, da je dosegla priznanje vsaj de facto za svoje izvojevane pravice v Abesiniji. »Evening Standard«, Morning Post« in drugi listi danes že ne prikrivajo več tega, kar bi se moralo še včeraj smatrati za hudo indiskrecijo. Po njihovih informacijah je italijanska vlada sveiano izjavila: 1.) da je bila po zasedbi Abesjnije dosežena skrajna meja njenih aspiracij po afriških teritorijih; 2.) da angleškega pomorskega gradbenega programa za Sredozemski bazen ne Oo smairala, kakor da je naperjen proti njej. Tudi Zedinjene države Rim. 22. decembra, g. Vlada Zedinjeni« držav je sklenHa slediti Angliji j.n Franciji ter namesto poslaništva v Ad.'s Abebj ustanoviti generalni konzulat Ameriško poslaništvo v Adis Abebi je bi1 o ustanovljeno »k pred izbruhom vojne v Abesjniji. Opustiti Saoce vse, kar bi moglo ovirati ugodno razvijajoča angleško-italijanska pogajanja Rim, 22. decembra, b. Dočim se je italijansko časopisje še pred nekaj dnevi zelo zavzemalo za Francovo vlado ter boj med fašizmom in komunizmom na španskih tleh, se zadnje dni zlasti Pa P° znanem Edenovem govoru o Špan ji, opaža čedalje večja rezervirano«' in previdnost. Udarne besede jin izrazij simpatij za Franca so stopili v ozadje. Poročila o poteku španske državljanske vojne so zelo kratka im suha. izročeno je iz njih vse, kar b; kazalo na vmešavanje tuj h držav. Prenehali je fcudj kampanja pro*i5 nekaterim zainte-resiiraniiim državam- V »n formiram h poli-t:čnih krofih zatrjuješ. di je ta sprememba o pisa/nju italijanskega pasopi-sia v neposredni z-vezi s pogajanju med Rmorn in Londonom, kar si tolmačijo ceAo kot prvi konkretni rezultat teh pogajanj. Italija gleda sedaj na položaj v Španiji mirno n smatra, da je napetost že popustila. V svojih mednarodnih naporih stremi predvsem po uredili vi s viojih odnošajev z obema zapad-raima velesilama in se hoče zato izogniti vsemu, kar b- kakorkoli utegn-lo zavret; izboljšanje položaja v tej smeri. V u-radnih kroklepl v Interesu miru VseameriSka konferenca je odklonila vojno kot sredstvo za reševanje sporov, kakor tudi uporabljanje kemičnih sredstev v vojni in teritorialna zavojevanja Rim, 22. decembra, b. Uradni komunike italijanske vlade poroča, da sta angleški in francoski poslanik obvestila včeraj ita- nje dosedanjega razpoloženja. Saj smo bili vajeni v dosedanjih diplomatskih enunciacijah čuti vse ostrejše, dasi povsem neutemeljene tone. Tudi iz druge zveze vemo. da so se odnošaji med Prago in Varšavo zares začeli boljšati; dejstvo, da je našla ta ugotovitev vsaj skromno omembo v Beckovem ekspo-zeju, smemo smatrati za dobro znamenje za bodočnost, tem bolj, ker se je v tej zvezi toplo omenila tudi vsa Mala antanta. Posebno interesantno poglavje se odpira z Beckovo opozoritvijo na kolonialne interese Poljske. Poljska prijava kolonialnih zahtev ni nova, toda Beck ji je dal prav posebnega poudarka, kar je tem važnejše v dobi, ko najavlja Berlin svojo veliko ofenzivo v tem pogledu. Poljska je sprožila svojo akcijo nedvomno v pravem času. zakaj prisiliti more Evropo, da obravnava v enaki meri tudi poljske potrebe in poljske zahteve, ki stvarno niso manj utemeljene od nemških. Pariz priznala Abeslnlfe lij«nskega zunanjega ministra grofa Ciana, da sta se angleška in francoska vlada odločili za ukinitev dosedanjih poslaništev v Adis Abebš, ki bosta, izpremenjenl v navadna konzulata s funkcijami generalnih konzulatov. Grof Ciano je izrekel poslanikoma italijansko zahvalo za ta korak obeh vlad, ki pomeni de facto priznanje sedanjega položaja v Abesinjji. V diplomatskih krogih pripisujejo seveda temu koraku Londona in Pariza izredno velilk pomen. V njem vidijo pravo božično poslanico, ki naj olajša sedanjo splošno napetost v svetu. Izprememba angleškega in francoskega poslaništva v Adis Abebi v generalna konzulata sicer še ne predstavlja priznanja de jure italijanske aneksije Abesinije, vendar smatrajo v Rimu, da sta s tem svojim najnovejšim korakom angleška in francoska vlada omogočili vpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev med Rimom, Londonom in Parizom, kar seveda ne bo moglo oetati brez ugodnih posledic za nadaljnji razvoj evrop skega položaia. Italijansko časopisje izraža upanje, da pomeni korali Londona in Pariza najboljše znamenje za razčiščen je vseh drugih Buencs Aires, ±2. decembra. AA. Vse-ameriška konferenca je na svoji včerajšnji seji sprejela skupaj 37 predlogov. Med njimi so posebno važni naslednji: 1. Vse ameriške države izjavljajo svojo popolno juridično svobodo, nedotakljivost svoje suverenitete in obstoj solidarne demokracije. Ker bi se v«ak napad na Ameriko tikal vseh držav vseh treh Amerik, naj pripravijo vse države v Ameriki vse ukrepe. ki jih določa pogodba o ohranitvi in vzpostavitvi miru. Teritorialna zavojenja se odklanjajo. Nasilnosti nad lemi ozemlji se ne bodo priznale ter naj se spori rešujejo mirno z mednarodnim sodnim postopkom. 2. Bolivijski predlog o definiciji napadalca in za uporabljanj0 sankcij se izroči odboru strokovnjakov 3. Vsem vladam se priporoča, da z občimi dogovori orne je oboroževanje, kakor to zahteva red v notranjosti in možnost obrambe države. 4. Vseameriška konferenca odklanja vojno kot sredstvo za reševanje sporov med j državami. Prav tako odklanjajo uporabljanje kemičnih sredstev v vojni, ker ta sredstva po nepotrebnem povzročajo strahovita opustošenja. Civilno prebivalstvo mora ostali zaščiteno od posledic vojne. OstaJi predlogi se nanašajo na prometna in gospodarska vprašanja. Važna konSerenea v Gran Chacu Asueion, 22. decembra. AA. Semkaj je prispe! brazilski zunanji minister Silva in takoj obiskal paragvajskega zunanjega ministri. kateremu je izročil vabilo zunanjih ministrov Argentine. Brazilije. Cila in Urugvaja, da nai čimprej pride v Bueno-s Aires. kjer se bi vršila važna posvetovanja o Chacu. Na tej konferenci bi se rešila vsa teritorialna vprašanja, ki naj se urede izven ameriške konference. jOOO žrtev potresa stresni sunki pri San Vincentu se ponavljajo 25.000 ljudi brez strehe San Salvador, 22. de-embra. k. Potres prj San Vincentu je povzročil mnogo hujšo katastrofo, kakor se je prvotno domnevalo. Pod razvalinami San Vrncenta je obležalo okrog tri tisoč ljudi. Tretjina od njih n; več med živjm. Potresi na tem ozemlju sicer niso tako redek pojav, vendar takega razdejanja ni bilo že od 1. 1879. ko je bik) mesto poleg več Okoliških naselij prav tako hudo prizadeto. Reševalna akcija, ki jo vodita predsednik republke Mart j ne z in notranji minister, je v poinem teku, vendar bo samo odlkopavanje žrtev trajalo še več dni. Okrog 25.000 ljudi je izgubilo domove in skoraj vse so morale oblast; v okolici mesta spraviti pod šotore. V posameznih zasilnih taborišč h 90 danes organizirali tudi kuhinje. Premožnejši ljudje so se zatekli v bližnio Apastenuo. ki i' potres nj prizadejali skoraj nikake Škode. Potresn; suraki se ponavljajo ier se je do tal zrušilo mnogo napol že razdejanih po-slop j. Škodo, kj jo je napravil potres. 90 po doslej zbranih podatkih oceniil; na 200 milijonov colonnov (okrog 4 milijarde Din). Papeževa bolezen Rim, 22. decembra, br. Uradno poročajo, da se je zdravstveno stanje papeža zopet nekoliko izboljšalo, vendar pa bolnik do nadaljnjega ne sme zapustiti postel»e. Zato so odpovedani vsi božiča; sprejemi. Običajno božično poslanico, kj bo letos jzredtno kratka, bo popež preči tal v postelji. Prenašala jo bo vatikanska postaja na kratke valove.- Oddaja se bo pričela v četrtek ob 12.30. Istega dne ob 23.55 bo prenos polnočnice iz cerkve Re-gjna Coeti v Rimu. ceskosluvaika m P~«*i**!five izjave zunanjega iukist?a dr« Kro?te o oilnošafih med cb?ina državama Lonu^ii, dece-moru. o. Tukajšnji »D;iiMy Lxpress« objavlja za mm .v r izgovor s če.viuosjovašk.m zunaiajtini ministrom dr. KroMo, iz katerega posnemamo: .\a vprašanje, alj je (nago- s^razu.. ineJ Nemčijo un CSR, je dr. Kroiia odgovoril: ->-vled Nemčijo n ČSR nj nobenih res- mih ncopiot j niili političnega, nit, teritorialnega značaja. Napetost z Nemčijo je v neposredni zvezi z razmerjem Nemci i co zupainih veiesi, posebno do Francije. Nove sence v naše medsebojne odnošaje je vrgla nemška protibo jševiška propaganda. Mi smo edina demokratična drsava, ki jo r.emška propaganda na tak način st.gmai-zina. Prepričan sem. da je m: J vsemi državami mogoč takozvsn »gentLme.,-s agreement«. Pog-oj za to je samo ta. da se že enkrait neha neodgovorna propaganda, k; več j obste/sra nasnrotja ivmesto da b j:>h skušala omili'i. Sem pa tud v tem pogledu oplinvst. dasi se z:irad teslovaš'ce zveze z Ruc>Vo. Ponovno hhko izjavim, da je drža v v Evropi, k bi jih komunistični bacil tJ.ko malo ra/jednl kakor našo državo. Zato smo prepričan;, da bj bila vsa mednarodna javnost na naši s'rani, ako b; nas Nemčija napadla s proii -komunistično pretvezo. Prav tako smo prepričani, da ne bo Nemčija še enkrait zfl-greš a napake, ki jo je storjla leta 1914. CSR je danes vojaško tako pripravljena, ela ne more zlahka postati plen kogarkoli. V prm;-cu neizzvanoga napada na nas pa b svet prav gotovo nc molčal in d-"v -nk križem. Ugoden vtis v Berlinu Berbn. 22. decembra, b. Najnovejše izjave češkoslovaškega zunanjega ministra presojajo v tukajšnjih krogih zelo po z t v-no. »Bcrliner Borsenzr Vung« je mnenja, da je sedaj že podana osnove za pozntiv.TK> so-dslovamje pr; reševanju podonavskega piro-b'-ema tudi s ČSR. List srd!. da je dr. Kro-fta podal svoje pomirljive izjave v zvez; in pod vt som ;ita\i jansko-nemškega a:delovanja v s'e>drji Evropi, kar pa je v to-li:kp. lu-mčn. ker so odgovorni češkoslovaški! državniki že nonovno govorili v istem smislu, le da ie bil tedaj Berlin gluh 'a vse ta. k p in podobne nasvete iz Prf.ge Šele mjneve^š razvoj. k; ie med d~w?<:»Ti pri-rerel tudi POg'cJ>ljeno sodelovanje cbeh za-radn h velov'. je vpl:val ni nerf§V kro-2e. da so kon?no oJ»rrrli svo'a ušesa '-idr za besede dru0'-ebn.o sosedah, kar v zadnjem času ni bila nemška nav?»ih. Narodna skupščina Kompromisna izvolitev 6 skupščinskih odborov — Prihodnja seja bo sredi januarja Beograd, 22. decembra, p. Narodna skupščina je imela dane« svojo zadnjo sejo pred božičnimi počitnicami, ki bodo trajale do srede januarja. Izvolila je 6 odborov za proučitev od vlade predloženih zakonskih načrtov, med katerimi je tudi predlog za ratifikacijo konkordata z Vatikanom. Za volitve odbora ni vladalo posebno zanimanje, ker so bile po sporazumu med klubi za vse odbore vložene kompromisne kandidatne liste. Zato je bila tudi udeležba na današnji seji slabša od one na zadnjih sejah. Seja se je začela ob 10.20. Po prečitanju zapisnika sta zahtevala popravke posl. Velja Ačimovič in Manfred Paštrovič. Prvi je rekel, da v zapisniku ni zabeleženo, da nekateri ministri še niso odgovorili na njegove interpelacije. Posl. Ačimovič je svoj protest utemeljeval, predsednik čirič pa ga je ponovno pozval, naj govori le o zapisniku. in mu je končno odvzel besedo. Posl. Paštrovič je izjavil, da v zapisniku ni točno zabeleženo, zakaj se je na včerajšnji seji odrekel besedi. Storil je to zato. ker mu je predsednik dal besedo le pod gotovimi pogoji. Kritizira5 je postopanje predsednika Čiriča. Pri glasovanju sta bila oba spreminjevalna predloga, odnosno zahtevana popravka odklonjena. Posl. Voja Lazič je protestiral, da se je seja začela šele po 10. uri. čeprav je bila napovedana že za 9. Predsednik jc odvrnil, da so krivi poslanci sami, ker jih ob 9. ni bilo v dvorani toliko, da bi bila seja sklepčna. Sporočenih jc bilo nekaj prošenj in pritožb, nakar so sledda vprašanja na predsednika. Posl. Voja Lazič je vprašal, ali je res, da je upravni odbor narodne skupščine sklenil nabaviti dva osebna avtomobila za svojega predsednika in za predsednika finančnega odbora. Govorniku se avtomobila nc zdita potrebna in sprašuje zato predsednika Čiriča, ali bo potrdil nakup obeh avtomobilov, ako je res sklenjen. Predsednik Čirič je odgovoril, da doslej od upravnega odbora še ni prejel nikakega takega sklepa. Sicer pa jc imel predsednik finančnega odbora že doslej vedno na raz- polago avtomobil. Ali je avtomobil potreben tudi predsedniku administrativnega odbora, je treba pač pustiti v presojo temu odboru samemu. Tudi če se bosta avtomobila kupila, ne bosta nikaka luksuzna avtomobila in oba skupaj ne bosta veljala preko 200.000 Din. če bo narodna skupščina pri svojih izdatkih lahke ta znesek prihranila, potem po njegovem mnenju pač ni razloga, da bi se morebitni sklep administrativnega odbora ne izvedel. Posl. Lazič se s tem odgovorom ni strinjal in je menil. da predsednika omenjenih odborov lahko izvršujeta svoji funkciji brez avtomobilov, kakor jih morajo predsedniki drugih odborov. Na neko interpelacijo posl. Mite Dimi-trijeviča je minister pravde dr. Subotič odgovoril. da je odredil, naj se s političnimi kaznenci v Sremski Mitrovici in Mariboru postopa po blagih navodilih, čeprav jim sodišče v obsodbah ni priznalo nikakih ugodnosti, kakršne dopušča zakon za politične obsojence. Posl. Dimitrijevič se je z ministrovim odgovorom zadovoljil. Narodna skupščina je nato prešla na dnevno red. Izvolila je v 6 skupščinskih odborih po 21 čianov in namestnikov. V odbor za prouč tev načrta zakona o rečnem ribarstvu so bilj med drugim ^voljeni Anton Kersnik, Avgust Lukačič. Milan Mravlje in dr. Lovrenčič, v odbor za proučitev konikordata pa so bili izvoljen dr Vojii-slav Jan ji č. Artur Mahnjk. dr. Mile Mšku-lin. dr. Velko Milič, Niko Lazarevič. Kar-lo Gajšek, MIlan Dobrovič. dr Mile Gla-viin č, Ljubomiir Nantič Anton Videč. dr. Čas lav Nikitovjč, Luka Kostrenčič Mihaj-lo Lješevič, dr. Kosta Kuma.nudi. dr Lju-devjil Auer, Pava o Matica, dr. Vaša Jo-vnnovč, dr. Ivan Jančič VeBmjr Jojiič, Mita Drm ifrijevič ;;n M dan Banič namestniki so Ivan Prek^ršak. dr Anton Novaičan in dr. Koce. V odbor za proučiitev načrta zakona o pooblaščenih inženieriih so bili mpJ dragim; izvoljeni Ivan M^horič. M -lan Mravlje, dr Franjo Šemrov. Franjo Zupcinčfe. namestnika na Rudof Plesiko-v'č im Star.ko Lenarčič. S tem je bil dnevn- red narodme skupščine izoroan. Predsednik ie razglas 1 da bo prrhiodTiio seio ^Vlical pismena Sew se je zaključila ob 11-45. Pomen Mak antante ¥ pariških oseh Od solidarnosti Male antante je v veliki meri odvisna stabilnost srednje Evrope Pariz, 22. decembra, b. Oficioznj »Tempe*: je objavil uvodnik, posvečen položaju v f-rednji jn jugovzhodni Evropi. V njem jKJudaria med drugim; Od solidarnosti Male an;.anie je v velikj meri odvisna stabilnost srednje Evrope. Najnovejši dogodki, posebno Antonescovj razgovor; v Parizu, so veliko pripomogli k okrepitvi tega bloka. Danes je gotovo, da bi 6leherna kršitev določb trianonskega miru pomenila direktno ogrožane vseh treh držav, kajti poslednji cilj srednjeevropskih revizionistov ie oslabitev Male antante. Iz gospodarskih razlogov se v poiitikj Beograda. Prage in Bukarešte lahko sicer pojavijo različne težnje, toda nihče ne sme pozabitj, da so vse tri države solidarne v vseh bistvenih podunavskih vprašanjih. Elastičnost jn pr.llagojevanie posameznim nanovo nastalim položajem "v srednji Evropi sta Mali antantj celo potrebna, ako naj se z uspehom postav, vsem nevarnostim v bran. Zato je tudj prav. ako ostanejo zveze, k; spajajo vse tr; države, bolj splošnega značaja, ker se bo Mala antanta na ta način lažje lahko vključila v splošna prizadevanja za ohranitev miru. Nedvomno je potrebno urediti razmerje Male antante do Italije, ker si brez italijanskega sodelovanja uredjrve podunavskega vprašanja ne moremo misliti. N;č manj potrebno ni sodelovanje s Poljsko, ki ie v zadnjem času pokazala veliko preorientacijo v svoji zunanji politiki, kar dokazuje tudi najnovejši Beckov ekspoze. V Varšavi nedvomno razumeio, da bi normaliziranje odnošajev med Poljsko in Malo antanto predstavljalo za Poljsko samo velike prednosti v primeru novjh evropskih zapletljajev. Sporazum med Prago itn Varšavo naj bi sedaj utrdil že obstoječe zveze med Parizom i-n Varšavo ter Varšavo in Bukarešto. Nemška nasprotna propaganda tega potrebnega zbli-žanja ne bo mogla ustanoviti, ker je brez vsake podlage nemškj očitek, da je danes ČSR samo prehodno ozemlje Sovjetske un.iie. Zadoščenje dr. Rapetii Sodni odmev časopisnega ^....ja Ljubljana, 22. decembra. Pred okrožnim souiscem je trna uanes razprava v tiskovni tožbi šeia ljubljanskega centra Aeroputa ur. Kapeia pioti odgovornemu ureoiuKu »SlovensKega domu*. Ko se je zgodila poleti ona pretre-sujoča avionska nesreča pri Ljubljani, je »biovenski aom« mea drugim napisal, oa imamo v našem zrakopiovslvu ljudi, ki se nanj ne razumejo, ki nimajo posiuha za brnele avionov in ki jim življenje potnikov ni tako pri srcu, da bi odložil, svoja mesta, ako se ne čutijo sposobne za ta odgovorni poklic. Nato je navajal, da je ponesrečeno leta.io nagajalo že prejšnji večer pri odletu s Sušaka, da je bilo sploh staro in da bi morala onega usodnega jutra na letališču že pri odletu spoznati nepravilnost v delovanju motorja, če bi imeli strokovnjake, ko so vendar to spoznali celo laiki, ki so tisto jutro letalo slišali. Tudi v kasnejših poročilih in polemikah je »Slovenski dom« napisal še par stvari, ki so merile na dr. Rapeta. Ta je zaradi tega vložil proti listu tožbo, o kateri je danes razpravljal senat s s. o. s. Ivanom Brelihom kot predsednikom in s. o. s. Gorečanom in Koba-lom kot votantoma. Dr. Rapeta je zastopal odvetnik dr. Anton švigelj, obtoženca pa zagovarjal dr. Miloš Stare. Obtoženec se je v preiskavi zagovarjal, da inkriminirani članki niso vsebovali neresničnih dejstev in da niso bili tako formuliram, da bi se moglo sklepati na določeno osebo. Prvi članek je bil napisan na dan nesreče m v razpoloženju ogorčenja kot upravičena kritika razmer v jugoslo-venskem civilnem letalstvu Pisec se ni mogel preje prepričati o resničnosti vseh trditev, ki jih je slišal od drugih ljudi in jih tudi kot take označil. Dr. švigelj je v svojem odgovoru na ta zagovor poudarjal, da bi bil moral obtoženec, odnosno pisec kot novinar pač vedeti, kako se ob sličnih prilikah širijo neosnovane govorice in vesti, na katere je opiral svoje domneve in svojo kritiko. Ako ni hotel počakati na objektivno preiskavo in ni hotel trditev potnikov preveriti po izvedencih, je storil to na lastno odgovornost. Res je uradna preiskava. odrejena od zrakoplovne komande ministrstva vojske in mornarice, ugotovila neresničnost trditev in očitkov »Slovenskega doma«. PričP so t"le zaslišane že v preiskavi in so bile danes na razpravi njihove izjave Samo prečitv®. r>sebno navzoči dr. Rapč icLuibKi katastrofi je se ua KraiKo pojasiiu uoi^uosli šefa ietaiSKega centra ia menanika pri ouietu letala. Pristavil je, ua g* je pri vioz.tvi tozDe vouna ie žeija, uau piscu an lnsp^-ratorju dotičnih čianKov možnost za dokaz, da je res on sokriv nesrečnih žrtev, če pa tega dokazati ne more, je tožiteij pač upravičen zahtevati, da dobi javno zadoščenje. ioziteljev pravni zastopnik ar. Švigelj je v svojem zaključnem govoru ugotovil, da se tožencu ni posrečil dokaz resnice za trditve m očitke, ki so izšli v »Slovenskem domu«. Obtoženčev zagovornik dr. Stare pa je dokazoval, da iz inkriminiranih sestavkov m bila jasno razvidna nobena oseba in da torej tožiteij v smislu zakona ni upravičen do tožbe. Članek sam je bil le kritika okolnosti, v katerih se je nesreča pripetila. On ne vsebuje ničesar, kar bi mogio škodovati zasebnemu tožilcu. Zato je tudi žalitev ali kleveta nemogoča, pa naj se obtoženec oprosti. Po tričefcrturnem posvetovanju je predsednik senata razglasil sodbo. Sodišče je spoznalo obtoženca krivega prestopka klevete po tiskovnem zakonu in ga je obsodilo na 5 dni zapora, ki pa se spremeni v denarno kazen 300 Din, ter na nadaljnjih 240 Din globe. Dalje mora plačati zasebnemu tožilcu 300 Din, povprečnino 500 Din in sodne stroške. V razlogih sodbe je predsednik izjavil, da članek kaže na osebo tožitelja, o katerem je znano, da je šel ljubljanskega centra in tudi sam pilot. Oba članka sta vsebovala trditve, ki so bile za tožitelja žaljive, katerih resničnosti pa se obtožencu ni posrečilo dokazati. Dva sina rase Kase ustreljena Adis Abeba, 22. decembra. AA. (Stefanii) Danes so zajelj Kalijsimi v pokrajini Soj št. dva sinov« rasa Kase. dedžasa Avero in ded ž asa Asfaxa. in ju takoj ustrelili. Pri zasedanju abesinskih jezer so našli Italijani 12 Evropejcev, med njimi tr francoske misijonarje iin 4 ženske, k so živeli v neki votlini v neprestanem strahu, da ne dožive usode svojfh tovarišev k so ii-h pobile ebesinske tolpe. Pnihod ifialoan-*krh letal so sonejeli 7 velikim n?vdirše-n7em saj so bi? že na koncu svojih si Ljjsti oix)zarraro. da se sedai upira italijanski nadoblasti v Abesiniji samo še ras Desta, 1 Beležke Odmev čiričevega govora Tudi v »Jutru« smo včeraj objavili na hrvatsko vprašanje se nanašajoče odstavke iz govora, ki ga je imel skupščinski predsednik Stevan čirič na shodu JRZ v Novem Sadu. Zagrebški listi so objavili do-tične odstavke brez komentarjev, med njimi tudi »Hrvatski dnevnik«, ki jih je prinesel v debelem tisku, a brez vsake pripombe. Komentar je napisal samo »Obzor«, ki je z govorom seveda zadovoljen. Zlasti pritrjuje izjavi g. čiriča, da ne more biti zapreka za pogajanja med dr. Mačkom in JIIZ. ako stoji dr. Maček na stališču hrvatske individualnosti. JRZ pa na stališču narodnega edinstva. Po mišljenju »Obzora« je narodno edinstvo ideološki in subjektiven pojm. o katerem se da debatirati. Zato prihaja »Obzor« do prepričanja, da ni nika-ke ovire za pogajanja Vprašanje je le. do katere meje in v kakem duhu sta pripravljeni združena opozicija in JRZ ustreči hrvatskim narodnim, političnim in drugim zahtevam. Tudi v glasilih JRZ in drutrih beograjskih listih doslej o čiričevem govoru nismo opazili še nobenem komentarja. Zopet en primer Nedavno so objavili skoraj vsi listi, med njimi seveda tudi slovenska glasila JRZ vest. da toži beograjska založna družba »Novo Delo« bansko upravo drinske banovine. ker še do danes ni plačala slik bivšega bana Velje Popoviča. Slike da so bile potem razdeljene po šolah in uradih širom drinske banovine. Sedaj pa objavlja polofi-cielno »Vreme« popravek družbe »Narodno Delo« v katerem pravi družba, da je res vložila tožbo proti banski upravi v Sarajevu radi neplačanih s'ik Toda te slike niso bile slike bana Velje Popoviča. nego slike pokojnega kralja Aleksandra in Nj. Vel. kraljice Marije. Radovedni smo če bo resnicoljubni »Slovenec« objavil sedaj tudi popravek »Narodnega Dela« ko je s takim zadovoljstvom ponatisnil vest o neplačanih slikah bana Velje Popoviča Naj pristavimo le še. da je to samo po sebi bila srda nehvnležnost saj so nekateri gospodje iz »Slovenčevecra« kroga iskali z istim Popovičem prav tesne stike, ko je bil notranji minister v Jevtiče-vi vladi. Poslanski klub JRZ je dob2! pravila Včeraj opoldne je bila dveuina seja po slanskega kluba JRZ. Prisoten je bil tudi predsednik vlade in stranke dr. Stojadinovič z nekaterimi ministri. Kakor pravi službeni komunike, sta bila ua dnevnem redu razprava in sprejem pravil za poslan ski klub JRZ. Načrt pravil je izdelal ožji odbor. O njem je bila na včerajšnji seji živahna debata, nakar so bila pravila z majhnim' spremembami od r hren a. Dr. Maček ln RaKi^evi Včeraj smo zabeležili, kako se v nekaterih zagrebških krogih tolmači kot znak nesoglasij med dr. Ma:kom in rodbino pokojnega Stjcfiana Radiča dejstvo da bo pričel Radičev sin Vladimir izdajati svoj posebni list. To tolmačenje je zabeležil tudi včerajšnji »Obzor«. ki pa izjavlja, da je docela pogrešilo in da med dr. Mačkom in Radičevo družino glede političnih vpra;anj ni nikakih nesoglasij. Vladimir Radič je pred objavo svoje namere glede izdajanja lastnega lista obiskal dr. Mačka, mu razložil svoj nairt in ga prosil za njegov pristanek Dr. Maček mu je pristanek dal in mu obljubil tudi uvodni članek za prvo številko Knjiga o Nikoli Pajacu Službeno glasilo JltZ »Samouprava« naznanja, da bo te dni izšla v njeni založbi knjiga o življenju delu in političnih idealih pokojnega državnika Nikole Pašiiča. Knjiga bo obsegala preko 300 strani in mora. kakor pravi »Samouprava«, postati prava ljudska čitanka, ki jo bo mora.1 prečitati vsak pristaš JRZ. Knjiga bo izšla najbrž tudi v slovenščini. Prevod bo oskrbel skoraj gotovo direktor »Samouprave« g. senator Smodoj. Obsodba draavg zaradi konfinasije V dobi Jevtičeve vlade je bil mostarski odvetnik dr. Smoljan konfiniran na ozemlju zetske banovine. Kakor poroča »Hrvatski dnevnik«, je dr. Smoljan zaradi tega tožil državni erar za odškodnino. O tožbi je v ponedeljek razpravljalo okrožno sodišče v Mostarju. ki je res obsodilo državo na pla-čilo 34.487. Din. Pole interpelacij. Proračun za tekoče poslovno leto jc bil sprejet 11 marca t. 1. S svojim zneskom 103.6 milijona dinarjev je bil najvišji od vseh dosedanjih Ker je imel nalogo sanirati mestno gospodarstvo je naložil meščanom velika bremena, vendar pa ni bilo drugega izhoda. Vsi predlogi, kako naj bi se izvedla sanacija brez povijanja davščin, so sc izkazali za nesprejemljive. Zaradi tega je mestni svet sklenil izjemen proračun, s katerim naj bi se mesto znebilo največjih in najtežjih bremen, ki so ga težila v zadnjih letih V Beogradu so nekatere proračunske postavke močno korigirali pa jc bil mestni svet prisiljen skleniti, da sc mora pri vseh materialnih izdatkih prihraniti 10%. 2upan je navajal, kako je ob:ina izplačevala zaostanke iz prejšnjih let ki niso bili vneseni v proračun. Plačala je za zaostale anuitete 4.5 milijona, za zaostale dobave pa 2.5 milijona dinarjev. Vrh tega je izplačala zaostankov za bivšo občino Zgornjo Šiško 400 000. za Vič 600.000 in za Moste 1.300.000 Din. V isto svrho so šli tudi vsi dohodki imenovanih treh bivših občin. ki so se nabrali od 15. februarja dalje. Na ta način je bilo izdano za priključne občine 2.700 000 Din. Občina je spravila v red anuitetno službo in so že v celoti plačane anuitete, ki so zapadle 1. oktobra t. 1. Nove dobave je plačevala sproti in je s tem pripomogla k močnejši cirkulaciji denarja, kar je imelo ugodne posledice za vse naše lokalno gospodarstvo. Točne slike o dohodkih mestne občine še ni mogoče podati, lahko pa se že sedaj reče, da prihajajo dohodki normalno Iz tega sklepa župan, da je prebivalstvo Ljubljane pravilno razumelo napore sedanje občinske uprave in da se je povrnilo zaupanje v mestno gospodarstvo, ki je bilo baje poprej že davno izgubljeno. Dalje je župan naštel večje finančne transakcije, ki jih je občina izvedla, med njimi posojilo za bežigrajsko šolo, za delavski dom in za mrliško vežo, posojilo pri Državni hipotekami banki in mestno obligacijsko posojilo za obnovitev likvidnosti Mestne hranilnice. Pri že obstoječih posojilih je občina deloma dosegla znižanje obrestne mere, zlasti pri Poštni hranilnici, pri Državni hipotekami banki in Mestni hranilnici . Zaradi znanega zvišanja občinskih davščin se je pokazala potreba po dovolitvi raznih olajšav v pogledu plačevanja. Po županovem zatrdilu je bila ogromna večina vloženih prošenj ugodno rešena. Svoj pregled o enoletnem poslovanju je zaključil župan z izrazom prepričanja, da se vrši finančno gospodarstvo tako, kakor si to more želeti vsak pošten in dober meščan. Mrliška veža Mestni svet je prešel na dnevni red. Načelnik finančnega odbora prof. Dermastia je poročal o pregledu mestnih blagajn, ki se je izvršil 2. t. m. Stanje blagajn se je točno ujema.lo z blagajniškimi knjigami in spisi in ie znašalo 17.3 milijona dinarjev. Isti poročevalec je poročal o najetju posojila 2 milijonov dinarjev za mrliško vežo na pokopališču. Posojilo je zagotovil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Finančni odlior predlaga. naj se odobri najem posojila po R°/n in v amortizaciji 10 let. Občina zastavi dohodke Pogrebnega zavoda ter nekatere hiše in zemljišča. M. s. dr. Korun je izrazil pomislek proti najemu posojila, ker načrti in proračun še niso izdelani. Doslej se je vedno govorilo, da bo mrliška veža veljala samo nekaj nad 1 milijon. M. s. Sušnik, dr. Ka-mušič in prof. Dermastia so zagovarjali predlog in zlasti opozarjali na potrebo, da se posojilo čimprej zagotovi, ker bo šele potem mogoče izdelati detajlne načrte. Pri glasovanju je bil predlog sprejet z večino glasov. Kazinski vrt za spomenik kralja Aleksandra Prof Dermastia je dalje poročal o pogajanjih z društvom Kazino glede odkupa 192 metrov sedanjega restavracijskega vrta, kjer uaj bi se postavil spomenik kralju Aleksandru. Društvo Kazina je pripravljeno brezplačno odstopiti potrebni prostor, zahteva pa-, da se omogoči vstop v Kazino tudi s strani, kjer bi stal spomenik, in pa drugič, da se mestna občina zaveže tako dolgo pustiti kavarni »Zvezdi« v najemu sedanji prostor pod kostanji, dokler ne bo izvedena otvoritev ulice ali pasaže preko sedanjega kazinskega vrta v smeri na Prešernovo ulico. Pristojni mestni odbori so na prvi predlog pristali, drugega pa odklonili, ker se mestna občina ne more vezati. da bi prostorov pod kostanji v »Zvezdi« ne odpovedala, dokler regulacija ne bo izvedena. Zato smatra občina, naj se odbor za postavitev spomenika sam pogaja z društvom Kazino. Občina ne more nositi stroškov za pripravo temelja za spomenik, saj bi ti po proračunih znašali okrog 950.000 Din. stavila pa bo v prihodnji proračun znesek 150.000 Din kot svoj prispevek. Razne zadeve Na. predlog finančnega odbora je bilo odobrenih So nekaj naknadnih kreditov, me>l njimi 200.000 Din soedalnemu uradu in 30.000 Diu za nove prometne značke po mestu. Odpisane so bile nekatere neizterljive najemnine v mestnih liišah Ln nekatere občinske takse. Ob tej priliki je bilo v načelu sklenjeno, da se oproste občinskih taks vse lutkovne predstave. Nove hiše že-lezničarskega fonda se do nadaljnjega opro-te kanalske pristojbine, ker je fond na lastne stroške zgradil kanale. Prošnja Zveze organizacij mestnih uslužbencev za odplačevanje imenovaJne takse v 35 obrokih in za božičnieo je bila odklonjena, ker je bil finančni odbor mnenja, da je ugoditev po zakonu o državnem računovodstvu in po zakonu o mestnih občinah nemogoča. Danili je bilo več pristankov za nove gostilniške koncesije, nekatere prošnje pa po bile zavrnjene. Več prosilcev je bilo sprejetih v občinsko domovinsko zvezo. Končno je podžupan dr. Ravnihar. ki jo proti koncu vodil sDjo prečital več samostojnih nr^dlorov ter izjavil, da bodo izročeni nristnjnim odsekom. Javni seji je nato sledila še tajna. ©dprta sme in dan so grolba vrata... Novo mesto, 22. decembra. Danes je preminila v banovinski ženski bolnišnici gospa Marija Mundschiitz, soproga novomeškega gostilničarja in lesnega trgovca. Pokojnica, mati dveh hčera, Marice, soproge banovinskega inže-njenrja g. Kadunca in Anice, je bila po rodu iz znane napredne Kolenčeve družine na Mirni. Njen pogreb bo v četrtek ob 15.30 iz mrtvašnice banovinske bolnišnice. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, hudo prizadeti rodbini naše sožalje! * Popoldne so položili v hladen grob soparo go inž. Medice, žrtev materinstva. Dolga povorka se je razvila od hiše žalosti na pokopališče. Posebno številne so bile v sprevodu matere, ki pač najbolj pojmujejo bridko usodo pokojnice. F^red hišo žalosti in na grobu so pevci zapeli pretresljive žalostinke. Ko so ob prvem mraku padale na krsto sveže grude, nI ostalo suho niti eno oko. Bodi ji lahka domača žemljica! Zmaga teniške reprezentance v Južni Afriki Zagreb, 22. decembra, o. Jugoslovenska teniška reprezentanca, ki se nahaja na mednarodni turneji, je dosegla novo zmago. Premagala ie reprezentanco zapadnih pokrajin Južne Afrike v razmerju 6:0. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved: Stalno vreme, v zaledju megleno, na jugu in na Primorju vedro. Dunajska vremenska napoved; Nobene bistvene izpremembe zimskega vremena pod visokim pritiskom. Maši kraji in Nauk velike tragedije še vedno razpravljanje v dnevnikih in med ljudmi Beograd, 22. decembra. Mita Dimitrijevič je poleg svoje hčerke Mile ze več um v grobu, a prestolmški listi prinašajo še vedno cele strani poročil o tragediji te poštene uradniške družine Vsak dan je kaj novega za presojanje dogodkov. ki so izzvali strele v mračni ulici in v pisarni sodišča ter položili v grob dva lepa človeka, katerima je vsak prisojal najlepšo bodočnost Zapeljivec nedoletne Mile Dimitrijevičeve inž. iStojanovič leži še vedno močno zastražen v kirurškem paviljonu državne bolnišnice in vsak dan so poročila o njegovem stanju ista: Dobro mu je, nobene nevarnosti ni zanj. Tako govorijo zdravniki in bolničarji ali pa orožniki, ki stojijo pred vrati. V sosednji sobi. kjer ležijo bolniki, ki jih je kruta borba za obstoj ali pa nesreča vrgla na bolniško po-fctelj, po hodnikih bolnišnice, po ulicah in lokalih pa se še vedno slišijo tudi glasovi: Skoda da ga ni ubil! — Kaka škoda, da sta morala zaradi tega objestnega mladeniča v gTob dva tako plemenita in koristna človeka, kakor sta bila Mila Dimitrijeviče-va in njen oče Zika. Vsi ti glasovi se ponavljajo, novo pa je zdaj to, da je Stojanovičev odvetnik dr. Radoje Vukčevič najprej umaknil svoj pri-ziv proti preiskovalnemu zaporu svojega klienta- ker je videl ali pa, ker je njegov klient sam ali pa kdo od njegovih naročil, naj se tako zgodi, ker je preiskovalni zapor s strogimi stražami v sedanjih razmerah najboljše varstvo, potem pa je odložil svoje zagovorništvo. Ko je včeraj dopoldne to dal pri sodniji na zapisnik, ni hotel novinarjem povedati kaj ga je privedlo do tega koraka, v prvih popoldanskih urah pa je vsem beograjskim listom poslal daljšo izjavo, v kateri navaja, da ne more biti več zagovornik obtoženega inž. Stojanoviča zaradi tega. ker je »ulica prevzela njegovo zadevo, a se on kot odvetnik z ulico ali z nnso ne mara in ne more boriti«. V svoji izjavi je tudi navedel, da mu gre vse v toliki meri na živce, da ne more nvbče od nje-ra pričakovati nadaljnjega zagovarjanja inž. Stojanoviča. Povrh je še povedal, dara več dni zapušča Beograd, ker ima v Sofiji neke opravke in ker hoče pomiriti svoje živce. Sodba nmožiee Ulica ali masa se je res. kakor pravi bivši zapeljivčev advokat, z vso vnemo oprijela te zadeve. Kakor smo že v dosedanjih člankih nagla šali. je povod vse tragedije usodno srečanje ljudi iz dveh zelo različnih svetov. Na eni strani vidimo razuzdanega bogataškega sina. ki je trdno prepričan. da mu je vse dovoljeno in da je vse na prodaj, na drugi pa idealno mladenko, ki gleda na svet z vidika svoje dobre vzgoje in smatra kruto razočaranje za največjo nesrečo, ter njenega očeta poštenega, ponosnega moža in vzornega javnega uslužbenca. ki smatra čast in poštenje za prvo na svetu. Vso to razliko je masa v polni meri doumela, in zaradi tega je razumljivo rn pravično, da se je zavzela za stvar mimo paragrafov in advokatov. Na pogrebu 7, ike Dimitrijeviča je pokojnikov prijatelj Miodrag Savkovič omenil nekaj, kai se popolnoma strinja z mnenjem in zahtevami vse naše poštene javnosti. Rekel je, naj se uvede najstrožja, magari smrtna kazen za zapeljivce. korupcioniste in za one. ki zlorabljajo svoj službeni položaj. Ugotovi naj se. na kak način so si razni sumljivi bogataši nagrabili svoje veliko premoženje, o katerem mislijo, da jim vse dovoljuje. Velikanska množica je burno odobravala in potem je seveda prišlo do tega. da je ogorčeno demonstrirala pred hišo zapeljivčevih staršev in tudi pred bolnišnico. kjer zdravijo ranjenega zapeljiv-ca. O teh demonstracijah so beograjski listi obširno poročali - poudarkom, da so bile izraz poštenega srda. Smrt hčerke in očeta je sprožila pravcato lavino obtožb proti inž. tftojanovicu in njegovemu očetu. Na pogrebu je govornik Savkovič kar tako mimogrede omenil, da je zapeljivčev oče takrat, ko je bil pomočnik finančnega ministra, za 80.000 Din prodal neki amandman finančnega zakona. Dokumente o tem imam. je dejal govornik, v žepu in g. Josip Stojanovič naj le toži zaradi tega. kar mu zdaj očitam. Prepričan pa sem, da me ne bo tožil, zakaj ljudje njegove baze imajo kakor podplat debelo kožo. V listih so izšla tudi značilna pisma raznih ljudi, ki vedo povedati kako si je Sto-janovičeva rodbina pridobila toliko premoženje, da ima zdaj sedem hiš v Beogradu in da je lahko njen razvajeni sin po vseh evropskih zabavališčih razmetaval denar in zapeljaval dekleta. Iz Velesa se je oglasil neki upokojeni davčni inšpektor, ki je bil takrat, ko je bil zapeljivčev oče pomočnik finančnega ministra, premeščen daleč na jug zaradi tega. ker je v nekem davčnem uradu razkril veliko poneverbo. Povzročite ji poneverbe so bili prijatelji in poslovni tovariši gospoda ministrovega pomočnika in mož. ki jim je preprečil veliko tatvino državnega denarja, je moral v pregnanstvo. Ne sodi. da ne boš sojen! Ta sveta postava je izgubila svojo važnost ob obupnem dejanju do dna srca užaljenega in potrtega očeta Zike Dimitrijeviča. junaka svetovne vojne in zglednega moža očeta in javnega uslužbenca. Ko se je usmrtila njegova hči. ni bilo dneva, celo ure da se ne bi bili njen zapeljivec in uničevalec ter njegovi ljudje izkazali s kakim novim cinizmom v presenečenje vse poštene javnosti in v globoko bol potrtega očeta. Zapeljivec je prezirljivo govoril o svoji žrtvi in glavni poudarek njegovih izjav pred sodnikom je bil ta, da on ne more biti kriv in odgovoren za deja- nja neumne ženske. In njegove sestre bo vsak dan hodile na sodišče ter tam razkladale kakor nekaj samo ob sebi umevnega; Pustite vendar domov našega Bato, da bomo slavili krstno slavo! Bato ima vendar pravico do slave kakor ima pravico, da se polasti lepega, naivnega dekleta in da ga zavrže, kadar mu ni več všeč. Vse to je oče poslušal in sklenil je, da bo sam sodil. Ker ni na svetu nikogar, ki bi mu mogel dati vsaj malo zadoščenja za vse trpljenje in vse žalitve. In kdo je kriv ? Ko so mladega zapeljivca zadeli streli nesrečnega očeta — maščevalca, je javkal in klical mater na pomoč, a ko so ga prinesli v bolnišnico, so bile njegove prve besede-. Nikar ne pustite sem novinarjevi Jaz sem nedolžen, maso pa so novinarji na-hujskali proti meni--- Novinarji so krivi! — To skušajo kakor geslo razširiti Stojanovičevi ljudje. Po njihovem mneju so časopisi in novinarji izzvali krvav dogodek. Res. je da je nesrečni oče baš iz časopisov dozna-la. kaj vse o njem govori cinični zapeljivec in uničevalec njegove hčerke njegove sestre, njegova mati in še nekateri Ljubljana, 22. decembra. Kakor vsako leto, je tudi letos pododibor Rdečega križa v Ljubljani za-tnoval dobrodelno akcijo za božične praznike, namenjeno najrevnejšim in najpotrebnejšim slojem našega mesta, že pred 10 dnevi je začel razdeljevati 8 vagonov (80.000 kg) premoga, jutri (v sredo) pa bo razdelil še zadnjo zalogo, ki jo ima v skladišču na velesejmu. V pisarno RK na Gosposvetski cesti 2 je prispelo ogromno število prošenj, ki seveda niso mogle biti vse uslišane. Odbor se je moral obrniti na mestni socialni urad glede informacij in so bili na ta način izbrani le zares najpotrebnejši. Do 10. decembra, ko je bil zadnji rok za vlaganje prošenj, se je javilo nad 7OO prosilcev. Prošnje so venomer še prihajale in še prihajajo, morajo pa biti zavrnjene, ker gre zaloga premoga že proti koncu. Razdeljevalo se je po številu družinskih članov od 100 do 300 kg. Upoštevane so bile v prvi vrsti rodibine, katerih oče Je brezposeln ali pa ima le malenkosten in nereden zaslužek. Pretežno so to prebivalci periferije, kjer vlada največja revščina in kjer ljudje mnogo bolj občutijo zimo kakor sredi mesta. Obdarovanih je bilo skupno 500 družin, ki so prišle z vozički na vele-sejem, kjer jim je nakazoval premog zastopnik RK. Račun je znašal 27.000 Din. Premog je izvrstne kakovosti, '"e najboljši trboveljski kosovec. človekoljubno akcijo je podprla tudi TPD, ki je s svoje strani brezplačno prispevala dva vagona premoga. Zahvala ljudje drugi ljudje. Listi so o tem poročali po svoji dolžnosti in tudi z namenom, da bi postala čimbolj jasna razlika obeh svetov, iz katerih izhajajo akterji tragedije. Mnogo se je o vsem pisalo tudi zaradi tega, ker se je v Beogradu že večkrat dogodilo, da so si izkoriščane in razžaljene žrtve bogatih zapeljivčev vzele življenje, a se je pri tem tudi zgodilo, da so uničevalci mladih src in nadebudnih življenj ostali nekaznovani. Javnost je tokrat z vso odločnostjo zahtevala, naj se taka nova žalostna afera najnatančnejše preišče ter povzročitelj tragedije predstavi javnosti v svarilo in opomin. Listi in novinarji so se pnšteno posvetili izpolnitvi te upravičene zahteve. V »Vremenu« čitamo danes, kaj je o ulogi tiska in novinarjev povedal lastnik nekega skromnega bifeja v ulici Kralja Aleksandra. kamoT je pokojni Dimitrijevič cesto zahajal. — Mi se odkrivamo pred našimi listi in novinarji, je dejal ta mož iz naroda. Naši listi niso bili nikdar na taki višini kakor tokrat. Naši listi so brezobzirno raztrgali bogatega človeka. Prosim vas. ali ne bi mogel ta človek listov podkupit;? Hvala listom in novinarjem, da se to ni zgodilo. Hvala listom da so ostali na naši strani, mi pa se. verjemite nam borimo ravno tako kakor sodišče za pravico. To je res pristno mišljenje mase in prav je da masa razpravlja o veliki traged:ji. gre nadalje velesejmski upravi, ki je dala brezplačno na razpolago sikiadišče, kakor tudi mestnemu predsedništvu, ki je odstopilo za prevoz1 premoga s kolodvora na velesejm tovorni avto Denar za akcijo je zbral pododbor iz izkupičkov svojih prireditev in podporo mestne občine. Kakor je delo RK človekoljubno, pa vendar ne najde med prebivalstvom pravega razumevanja. Najboljši dokaz za to je bil ponedelj-ski božični koncert, ki ga je priredil pododbor RK v Frančiškanski cerkvi in katerega čisti dobiček je bil namenjen za socialne akcije. Spored je bil pester in so nastopili priznani solisti na raznih instrumentih kakor tudi operni basist g. Petrov-čič in kapelnik Neffat. Vstopnine ni bito, sprejemali so se le prostovoljni prispevki toda odziv je bil tako sramotno malenkosten, da so pri vseh treh vnodih nabrali le 327 Din. Res je sicer, da je december mesec, ki je zaradi številnih praznikov najdražji v letu, vendar menimo, da Ljubljana ni tako revna, da ne bi mogla zbrati na zares dobrodelni prireditvi vsaj 1000 Din. Greniki morajo biti občutki ljudi, ki tako nesebično vrše karitativno delo, a ne najdejo pri tistih, ki ne bi prav nič pogrešali nekaj dinarjev, nobenega razumevanja. Edini dohodek RK je članarina, ki se pa večinama steka v blagajno glavnega odbora, ker odpadejo vsi prispevki članov, ki so državni nameščenci in ti prevladujejo. Meščani, podprite prizadevanje RK s tem, da se včlanite! članarina je malenkostna in znaša za redne 24, za podporne člane pa 6 Din letno. Ljubljanski pododbor RK pripravlja Sedaj še drugo dobrodelno akcijo, tako imenovano copatno. Unija za zaščito dece, sekcija dravska banovina, je namreč hotela obdarovati revno osnovno šolsko mladino s copatami, ima pa za izvedbo akcije premalo članstva in jo je zato prevzel pododbor RK. Odbor je takoj naslovil potrebne dopise osnovnim šolam, da javi jo revne šolarje, ki so copat zares potrebni. Dozdaj je prejel odgovor 15 šol, ki prosijo copate za 1062 učencev. Odbor RK je upal, da bo lahko akcijo izvršil med božičnimi prazniki, toda vse kaže, da je pred Novim letom ne bo mogel pričeti. Zastonj je potrkal na razna podjetja, da bi odstopila odpadke, ki so sicer neporab-ni, za copate bi pa bili dobrodošli. Odziv je bil tako malenkosten, da je le malo upanja, da bo mogla akcija uspeti v takem obsegu, kakor je bila zasnovana. Tudi z izdelavo copat je križ. Delo naj bi izvršile članice RK in samarijanke, vabljena so pa bila tudi druga ženska društva. Dočim je odbor med svojim članstvom naletel na polno razumevanje, od drugod sploh ni prejel nobenega odgovora. Tako preziranje socialnih akcij je, milo povedano, nerazumljivo, življenje gre svojo pot m kdo ve, če ne bo ta ali oni sinko, ki je danes dobro oskrbljen, kedaj potreben naklonjenosti usmiljenih ljudi. Brezplačno pojdejo letovat na Jadran Ljubljana, 22. decembra. V ponedeljek je bno v pisarni krajevnega odbora Jadranske straže žrebanje šestih razpisanih nagrad za pomladek JS, za pravilne rešitve križank JS. Pravilne rešitve so poslali: Iz Ljubljane Marijan Berger, Mirjana Borčičeva. Dominik Bric, Miljutin Štoifa, Boris, Klun. Ontonija Božičeva, Tatjana Bi-tenčeva. Artur Jak. Ana Ivančičeva, Jože Unk. Jože Brumec, Dušan Bone. Majda štrukljeva, Jože Pogačnik J. in Zd. Ščurkova, Zora Kravosova, Gustav Zadnik, Anica in Franc Puterle in Jože Rus. Iz Senovega Er-nert Zvar, Bogomir Reberšak. iz Krškega Nika Počivalšek. Majda Pfeiferjeva, Igor Rumpret in meščanska šola. Iz Dolnje vasi Aleksandra Boeova, iz Ljutomera pomladek JS in meščanska šola, iz Kranja Dana Dolenčeva in Mirko Kmet, iz Celja. Marica Grobelnikova. Dušan Zdolšek, Ljerka Hoče-varjeva in Jera Koprivnikova, iz Velike Doline Boris Rožič, iz Velikih Lašč Frida Kočevarjeva, iz Kamnika Bronka Kršman-čeva, iz Braslovč Vlado Lušin. iz Tržiča Marijan Gorišek. z Bleda Berta Verovškova, iz Andrejcev Ernest Kučan, iz Retja Ivanka Podlogarjeva. iz Kočevja Lidija Starilio-va. z Jesenic Sergej Vovk, iz Mošenj Dušan Pristov, iz Maribora Ivan Pušnik in pomladek JS. iz Zagorja Ribard Mihelčič. iz Laškega pomladek JS. iz Trebnjega. Zlatka Zajčeva od Sv. Miklavža pomladek JS m iz Zgornje Šiške Maruša Vrhovčeva. Izžrebani so bili: Boris Rožič iz Velike Doline. Marijan Gorišek iz Tržiča. Ljerka Hočevarjeva iz Celja ter Boris Klun, Jože Brumec in Gustav Zadnik iz Ljubljane. Ti bodo uživali v počitnicah prihodnjega leta brezplačno 14-dnevno letovanje na morju. Vsak nagrajenec bo o tem še posebej obveščen. Ostale rešitve so nepravilne ali nepopolne, zato niso ustrezale pogojem žrebanja. Drogisti odgovarjajo lekarnarjem Sekcija drogertetov zveze trgovskih združenj dravske banovine nas je naprosila, da objavimo naslednje pojasnilo: V »Jutru« 20. t. m. je bil objavljen članek pod naslovom »Težnje im zahteve lekarnarjev«, ki prikazuje javnost; drogeri-ste v nepravj luč". Tako stoji v tem Članku, da je za vodstven drogerij potrebno po novem obrtnem zakonu le pel razredov srednje šole. Dejstvo pa je. da se zahteva po § 66 odstavek 1 zakona o obritih najmanj 6 razredov srednje šole rn 5 let prakse. Le za vodstvo vsake drage trgovce zadostujte izobrazba 4 n z redov srednje sole in enoletna praksa. Tako se za vodstvo drogerij približujejo oni, ki jc predpisana za lekarnarje Dalje se v tem članku ob'avlja, da se vrši po drogerijah kontrola samo po zakonu o nadzorstvu živi in da se vrše nad Ickar-n:m- specielni strokovni pregledi. Dejstvo je, da se v dnogenijeh izvaja stinoga kontrola in to ne samo po zakonu o nadzorstvu nad živili, temveč tudi po uredbi o kontroli in prometu strupov, zakona o lekarnah Id. K nadaljnjim izvflianiem v tem članku pa še pristavljamo: Gmotni položaj in sta-novsk; obstoj je za lekarne vsekakor mnogo ugodneiši od diroseristov, dasi jc za otvoritev drogerij potrebna ista procedura ;,n ie podvržena enakim ustanovnim taksam. Lekarne prodajajo le prot' gotovin; po p-edrvsani brezknnkurenčni karteln: ceni. v kfitero s-> že vključeni ne baš majhni c:-afii -dohodki, medlem ko mora drog-rist boriti pr= večini svojh prodajnih artiklov z ognomro konkurenco z drug:nri trgovinami im ob^ml katerih p^da ia artiklov te vrste ja postranska. Ta konkurenca proti dro-ger:o-ročilu razčlenjuje najprej najnovejše delo dr. Lava Cermejja o jugoslovenski manjšini jx>d Iiallo, ki je pred kratkim izšlo v angleškem jeziku. V kratki beležki omenja revija tudi ^Sodobnost« in jo označuje — kar bo pač spet malo netiva za polemiko med našimi literatj — kot »vodilno revijo v Sloveniji« Mimo teea prinaša prvi decembrski zvezek še kratke karakteristike zagrebška »Književnosti*. »Nove Evrope«. »Mlade Hrvatske t, beograjske >Naše stvarnosti« m se prav toplo izraža o >Zborniku hrvatskih se-Ijaka«, ki ie pred kratkim izšel v Zagrebu v katerem 21 hrvatskih kmetov objavlja svoja doživetja in svoje poglede na svet. * Statistične podatke o razvoju avtomo-I bilizma v Evropi objavlja zadnja številka lista »Avto-motor«. Iz statistike je razvidno. da je avtomobilizem v naši državi še slabo razvit, ker smo mi med evropskimi državami v pogledu avtomobilizma na 24. mestu Francija ima danes 2 milijona avtomobilov in je na čelu tabele. Za njo pride Anglija z 1900.000 avtomobili potem je Nemčija z 1.000.000 dalje Italija ? 392.0000. Rusija s 246.000 avtomobili, itd. Pred nami je Grčija s 14.300 avtomobili. V naši državi so našteli 12.400 avtomobilov. S posebnim grafikonom je prikazano koliko avtomobilov pride v posameznih državah na tisoč prebivalcev. V tem pregledu je naša država na zadnjem mestu. * V Gorico-Trst na sveti večer (24.— XII), bo peljal naš drugi avto ob 19 uri. Priiaviti se ie (2 fotografiji) z osebnimi podatki najpozneje 23 XII do J. ure. 'Po božiem svetu-t, Ljubljana, VVo.fo-va 1 Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje? Rpno zjutraj boste imeli normalno, milo izpraznjenje, ako ste vzeli na predvečer 2—3 AHT1N-BRAŽEJE dr. \Vandera. Dobivajo se v vseli leKaruan v škatlicah po Vi drar^i Din 8—. »n v vrečicah po i dražeji Din l.oU Ogl. reg. pod S. br. 7724/34 * Deputacija železniških delavcev gre v Beograd. Iz Zagorja nam poročajo: Železniški delavci, zlasti oni pri delih v kamnolomu, so že trj mesece brez zaslužka. Baje nima sekcija v Zidanem mostu potrebnega kredita. Zdaj so se odloči,l^ da bo deputacija v Beogradu intervenirala pri ministrih dr. Spa-hu jn dr. Kreku, da ^e nakaže kredit, s ka-;erini; l>i prišli delavci spet do zaslužka. Ob-(i:i>ka uprava v Zagorju :e deputacio denarno podprla, da se je lahko v j>onede!jek odpeljala v Beograd. * Manici Romanova spet Pri mikrofonu. Kakor čitamo v »Našem valu«, bo gdč. Manica Romanova po daljšem presledku spet na Štefanovo ob pol 12. po radiu razveseljevala naše malčke. Od težke bolezni se je toliko opomogla, da ji je zdravnik sredi bolniškega dopusta spet dovolil stopiti za kratke pol ure pred mikrofon. * Zveza kulturnih tirust«'* iiiia na zalogi kuplete Danila Bučar a pr.kladne priložnostne prireditve na Si!\>vtrovo in >>b pustu. Kupieii. Od |> vega do zadnjega-' ter In nekaj še. .pa ne povem- 3 Din. Kuple-ti Taca vsj sku-pai Din 10 Za predvajan a 'kupletov se ne plahi ie nikak avtorske tantjeme. Za poSrn -no -<• treba • rjjoži i znamke * Nove zračn* proge pre^o našega podreja. Na po.-lagi nedavno podpisane z:a-koplovne konvencije mej Nemčjo n Grčijo. bo nemško srakop ovno društvo Lufthansa uvedlo šestkrat r.a teden v obeh smereh zračni progi Berlin—Zemira in Sofija- Solun ter trikrat na teden zračno progo Sofija—Solun—Atene—otok Rod + Vsa dr'išt\ii, ki si izposojujejo pri ZKD igre in partiture, se opozarjajo, da se mora za izposojo istih založiti že pred prejemom kavcijo po 50 Din za vsak komad. Najbolje in poceni se oblečete pri Preskerju na Sv. Petra cesti 14. * Med Mozirjem in Nizozemsko je otvori en telefonski promet. Pristojbina za tr minutni razgovor; znaša S.85 zl. franka. Razgovori t-e prično |>o 15. januarju 1937. * Ponatis predavanj o tuberkulozi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljub-j:ini je izdal v 76 strani ol>&egajoči kr.ji-iici ponatis predavanj o tuberkulozi, ki t o bila pri uradu letos od 7. marca do 4. aprila. Knjižica je nov dokaz o tem. kakšno važnost polaga OUZD v Ljubljani kurativnemu in preventivnemu skrbstvu proti tu-krog zdravnikov s problemi tuberkuloze i p rezultati medicine na tem polju. Knjiga vsebuje prispevke gredišču. bodo od 4. do 6 januarja mednarodne smučarske tekme skavtov Zmagovalci bodo dobili dragocene darove Tekmovalo se bo v vseh smučarskih disciplinah in proglašen bo smučarski prvak avstrijske skavtske zveze. Avs>trijsk: turistični urad v Zagrebu ie v sodelovanji s »Putnikom« prevzel organizacijo skupinskih potovanj od 3 do 7. januar a z velikimi voznimi olajšavami. Vsa obvesti'a -e dobe v biletarn.icah >Putnika<-in v avstrijskem turističnem uradu Zagreb. Praska 9 * Olajšave za tuje avtomobiliste v Neinfiji stopijo v veljavo z nov 111 letom Tujim avto-niobilistom ne bo treba več pritrjevati tudi nemšk; razpoznavali znak Inozenvke 'egi-timaciie za vozjlo moraio tudi v bodoče imeti nemškj prevod Darilo za Božič .. praktičen, soliden in cenen rokodelski izdelek. V zastarelih slučajih zapekf- spremljanih po hemoroidih in oteklinah ie naravna »Franz-Josefova« grenčica. užita tudi v malih količinah pravi blagoslov »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in r-—"=;iiivo odpira, a tudi po daljši upo-n o odreče. •»? « -1. 'niST, s*. 1.; l * Vlomilci 111 tatovi na delu Od sobote na nedeljo ponočj so zlikovej vlomih v Debela-kovo hišo ter v Zorkov mlin v Lovniku pn Po.Vfčanah. Prvemu je |>ri te.i priliki zmanjkalo kolo. drugj pa ie ob vrečo moke. Pri Debelaku je storilec prišel v hišo e^kozi slamnato streho. Zrezal je luknjo v slamo ter s; nato poiskal kolo Odšel ^.e skozi vežna vrata, potem ko jih je odpahn.il. Gospodar je opazil totvino in vlom šele zjutra;. ko se je hotel peliati k maši v Poljčane. loto noč je bi:o vlomiieno v Zorkov mlin, kj se nahaja nekaj korakov od hiše. I udi tu so elorilci » |X>moč.jo ies;ve, k: e biia prisloniena k mlinu, splezali r.Oiei »kozj streho Pes prj hiši je močno iaia jn morda e prav to preplašilo vlomih e. da -o zadovoljili !e /. eno \ rečo moke Kazen lega so bile v zadnjih dneh pri več hišah ukradene kokošj Med drugimi tud, pri poiiiaiiskem župniku. K srečj pa so naši v r] i orožn.ki tatove izsledili in rih vtaknil, jx)d ključ. * Zagonetno zločinstvo. Iz Zagreba je že pred štirimi unevi zgini! upokojeni delavec mestne plinarne Filip P-cčn.k zdaj jki so na.-Ji njegovo truplo v nekem gozdu pri vasi Miioševcu Policija je imela n.i sumu Pefinikovo ž-no Ano da je 011:1 po kakih najetih zločincih dala umoriti svojega moža. Filip Pečnik je bil stai preko o-krila z rokami, kakor da joka, ko jo je pa policijski uradnik pogledal v oči. ni videl v njih nobene solze, pač pa izraz velikega strahu. Ano Pečnikovo so aretirali, njen ljubimec Mlakar pa je že priznal da je nekemu pajdašu naročil, naj umori Filipa Peč-nika. * Afera beograjskega ginekologa dr. Panče Stojanoviča pride v prihodnjih dneh pred sodišče. Obtožnica je že sestavljena in zaradi odprave telesnega plodu so obtoženi zdravnik dr. Stojanovič in štiri njegove pacientke. Med njimi je tudi njegova bivša dekla, ki ga je bila naznanila poPcijii. O tej ginekološki aferi so mnogo pisali beograjski listi, trdeč, da je dr. Stojanovič v svojem štedilniku sežiga! tru-pekia nedonošenih otrok. Med pre-skavo se je marsikaj od velike senzacije razblinilo in bo menda tudi velika afera beograjskega ginekologa tako likvidirana, kakor je bila likvidiran afera dr. Karpa-tija v Zagrebu. Odvetnik dr. Stojanovič je že vložit svoj ugovor na obtožnico. * NOVI RADIJSKI NAROČNIKI, sporočite svoj naslov upravii tedenske ilustrirane revije za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva ul 5, da vam pošlje pravkar izvilo ševilko. »Naš val« jc najbolj peslTa ilustrirana rev ja. Na 40 straneh najdete točne dn pregledno urejene programe vseh domač h in tujMi radijskih oddajnih pos-taj, poročila in slike iz radijskega, gledal skega jn filmskega sveta .edinstveno operno prilogo in v nadaljevanjih dve znamen ti deli: napeto pisano razpravo dr, Waldemarja \Vasnelevskega »Telepatija im jasno v dstvo« itn senzacionalni roman >-500«. Novoletna številka prinaša po,'eg omenjenih stalnih prispevkov še nadaljnje važnejše članke in povesti: Tri nova leta. m-alo šale za resne ljudi, nov>I»'no vošč:!o radijskega naročnika, no-vo^t* iz ljubljanskega gledališča.: Zut*an v *>krip-c'h. ?kok v dramo. »Na leden; plošči« v ljubljanski drami, slovo primadone marr ho-=kega pledal šča gd? Pavle LJdovnčeve. študijo p-ihografologa Ksirmana »Kako se n« podlagj rokopisa prerokuje življenskfl not«. Kai se izve ;z filmskih atelijejev Lil Degover ve za skrivno^ mladost in !e-pnrte jn fevto-kotiček V prilogi »Po opernem svetu« sta izš'n točna, z« radijske n«-t-očnike posebej prirejena izvlečka oper: Oio NikoLa, ^Vesele žene« wjn>d90nke in de Fala »Vida breve.« Raznovrsten drobci, šale in slike dopolnjujejo redakcijski del lista. V programskem delu lista opozarjamo zlasti na sporede kratkovalnih oddajnih postaj, ki jih najdete lahko samo v Našem valu. »NAŠ VAL« izhaja v&ako soboojih potnikov. Pred dnevi smo poročali o zanimiv; tožbi, kj 10 je neka državna uradnica z Gorenjskega vložila protj državnemu zakladu, ker ie o priliki že lezniške nesreče pred dvema letoma |>ri Radovljici izgubila svoje živčno zdravje. Senat trgovskega kot okrožnega sodišča v Ljubljani je pod predsedstvom s. o. s. Adolfa Hudni-ka v prjzivni sodb-; ol)sodjl državnj zaklad kraljevine Jugoslavije na plačilo 14 670 Din e 5% obrestmi od dneva vložene tožbe kot odškodnino in na povračilo dveh treriin pravdnih stroškov, kar znaša še 11.505.(56 Din. Tožmca je za bolestnino zahtevala v tožbi 40.000 Din in še povračilo vseh stroškov, a v prvj sodb; jj je bila odmerjena !e bolestnima v znesku 10.000 Din in povračilo zdravniških stroškov 1610 Djn. u— Dvignite dobjtke, zadete r loteriji društva »Knjeg;nja Zorka<. Nedvignjeni sta med druuinii tudi obe kolesi katerih srečki sta bil j prodani menda na velesejmu a.1; pa vsaj v tistih dneh. Ob praznikih jn nedeljah se dobitki ne bodo izdajali, sicer pa vsak dan od 11 do 13. ure. Dobitniki z dežele nai pošljejo srečke rekomandjrano na društven! naslov Tvrševa cesta 31. nakar dobijo po poštj dostavljene dobitke. Do 15. februarja 1937 nedvignjeni dobitki zapadejo v korist društva. Prosimo, dvigajte! ODLIČNI SO: Kapsch, Saba, Schaub, 3achsen-werk, Tesla Hi s Masters Voiee Zahtevajte brezobvezno na poizkušnjo „TEHNIKU J. B A N J AI LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 20 Tel. 34-19 u— i ravda za pipo. Te dn; se je v eni izmed sob na sodišču zglasj! prileten gospod s pipo v roki in poprosil za pravni nasvet. Njegova zgodba n- kdo ve ka| senzacionalna, a ie prav zaradi svoje neznatnesti dovoli značlna za čas. kj ga preživljamo. Potožil je. da ie pred štirim dnevi kupil od nekega dalmatinskega krošn ar a pif»o in pošteno plačal zanjo 15 Din. Komaj j>a se je pipe dobro privadil, glejte zlomka, se ie na lepem |K>kvaiiia i.n je nehala vleči. Mnogo truda Sj ie prizadejal, preden je izsledil naslov pregrešnega krošnjarja. potem pa haidj na sodnijo. Stvar je v resnici dovolj velika. ;e zatrjeval s]užabniikom pravice, da dvignem pravdo, zakaj 15 Din je dandanes že precej veiik denar in nikakor ne gre, da bi si moral človek ku|K>vati novo pipo vsake štjri dni. Tožbo bo vložil pa ie amen. Vsekakor ie zanimivo razmišljati o tem, kaiko bo potekla ta pravda. Advokatj bodo načeli vprašanje o tem, kakšno kupno pogodbo e*ta sklenila z Dalmatinceni. prič najbrž ne bo manjkalo, saj se kupčije s krošnjarji skoraj nikoli ne vršijo uied štirim,; očmi, a na vse zadnje l>o sodnijja pritegnila še kakšne izvedence. Pravda bo, ki bo vredna nokaj več kakor pipa tobaka. ZA ŠPORT IN VSAKO PARADO PA TUDI ZA PROMENADO, POCENI KLOBUK NUDI ZDAJ ZNANA TVRDKA BOGATAJ M. BOGATAJ, LJUBLJANA — MESTNI TRG št. 14. n— Diplomiran je bil na tehnični fakulteti v Ljubljani za kulturnergeodetakega inžeaierra g. 0 u— Se zmerom stare patrone po vaseh. Skoraj ne mine teden, da naša bolnišnica ne bi sprejela kakšnega mlajšega človeka z dežele, ki je postal žrtev lahkomiselne igre s kakšnim starim vojaškim razstrelivom. Tako so včeraj pripeljali iz Unajnar-jev pri Trebeljevem v litijskem okraju 19-letnega posestnikovega sina Ivana Jančarja, ki je naše i nekje staro vojaško patrono ln je tako dolgo tolkel po nji, da mu je eksplodirala v roki. KINI n [■ ^ MATICA 1 Danes nepreklicno poslednjič! Jutri zaprt©t Savni vi j o. laski virtuoz Vasa Prihoda MAHARAD2INA LJUBEZEN GUSTAV DIESSEL — ISA MIRANDA ATTILA HORBIGER 27-30 SLOGA Danes neprekiicno poslednjič! Jutri zaprtot Fonomenalna topranlstita Gitta Alpar v razkošni opereti čarobnega petja DUBARKY MBi^iioa Danes nepreklicno po-itednjič! Jutri zaprto! Krasen fl m po Gogoljevem romanu TARAS BUL.IBA HARRY BAUR — DANTKLLE DARRIEUX NajboPSo obrambo zojict p n*lesij:vih hnletni piituni iup!inr v ustih ir ,'rln tvorijo oknsnt- AN*A-COT |>ajt:Ie j obiskovalci naše v».jjkc razstave priznavajo brez izjeme, da jim je ogled naših lepili zbirk nudil prav tak užitek, kakor iih nudi o sicer ie umetniške razstave. Resnica je. da je med našim razstavljenim steklom, porcelanom jn keramiko večina komadov prave umetniške vrednosti, kj se ofitu-je v prefinjenem okusu izbranosti in sodobnosti ob!,jk ter barvnih harmonij. Zato kupite darila, kj bodo s svo^o zmiselno-tjo, uporabnostjo jn kvaliteto pričala hkrati o Vašem lastnem okusu. Kolinnann, dvorni dobavitelj, Mestni trg. u— Najlepši dar za božič in novo leto je perzijska in bosanska preproga državne tkalnice v Sarajevu. Naročila se prevzemajo tudi na dolgoročno odplačalo na razstavj na Tyrševj cesti št. 8. Najbolje in poceni se oblečete pri Preskerju na Sv. Petra cesti 14. n— Ka| naj dam svoji »eni za božji? Xa to vprašanje, s katerim ei marsikdo razbija glavo, je odgovor enostaven: Darujte ji fine deljkatese. desertna in buteljčna vina, razne 1'iikerje, fino šunko in druge špecjaiitete za bogato božično mizo. Vse to pa dobite v naj-odlicnejsi kvaliteti, v bogati izberi in po najnižjih cenah pri delikatesni tvrdkj Fr. Kham. Miklošičeva cesta 8. telefon '29.-69. n— Namočena poJenovka Fr. Kham, Miklošičeva 8. Iz Celja e— Božičnica na okoliški deškj šoli je tudi letos prav lepo uspela. Včeraj je bilo 180 revnih učencev obdarovanlh s čevlji, suknom in perilom. Prispevali so banska uprava, ki je poslala sukno in flanelo, mestna občina celjska z 2500 Din, g. We-eten s 1000 Din in drugi dobrotniki, ki so darovali 2300 Din, tako da se je nabralo skupaj 5800 Din, šolsko upraviteljsfrvo se v imenu uboge dece iskreno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so omogočali revnim otrokom nekaj božičnega veselja »— Uprava drž. dekliške me&čanske Šole v Celju se najlepše zahvaljuje vsem ba. gim darovalcem, ki so s svojimi prispevki omogočili obdaritev mnogih revnih učenk o priliki božičnice pomladka Rdečega križa. • e—Kino Unon. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Jezus Nazarenski«. e— Zmaga celjskih šahi«tov. Celjski Šahovski kJnib je v nedeljo odigral polsenrifi-nalno tekmo z Mariborskim šahovskim klubom za šahovsko prvenstvo. V nabito polni dvorani hotela »Novi svet« so številni gleialci od 14. do 21. zasledovali zanimive in težke partije. Celjani so prepričevalno v razmerju 6:2 premagali Mariborski šahovski klub. ki ie drugi v državi. Za Celje so si priborili inž. Sajovic, Krulc, Skitek, Grašer in Šmigovc po i ter C:jan in Hočevar po po! točke, za Maribor pa Lešnik 1 ter Ostanek in Lobkov po pol to5ke. Maribor hoče svoj nepričakovani poraz popraviti pri revanžni tekmi, ki bo 10. januarja v Celju. Cel j.; kim šahistotn iskreno čestitamo k lepemu usnehu. e— Drva in premog za reveže. Metna občina je včeraj in predvčerajšnjim razdelila 27O revežem drva za bož čnico, Cinkarna d. d. in tvrdka A. VVesten d. d. v Celju pa sta na podla.gi nakaznic mestne občine razdelili okrog 700 revežem 250 ton premoga. Pri razdelitvi črv in premoga so j bPe upoštevane predvsem rodbine s šolosb-! veznimi otroki in bolnimi rodbinskimi člani. e— Lažni nabiralci daril za Božič. Ker so se v Ce"'ju pojavili primeri, da se neki nepošteni ljudje pobirali po mestu darila pod pretvezo, da so namenjena za božični-co v celjski bolnišnici, opozarja uprava bolnišnice, da nima nihče od nje pooblastila, da nabira take darove. Za revne bolnike določeni darovi naj se oddajajo v pisarni boiničnioe. e—- Drsališče v mestnem parku je z današnjim dnem odprto vsak dan do 21. e— Spet težka nesreča mi železnici. Ko je 35-letni fotograf Stanko Vajs iz Trbo velj čakal v ponedeljek malo pred 20. v Laškem na vlak, ki pelje iz Celja proti Zidanemu mostu, hoteč se peljati v Trbovlje, in je stal na progi, ni opazil, da vozi na postajo vlak. Lokomotiva je zadela vanj in ga odbila. Vajsu je pri tem počila lobanja, dobi'a pa je tudi poškodbe po vsem telesu. Globoko nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegove poškodbe so smrtno nevarne. Iz Maribora a— 60 letnico rojstva jc obdajal te dni upokojeni šolski upravitelj tretje deške osnovne šole g. Ivan Lukman. Zaslužnemu šolniku .vrlemu čebelarju in lovcu ob lepem življenjskem jubileju naše prisrčne čestitke! a— Mariborska Jugoslovensko bolgarska liga je imela v ponedeljek zvečer pri Orlu svoj redni občni zbor. na katerem so se zbrali številni mariborski prijatelji bolgarskega naroda Občni zbor je s primarnim nagovorom otvoril ligin predsednik dr. V. Kukovec. nakar 50 sledila poročila tajnika prof. Sedivvja in blagajnika prof. dr. Dolarja ter ravnatelja dr. Tominška v imenu nadzornega odbora. Mariborska liga je bila zelo marljiva in je med drucrim priredila tudi velikopotezno zamišljen bolgarski teden s poučnimi predavanji in razstavo bolgarske grafike. Pri volitvah se je izvolil pretežno dosedanji širši odbor, v ožji odbor pa dr. V. Kukovec kot predsednik ravnatelj Mastnak kot podpredsednik, prof. Srdivv tajnik, prof. dr. Dolar, blagajnik. Dr. Rapotec. Skaza. Rozmanova Cernetičo-va. dr. ftnuderl in Golob odborniki. Revi-zoija ravnatelj dr. Tominšek in ravnatelj Detela. Pri slučajnostih se je obravnaval nadaljnji delovni program, zlasti vprašanje bolgarskega učbenika. a— Poučno predavanje v Ljudski univerzi. V ponedeljek zvečer je predaval v mariborski Ljudski univerzi univ. prof. dr. Butorac iz Zagreba o problemu devalvacije. Podal je pregled valutnih in gospodarskih pretresov v povojni dobi ter je pršel do zaključka, da devalvacija danes pri nas ni potrebna. Navzočni so sprejeli njegova izvajanja p toplim priznanjem. a— Daj-dam dobimo. V novi palači Vzajemne zavarovalne družbe, ki se bo pri če t-kom pomladi pričela graditi na Glavnem trgu med Bergovim dvorcem in drž. mostom. o čemer smo že poročali, bodo v pritličju poslovni in trgovinski lokali, v nadstropjih stanovanja. Razen tega pa bomo Mariborčana dobili v tej petnadstropni palači tudi svoj »Daj-dam po ljubljanskem vzorcu. a— Nov stanovanjski kompleks se bo zgradil na veliki parceli unionske pivovarne ob Maistrovi. Prešernovi. Razlagovi in Ciril Metodovi uLici. ki jo je. kakor znano, kupila Hutterjeva tvor niča 7. namenom da postavi svojim uradnikom, nameščencem in ohratovodjem na tem prostoru stanovanjske hiše. Stanovanjski kompleks se bo pričel predvidoma graditi že spomladi ZA BOŽIČ BO ZABAVE, SMEHA IN KROHOTA, DA BO VSE POKALO pri veseli kmetski burki (Weiberregiment) ŽENSKE VLADAJO Najboljša burka letoSnje sezone! FIlm, ld prekaša lanski film »ŽENSKE ŠTRAJKAJOc. -—n—r« " iaMBTrgaTBiJHuiiHianrT v KINU SLOGI ! I Walter Reisch ■MMHHfltt mtmBamttmm Božični spored kina UNIONA slavni tvorec in režiser, ki je najnovej51> ustvaril in sodeloval pri nepozabnih filmih EPIZODA, UaJOOi>^ MASKARADA 1. t. d. J SILHUETEl a — šahovske novice. Šahovski turnir za prvenstvo Pobrežja, ki ga je priredil šahovski klub Slavija, je končan. Udeležilo se ga je 11 amaterjev. 1 mesto in naslov prvaka si je priboril Kobljer z 9 in pol točke. Dobil je vse partije, le eno je remi-ziral. Drugo mesto je dosegel Ftasberger z 8, tretje pa Skoberne s 6 in pol točke. a— Mariborski gledališki igralci, organizirani v tukajšnji sekciji »Združenja gledaliških igralcev«, so si na ponedeljskovem občnem zboru izvolili naslednji odbor: J. Kovič. predsednik. D. Gorinšek. tajnik. E. Kraljeva, blagajničarka E. Orom odbornik. a— Mestna podfetja.avtobusnl promet priredi za božične praznike posebno vožnjo na Pohorje in sicer na Božič odhod z Glavnega trga ob 7. uri zjutraj in popoldne ob 14. uri, v soboto odhod z Glavnega trga ob 7. tn v nedeljo 27. t. m. ob 7. zjutraj. Cena do odcepa 20 Din, do Reke 12 Din. Prijave dnevno do 18. v prometni pisarni na Glavnem trgu, telefon 22—75. Istočasno se sprejemajo prijave za povra-tek. Cena ista. — Občinstvo se opozarja, da bo jutri 24. t. m. vozil mestni avtobus na progi Selnica Sv. Martin in Ruše kakor ob sobotah. Obenem sporočamo c. občinstvu, da bo na božični dan 25. t. m. promet na mestnih in podeželskih progah tako kakor običajno ve ako nedeljo. a— Pozor, smučarji! Mestna podjetja — avtobusni promet pri/rede za božične praznike posebno vožnjo na Ribnico na Pohorju dne 25., 26. in 27. t. m. dnevno z odhodom iz glavnega trga ob 6. zjutraj. Povratek z Ribnice ob 18. uri. Cena sem in tja 40 Din. Prijave se sprejemajo dnevno v prometni pisarni, Glavni trg do 18. ure, telefon 22—75. Gospodarstvo Važna razsodba upravnega sodišča Prevoz blaga z motornimi vozili v izvenlinijskem prometu ni zavezan prevozni taksi V zadnjem času je finančna kontrola zajela izredno strogo nadzirati prevoznike s tovornimi avtomobili, ki prevažajo blago iz kraja v kraj po naročilu strank. Od teh prevozov blaga so lastniki obrtov za prevažanje blaga z motornimi vozili baje zavezani plačevati po tarifni postavki 101 zakona o taksah 15% od prejete čiste voznine. Nekatere davčne uprave so pobirale celo po 20% od čiste voznine. Zaradi tarifne postavke 101. zakona o taksah je nastal spor. ali je prevažanje blaga s tovornimi vozili v izvenliniiskem. t. j. slučajnem prevozu blaga zavezan plačilu po tar. postavki 101. ali ne Mariborski prevoznik g. Ivan Sluga je bil od tamkajšnje davčne uprave kaznovan zaradi prestopka po tar. postavki 101.. ker je baje prikrajšal tamkajšnjo davčno upravo za redno takso po citirani tarifni postavki. Njegova pritožba na dravsko finančno direkcijo je bila zavrnjena. Zoper odločbo imenovane direkcije je pritožitelj vložil v odprtem roku tožbo na upravno sodišče v Celju. Tožbi je bito v celoti ugodeno, ker izvenlinijski promet prevažanja blaga vobče ni zavezan plačevanju tak^e po tar. postavki 101 z. o t Spodaj priob-čujemo razsodbo upravnega sodišča v Celju v predmetni zadevi: Tožitelj je v času od 1. aprila 1934. do I. avgusta 1935. opravljal proti plačilu prevoz lesa s tovornim avtomobilom za tvrd-ko Magerle Peter iz Slemena na železniško postajo v Mariboru. Prejel je za to vsega 29.316 Din voznine. Ker od prejete voznine ni položil 15% takse po točki 2. tar. post. 101. zakona o taksah, ga jc davčna uprava za mesto Maribor obsodila po pripombi 7 k navedeni tarifni postavki na plačilo prikrajšane redne takse v znesku 3.823 Din, trikratne kazenske takse v znesku II.469 Din in takse po tar. postavki 229. zakona o taksah v znesku 520 Din. Pritožbo, ki io je tožitelj vložil proti tej razsodbi, je dravska finančna direkcija zagrnila z odločbo od 28 marca 1936. Zoper to odločbo je vložil tožitelj pravočasno tožbo na upravno sodišče. V tožbi uveljavlja tožitelj nezakonitost izpodbijane odločbe trdeč, da prevoz lesa. ki ga je opravljal po naročilu tvrdke Magerle od Slemena do železniške postaje v Mariboru, ni zavezan taksi po tar. postavki 101. zakona o taksah, ker to ni linijski promet in ni konkurenčen železnici. Upravno sodišče je pri tej presoji tožbe naslednje razmotrivalo: Po tar post 101. zakona o taksah je zavezan vsak prevoz potnikov in blaga po žcleznicah in plovnih objektih v notranjem prometu ter z avto- busi, tovornimi avtomobili in tram\aji. Iz vrst prevoznih sredstev, ki so našteti v tem določilu, se mora zaključiti, da je zakonodajalec, v kolikor gre za suhozemski promet, hotel podvreči taksi lc prevažanje potnikov in blaga z motornim vozili, od tega pa le tistega, ki ga ipravljajo transportna podjetja, ki imajo dovolitev, (koncesijo) za prevažanje potnikov in blaga v rednem linijskem prometu Ta slednja omejitev izhaja iz tega ker zakon omenia le prevozna sredstva ki prav.icma služijo za redni linijski promet: železnice, tramvaje in avtobuse. Ce bi bil /.akonoda^alec hotel podvreči taksi sploh ves prevoz potnikov in blaga, z vsemi motornimi vozili brez razlike in ne glede na to ali se opravlja v rednem linijskem nrometu ali ne. on tc takse ne bi bil omejil na navedena motorna vozila, nego bi jo predpisa' tudi za prevoz potnikov z navadnimi potniškimi avtomobili, ki opravljajo prevoz brez določene linije od časa do časa no naročilih. Ta omejitev takse na prevoz potnikov in blaga po transportnih podjetjih, ki imajo koncesijo za redni linijski promet ima svojo upravičenost v tem. ker ie pobiranje takse pri teh podjetjih zarad> velikega števila prevozov in razmeroma nizkih prevoznin najmanj občutno, v fiskalnem oziru najuspešnejše in je pri njih tudi kontrola najlažja Ker so navedeni razlogi tudi glede tovornih avtomobilov na mestu je treba vzeti, da tudi glede njih obveznost pobiranja takse po tar post. 101. obstoja le tedaj, če se z njimi opravlja prevoz blaga v rednem linijskem prometu, to je na temelju dovolitve, ki velja za določeno linijo (smer ali cesto). S tem v skladu določa tudi taksni in pri-stoibinski pravilnik v točki 116 člena 107. da so transportna podjetja, ki opravljajo prevoz blaga s tovornimi avtomobili, dolžna pobirati takso po tar post. 101. le tedaj. če opravljajo ta promet v linijskem prometu. Tožitelj pa ni opravljal prevoza blaga v linijskem prometu On je le po naročilu podjetja Magerle prevažal več mesecev iz Slemena na mariborsko železniško postajo, kar pa nima značaja linijskega prometa. O linijskem prometu mora bit: govora le v primeru, kadar se ta promet opravlja redno v določeni smeri ali cesti brez naročila določene osebe. Ker iz vsega navedenega sledi, da je to-žitelju brez zakonske osnove predpisana redna in kazenska taksa po tar. post. 101. zakona o taksah, je bilo tožbi ugoditi in izpodbijamo odločbo razveljaviti zaradi nezakonitosti. Znatna okrepitev cen surovinam Zadnje tedne je na svetovnem trgu s:ro-vin nastopila izredno čvrsta tendenca n so se pričele cene za najvažnejše surov ne v nepričakovanem tempu znova dvigati. Pri tem je z -a.st; značiln i enakomerni«; dviga za posamezne vrsie blaga, ki med seboj re morejo b:t: v zvezi. To novo hausso popisujejo ož vljenju produkcijske delavno-i;, ki je nastop:'a zlasfi; v zvez■ z oborožitvijo in v zvez; z oprostitvijo znatnih zneskov kapila'« po devalvacij zlatih v lut. Prej tesavr.rani kap tal priha ia na trg in ustvarja novo kupno moč. N ar emu povečanju povpraševanja, ki se je poj-av lo za razne surovine n: moglo v enakem tempu s! o dii povečanju produkcije. V nas'ednjem navajamo cene za najvažnejše suirov:ne sredi decembra v primer s cenami oh koncu letošnjega januarja, tako da n?m «orn'a pr--rrier ava ka/e v g'avnm razvoj teh cen v feku letošnjega leta konec januarja s_ed dec- pšenica (NVjnnpeg) 87.35 121-25 koruza (Chjcago) 60,— 103.-- Jcava (Ncvvvork: Rio 7) 6.75 S.S-S kaka o (London) 23/6 50/00 riž (London: Burineh 2.) 7/6 <>/6 svinj, masi (Chacago) 1120 13.50 bmbaž (New York) 11.60 12.55 konoplja (London) 27.25 34.50 volna (Anvers) 23-38 33.12 kavču g (London) 6.97 0.60 baker (London) 34.72 46.— svinec (London) 15.94 25.88 c nk C London) 15.09 18-69 N'ajobčutnejs: jc dvg cen na svetovnem trgu kov n. Od konca septembra je cena svincu narasla za +)%. cena ciiku za 35% in ccna hakru za 16% Okrepitev se epa/a tudi na trgu kolonialnega blaga. Ka»7a se je od septembra podražila za 15%. kakao pa celo za 47c/r le cena oaiu je zaradi medna-o-ine ureditve slabdna Podražrle so se tud tekstilne sirorme z'asti pa se ie cona 7-» kavčuk Posta ni in ostani član Vodnikove družbe! Gospodarske vesti = Obrazci za prenos kmečkih dolgov. Privilegirana agrarna banka, podružnica v Ljubljani, objavlja: Vse zadružne zveze, zadruge in bančni zavodi se obveščajo, da so tiskovine v slovenščini, potrebne za prijavo terjatev Privilegirani agrarni banki v zvezi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. septembra t. 1., gotove in se dobe proti plačilu v gotovini pri podn. . .;-ci Privilegirane agrarne banke v Ljubljani, Gaje v a ul. št. l/HI. (Nebotičnk). Zadruge, članice zvez, naročajo tiskovine preko svojih zvez. Zadruge pa, ki niso včlanjene v nobeni zvezi, ter bančni zavodi naročajo potrebne količine tiskovin pri banki neposredno. = Železniški zastoj v Bosni zaradi nagi« p ;ve anega izvoza. V Bosnj se opaža zadnje mesece tako občutno oživljanje izvoznih jtosIov, da železnice ne morejo več ; 1 niaigovati vsega prometa. Železnišk-' promet je v decembru do egel obseg, kakor v najugodnejšem konjuniktumcm letu. Predvsem se izvažajo iz Rosne ogromne količine bavksita in gre skoro dnevmo jjoseben v:ak z bavksitom iz Mostarja v smeri proti Nenrčiijij. Ker so tudi Inke vse zatrpane, so pričel sedaj ta bavlosit izvažati preko Slavonskega Bnoda iin Jeseniic. Nemci so pokupili 130.000 ton našega bavksoia. V du-brov-njški luk- so vsi razpoložljivi prostori zasedeni n vkdajo tam težkoče za prostore ob pomolu, kjer se lahko naklada b'ago na ladje. Tudi izvozmrikij 1«S3 se morajo boriti s tež.kooaimi. ker je prevoz lesa v smeri proti dubrovnišk-" luk; vsaik dan večjj im ni več prostora, kijer b: sc sklada:1 les za prevoz 00 morju. = Inozemski kapital v naših delniških družbah Po nedavno zbranih podatkih o udeležbi tujega kapitala pri jugoslovanskih delniških družbah dosegajo inozemske na'ožbe v obliki udeležbe pri glavnici teh podjetij in v obliki kreditov: prt fn^u^tr'jilr'11 podjetjih 4821 milijonov Din od tega 2200 milijonov na glavnici in 2621 milijonov v kreditih, prt trgovskih in prevoznih pedj i .jih pa 300 milijonov Din, od tega 115 milijonov Din na glavnici in 245 milijonov v kreditih. Po narodnosti se ta kapital deli takole (v milijonih Din): francoski 963.1, angleški 827.2, Švicarski ©75.6, ameriški 538.5, češkoslovaški 518.7, italijanski 444.1, avstrijski 297.I, belgijski 210.9, madžarski 183.9, švedski 107.8, holandski 78.9, nemški 54.9, skupaj 5181.3 milijona Din. = Nizozemska bo z zakonom ukinila zlate klavzulo. Nizozemska vlada je predložna jjairlameirtu zakonski načrt s ka term se razveljavlja zlata klavzula v vseh dolžn šknh pogodbah. Zakon se nanaša na vse dolžnike odnošaje. kakor tudj na hipoteke. zakupnine itd., toda le za one. kjer je kraj izjpokritve obveznost; v Nizozemska, do."m 90 izvzete pogodbe kjer je kraj iz-jx>!in"tve pojodbe v inozemstvu. Razveljavljene so tud vse dmge klavzule ki so po-diobne zlati klavzuli rn imajo namen zaščite pred devalvacijo go'di:nflrja Zakon bo tnel ret-v-vakfvno moč od 26 septembra na-p-ej, fco je od dne ko ie N zozemska opu-sitvla 7,'at' s^ndaH = D^have: Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 30 t. m ponudbe za dobavo železne pocinkane pločevine. Artilerijsko tehnični zavod mornarice v Tivtu sprejema do dne 11 januarja ponudbe za dobavo denaturiranega alkohola, karbida solne kisline, salnvjaka itd raznega us^ja in lermenja Gradbeni oddelek direkcije drž železnic v Ljubljani sprejema do 22 decembra ponudbe za dobavo treh avtomobilov. = Licitacije Dne 28. t m. bo v pisarni uprave dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani ofertra licitacija za dobavo 100 kg kisa in 100 kg olja D ie 22. t rn bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo 3.000 kg glicerina. trihloret>'ena razne pločevine železnih lonat in frcz^lnega stroia, do 23 t m. za dobavo razrih železnih cevi, do 28 t. m. za dobavo kalcijevcga karbida raznih Spiralnih svedrov orrieHora ir. a^timo^a do 29. t. m za dobavo ra/.rih žibljev do 30 t m. za dobavo raznih kemičnih nre-naratov. grafi .1 azbesta, do 31. t. m. za dobavo raznega jekla. 3.50, klavni biki 3 do 3.25, debele klavne krave 3 do 3.50, plemenske 2.50 do 3, krave za klobasarje 1.75 do 2, molzne krave 3 do 3.50, breje po 2.75 do 3-50, mlada klavna živina 3.75 do 4.50, teleta 4.50 do 5.50 Din. Prodanih je bilo 232 komadov, od teh 10 za izvoz v Italijo. >f*r3r.e 22. decembra Na ljubljanski borzi so se v privatnem kliringu avstrijski šilingi trgovali po 8.36, za angleške funte pa je bilo povpra;eva-vanjc po 239 in se je blago nudilo po 239.25 V za grebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.3150, angleški funti po 239.1750, m griiki boni po 31.50. Klirinške nakaznice v lirah pa so se nudile po 2.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubliani 13.40. v Beogradu po 13.3494 in v Zagrebu po 13.39 odnosno za 15. ianuar po 13.35 in za 1.5. februar po 13.30. Na zagrebškem efektnem tržišču jc bika vojna škoda zaključena po 376 (v Beogradu prav tako po 376). Promet je bil še v 7% investicijskem posojilu po 83.75 in v delnicah Gutmanna po 50. > Ji v IV* Ljubljana. Amsterdam 2375.16 — 2389.76, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 732.95 — 738.01. Curih 996.45 — 1003.52, London 212.56 — 214.62, Nevvvork 4304.76 — 4341.07, Pariz. 202.40 — 203.83. Praga 152.33 —153.44, Trst 227.70 — 230.78 Curih. Beograd 10. Pariz 20.31, London 21.3575, Nevvvork 435.125, Bruselj 73.55, Milan 22.9250, Amsterdam 2.38.25, Berlin 175, Dunaj 79.75, Stockholm 110.15. Oslo 107.35, Kobenhavn 95.35, Praga 15.29. Varšava 82. Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 375.50 — 376.50 4% agrarne .50 — 51.50, 6% begluške 69 — 69.75, 6% dalm. agrarne 65.50 — 66.50. 7% invest 83 — 84. 7% stabiliz. 86 bi., 7% Blair 76 — 77. 8«/. Blair 86 — 87; delnice: Narodna banka 7000 — 7100, PAB 193 — 196, Trboveljsko 220 bi., Sečerana Osijek 145 — 150, Sečerana Veliki Bečkerek 600 dne., Dubrovačka 250 den., Jadranska 350 — 380, Oceania 200 den., Na-šice 400 den., Gutmann 50 — 53, Osiječka ljevaonica 150 den., Isis 15 den. Beograd Vojra škoda 376 — 376.50 (376), 4% agrarne 50.50 bi.. 6% btgiuške 69.50 — 69.60 (69.50), 7% stabiliz. 84.50 — 85 (85). 7% Drž. hip. banka 91.25 — 93. 7% Blair 76 — 76.75 (76.50), Narodna banka 7000 b!., PAB 193.50 — 194.50 (194). ilagtv ržišča . ŽITO + Ch icago, 22. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec 137, za maj 130, za julij 115.50; koruza: za dec. 109.50, za maj 103.375. + Winnipeg, 22. decembra Začetni tečaji: pšenica: za maj 123.75, za julij 118. -f Budimpeštanska ter minska borza (22. + Novosadska blagovna borza (2*.. t- m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica (78 kg): iaška sremska. slavonska 163 — 165 banatska 158 — 161. baška. Iad:a Tisa in Be- akademskih smučarskih ozir. športnih organizacij morajo poslati prijave preko svojih klubov. Prijaviti je treba, ali tekmuje tekmovalec v teku kot specialni panogi ali za kombinacijo ali za oboje. Prijavnine ni. Tekme bodo v četrtek dne 28. januarja 1937 ob 11. Proga bo dolga 12 km in bo imela približno 120 m vi inske razlike. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JZSS. Žrebanje startnega vrctnega reda bo v sredo 27 januarja ob 20 na Rakitni v gostilni pri Logarju. Vodstvo tekem bo objavljeno naknadno. Zmagovalec v teku dobi naslov: »Prvak jugoslovanskih univerz v teku za 1 1937«. Morebitno prehodno darilo bo razpisano naknadno. Rezultati bodo objavljeni na dan tekem ob 15. na Rakitni v gostilni pri Logarju Akademski športni klub si pridržuje pravico za morebitne potrebne izpre-membe tega raznisa. Razpis smučarskih propagandnih tekem SK Ilirija in SK Rateče-Planica SK Ilirija in SK Rateče—Planica, priredita v nedeljo 27. t. m v Planici propagandne smučar:ke tekme v tekih in skokih za juniorje in seniorje. Juniorji tekmujejo v teku v dveh skupinah, in sicer, skupina A (roj. 1921—1923), skupina B (roj. 1919 in 1920). Obe skupini tekmujeta na progi 5 km. Seniorji (roj. 1918 ali prej tekmujejo na progi 12 km. Start in cilj za vse teke je pri domu Ilirije ob 9.15. Skoki bodo popoldne na mali skakalnici. Juniorji (roj. 1919 ali kasneje) tekmujejo v eni skupini, seniorji v drugi skupini. Start za skoke je ob 13.30. Pravico starta imajo zaradi propagandnega značaja prireditve razen članov, klubov JZSS, tudi še neorganizirani smučarji iz Rateč, Kranjske gore, Podkorena in Mojstrane. Prijavnine ni. Prijave se pošiljajo na naslov: Osterman, Dom Ilirije-Planica, ali pa smučarski sekciji Ilirije, kavarna Evropa. Ljubljana. Naknadne prijave se bodo sprejemale še pol ure pred startom za teke in skoke. Zmagovalci juniorskih skupin bodo primerno nagrajeni. Tekmuje se po pravilih JZSS. ni gtirarai za smuko premalo snega, na severni (koroški) strani smuka možna. Mojstrana: —8 C, jasno, na sotnonih straneh malo snega, v senoj 10 cm zmsrzle@a. V Krmi do 30 cm sreža. Kranjska gora: —8 C, batomerter sitojti mimo na 782 mm, jasno, 20 om sreža. smuka dobra. Vršič: do 60 cm sreža, sneg je zalii vse kotenje jn manjše skale, smuka ip«rav dob na. Rateče — Planica: —8 C, jasno, 20 cm sreža, v osojnih legah piršač. Manjše skale v odprtem terenu deloma onemogočajio smuko. Drsališče v dobrem stanju. Tamar: 35 cm sreža, smuka ugodna. Petelinjek: skono do vrha brez snega, na vrhu smuka prav dobra. Sv. Janez; —8 C, solnce, 10 cm sreža, smuka na senožetih možna, v višjih legah snega za smuko premalo. Komna: —6 C. 60 cm sreža. solnčno, smuka ugodna v višjih legah. Pokljuka: —6 C, jasno, 25 cm sreža, smuSca ugodna. Smrekovec: —5 C, jasno. na južni stremi 20 cm. na sevemnn 60 cm sreža. Mariborska koča: brez oblakov, mrmo, smuk« manj ugodna, 20 cm srenja. Pesek: —5 C. brez oblekov, mirno 50 cm srenja. Senjorjev dom: —3 C, brez oblakov, mirno, 40 cm srenja. Peca: 30 cm sTenja, smuka ugo-dna. Mozirska koča: —5 C, mimo. srež na iužnn stran-; 30 cm. na severn 60 cm. smuka ugodna. Glede n« razne nedostaKk-e v vremenski službj je veza zyi "tuijskj ,pr'met za Slovenijo v Ljubljani sklicala za 29. t. m. konferenco vseh činilteljcv, ki pridejo v po-šftev za .končnoveljavne sklepe o pravilnem i.n pravočasnem ter točnem oddajamiu po-noč-V, za kamera bodlo z?omj navedene zveze prevzele po'.no odgovornost. JZSS: (službeno). Sporočamo vsem klubom, da je prispel finski trener za tek Leo Korhonen. ki biva sedaj v Mojstrani v hotelu »Tri«!av«. Trening za tekmovalce v teku vodi Korhonen sedaj v Mojstrani; klubi se pozivajo, da pošljejo kar največ tekmovalcev v tc*aj. Hotel »Triglav« nudi popolno in zadostno oskrbo tekmovalcei.i ■* zakurjenih sobah za 30 Din. Iz SK Ljubljane. Redni le*ni občni «r*T bo 0. januarja 1037 ob 2'1. Mest^ zborovanja bo pravočasno objavljeno. Klubov m-kas"nt bo do tega dne obiskal vse člane, da bodo pravočasno poravnali članarino in ■'rneli taki nt pravico glasovanja. ZSK Hermes ("službeno). Hermcs obvešča vse sodelujoče klube, da se bo igral finale pokalnega turnirja šele po novem letu. SK Svobo^-v ^revi ob 10.30 zelo važna odborova seja. Vabijo se tudi Egon, H me, Kamnikar in Sinkule. Sokol Sol.o'sko društvo Jesenice prireji ore-vi ob 20. v svojem domu predavanje: Mla.dma naj c-.pregovori. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Alujevič Branko. Vremensko poročilo Zveze za tujski promet za Sloven jo v Ljubi.i'3in"»ri. Ratečah, Sv. Janezu ter z dni5*vi: SV>vporovski koncert. — 21: Klavirski dueii. — 21.20: Orkestralna glasba. — 22.20: Narodne pesmi. — 22.50; Beethoven; IX. simfonija. — 24; Poltnočnica. _ Zagreb 18: Godalni kvartet. _ 19; Zvonovi in orgle. — 20; Božične pe- tnii. _ 22: Plošče. — 24: Prenos poi>notoi- ce. — Praga 19.50: Lahka glasba. — 21.10: Rusiki pevvk) zbor] in balalajke. _ 21.40: Pester program. — 22.20: Plesna muzj.ka. — 23.25: Plošče. — 24; Polnočnica. _ Varšava 18.55; Božične elike. — 20.10: Koncert solistov. — 22.50: Bachov božičn,j oratorij. — 23.50; Polnočnica. — Dunaj 12: Ženski sinif. orkester. — 14.15; Zvočna igra. _ 17; Zborovski koncert. — 19.15; Orkestralen koncert. — 20.40: Božič samotnih. _ 21; Petje z nagovorom. — 22.20: Plošče. _ 23.30: Božične fanfare. — 24; Prenos polnofnice od Sv. Štefana. — Berlin 18; Pod božičnim drevesom. — 20; Božičnj koncert in recitacije. — 22; Zabaven program. — Mijmlien 18; Komorni večer. — 19: »Kmetovo leto . — 19.45: Orkestralen im pev6kj koncert. —21.20 Zvonovi nemških slolnic. — 22; Plošče. — 22.40; Stara božična legemda. — 24; Plošče. — Stuttgart 18; Solista, zbor in orkester. — 20; Vse štiriročno... _ 21.20: Kakor Miin-chen. — 22.30: Stare pesmi. — 24; Recitacije. — Rim 17.15; Božjčni napevi. — 20.40; Božični koncert. — 22- Orkester in orgle. — 22.40: Ples. _ 24; Polnočnica. f I Zapustila nas Je naša nepozabna, nadvse ljubljena žena, mama, stara mama, hčerka, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa Marija Mundschlltz v torek dne 22. decembra 1936. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 24. decembra ob 15.30 izpred mrtvašnice banovinske ženske bolnišnice na novomeško pokopališče. NOVO MESTO, dne 22. decembra 193«. ŽALUJOČI OSTALI. »JUTRO« št. 297. — 6 =============a========^^ Semb, 21XIL J&36 Ljubosumnost v šoli V neki razred šole v Mignavillersu v vzhodni Franciji je vdrl te dni neki Ernest Maille in je pred otroci ustrelil 22-letno učiteljico Madeleine Chavallevevo. Po tem krvavem dejanju iz ljubosumnosti si je še sam pognal kroglo v glavo. Oba sta bila na mostu mrtva. »Kakšne dohodke pa imate, ki va6 bodo prehranjevali v zakonu z moio hčerjo?« »Dva tisoč petsto dinarjev mesečno« »Nu, 6aj to nekako poide _ ona bo namreč imela mesečno 2500 Din rente«. »Oprostite, to je že všteto prj meni!« (»Muškete«) Podvržena Abesinija V Šestih urah 3z Napolija v Bologno Na progi Napoli—Bologna so Italijani uvedli nov aerodinamični vlak, ki rabi za to razdaljo samo šest ur. Vozil bo 6' povprečno brzino 120 km na uto- Po potrebi zviša to brzino lahko na 200 km. častitljive japonske brade V Tokiju so se zbrali imejitelji največjih brad japonske države. Prvenstvo pripada, kakor so ugotovili, nekemu Naojiru Katu, ki ga krasi očividno najdaljša brada na svetu Prostovoljni junaki znanstvenega dela V Gk>mou> =u- Lutin u so otvorili šolo za obrambo prti letalskim plinskim napad; »n, edino v češkoslovaški republiki in eno izmed redik h v Evropi. Ta šola je opremljena z najmodernejšim; pripomočki za poučevanje oseb, ki ne poznajo dobro učinkov modernih vojnih strupov, in za izšolanje inštruktorjev ter poveljnikov civilne obrambe proti letalskim napadeni. V zavodu deluje poseben odbor zdravnikov, kj mu je med drugim naloga, poiskat-: po znanstvenih metodah učinkovite zaščitne pripomočke proti vplivu kemič- nih bojnih sredstev na človeško telo. Posebno pozornost posvečajo najhujšemu vojnemu plinu, iportu. Baš prot; temu so v zadnjem času odkrili učinkovito zdravilno metodo, kj daleč prekaša zdravilni naojn po izkušnjah v svetovni vojni. Za proučevanje pravih pripomočkov zoper iperit so potrebni celo eksperimenti z osebno nevarnostjo za eksperimentatorje in poskusne osebe. Zgoraj omenjenemu zdravniškim u odboru se je javilo nekoliko prostovoljnih sodelavcev, kj ogražnjo v pravem pomenu besede lastno kožo. Te po-močrn ike bi lahko imenovali brez pretiravanja junake znanstvenega dela. V plinskih komorah olomouške šole preizkušajo n. pr. učinke iperitnih kapljic na kož: in med poskusnimi osebami so celo dekleta ki so se prostovoljno dala na razpolago za te nevarne eksperimente. Londonski frizerji se pripravljajo 233 bogat® žetev Angleške frizerske organizacije so sestavile poseben odbor, ki naj prouči vprašanje, kakšne pričeske naj bi nosile žene peerov pri kronanju novega kralja. Dvorni maršalat je namreč odredil, da morajo te dame pri svečanostih nositi tiare ali krone v laseh in frizerji morajo sedaj izumiti posebne pričesko ki naj bi ta okras držala na glavi. Predsednik omenjenega odbora je sedaj sporočil, da proučevanje težkega vprašanja ni bilo brezuspešno. Odbor se je odločil namreč za ploski zapletek las na temenu, ki bo na njem sedela krona ple-menitaške gospe. Na tilniku so si omislili majhne kodre. Ta oficialna pričeska za kraljevo kronanje bo postala seveda obenem splošna moda angleškega ženstva. Draguljarji že izdelujejo po naročilu krone in tiare. Krona bo veljala 18 do 2,o funtov šter-lingov. tiara pa majhno malenkost več. namreč 300 funtov šterlingov. gre v »Monsieur de Pariš«, Deibler. francoski oficielni krvnik, gre z januarjem, kakor smo poročali, v pp'sto

i:e bodo sami člani posadk za vodna letala,. Nezgoda najboljše francoske letalke Znana francoska letalska rekorderka Ma-rvse Hilszova se je dvignila z letališča Istres pri Marseilleu. da bi prekosila zadnji brzin-ski letalski rekord za ženske. Iz še neznanega vzroka je bila letalka kratko po vzletu prisiljena, da se spusti s padalom na tla. Pri tem se je malo pobila. Letalo je treščilo v neko jezero. Novi kralj s soprogo in materjo Angleški vladar Jurij VI. s kraljico E1 i- z a b e t o in kraljico materjo Mary ......................... V Gosportu pri Portsmoutliu je angleška admiraliteta dala preizkusiti posebno letalo^ _ ki je za poskus odvrglo 1500 kg težak torpedo Obleka Iz lesa Metoda, ki bi tudi nam pomagala iz zagate V Pragi snujejo v zadnjem času družbo, k; se bo bavila z izkoriščanjem patentov za izdelovanje umetne svile, umetne volne in umetnega bombaža. Z izdelovanjem blaga iz lesa ne bi se izboljšala samo plačilna bilainca češkoslovaške države (saj izida letino skoraj poldrugo milijardo Kč za uvoz inostranega blaga, temveč bi sc po-nud le tudri nove priljke za izkoriščanje domačega lesnega bogastva. V drugih deželah že dolgo izdelujejo umetno oblačilno bla/go. oblačilne in tud; drus?e potrebščine iz lesa in rezultati so biLi dobri, celo presenetljivo dobr:. Tekslilije im celuloze se dado dobro prat\ ne dražijo kože, vsrkavajo vlago kakor bombažno blago in .rim barve ne zbledijo. Dalje se dobro priležejo telesu, so bolj gladke od bombaževin. se ne mažejo tako hjlro in jih je mogoče izdelovati z motnim alj močnim leskem. Pri pretežnem delu postopkov za izdelovanja taik šni h tek siril i j se celuloza raztopi 'in stiska skoz; tenke luknjice, pri čemer tvori vlakna, ki jih režejo ,ter zvijajo v oblik" vijakov in spredejo v niti. Te niti je mogoče stkati skupaj z volno, ne da bi ta izgubila svoje dobre lastnosti. Tkiva iz celuloznih niti z bombaževim) in svilo daje im bombaževini jn svil; celo boljše lastnosti. Angleži preizkušajo Singapore Ob koncu januarja bodo Angleži okrog Singapura priredili velike manevre svoje zračne, kopne in pomorske vojne sile. Ti manevri naj doprinesejo na pol praktični dokaz, da je Singapur sposoben odb ti vsak sovražna napad. To bi ne bilo čudno, saj so Anglež; v to svoje oporišče v zadnjih dveh letih zab'lj 20 milijonov funtov za vojaške naprave. Pri manevrih hočejo med drugim preizkusiti, da-li je kakšni matični ladij; za lefala mogoče priti bližje nego na 100 milj do trdnjave. Pravica do ljubezni Neko londonsko sodišče je moralo odločiti o zanimivem vprašanju, da-li ima petnajstletni mladenič že pravico do ljubezni. Njegova mati je bila namreč nekoliko v skifoeh zavoljo pozornosti, ki jo je sin izkazoval mlademu dekletu. Prosila je sodišče, naj bi interveniralo. Nje sin, je pripovedovala, dela v neki tovarni. Zgodaj zjutraj mora tja. ob 14. je že prost. Tedaj pride domov, pokosi, se umije in gre z izvoljenko svojega srca na sprehod Ti sprehodi so dokaj izdatni, kajti včasih se vrne domov šele okrog polnoči ali pa še pozneje. Skoraj vso svojo plačo izdaja za svojo ljubico, ne spi zadosti — meni mati — ne jč zadosti in je na najboljši poti, da si pokvari zdravje. Tu naj bi nastopilo sodišče. Toda sodišče se ni anoglo odločiti. »Mislim, da ni to noben zločin. č.e prebije svoj čas z dekletom«, je dejal sodnik. »In nič ni hudega, če vzdaja zanjo denar. Ni mogoče mladega človeka ovirati, da bi se sestajal z dekletom. In če bi to poskusili, bi se sestajal tem bolj z njo«. Toda mati vendarle ni odšla brez vsakega upanja s sodnije. Sodnik je obljubil, da pošlje k mlademu Človeku izkušenega uradnika, da bi se malo pogovorila in našla neko pravo mero. Vsakemu Angležu plinsko masko V BJackbumu na Angleškem otvorjjo v januarju tovarno za izdelovanje plinskih mask, iin sicer s kapaciteto 500.000 mask na teden. Te maske bodo namenjene izključno civilnemu prebivalsrtvu. 33 tisoč korakov dnevno Madžarska poštna uprava je izvedla zanimive poskuse, da ugotovi, koliko znaša dnevna zmogljivost posameznih pismonoš. V posameznih budimpeštanskih okrajih so pismonoše opremili s števci korakov. Tako so ugotovili, da napravi poedin pismonoša na dan povprečno 83.000 korakov. Tikanje med hitlerfevsko mladino Nemški mladinski vodja v. Schirach je odredil, da mora Hitlerjeva mladina uporabljati nagovor «ti» tudi v občevanju z najvišjimi predstojniki. Takšen nagovor, da je bistvena značilnost hitlerjevskega mladinskega tovarištva. Dv©&33 z vilami Pri Kisskorosu na Madžarskem sta se spopadla z želznimi vilami kmeta Emerik Bog-nar in Andrej Komlos. čez nekaj časa je dobil Kofanos zbodljaj v glavo in se je zgrudil mrtev. Njegovega nasprotnika so aretirali. Potres v Srestnp Ameriki o Hautisfa '/ X/ cenk. Sicer pa so Francozi, in njihovi umetniki še posebno, individuali- - ti, ki ne poznajo nobenega skupnega nastopanja in ne priznavajo nobenih skupnih interesnih sfer. Ta osamljenost vpliva občutno tudi na glasbeno reprodukcijo. Tako sem mogel v dveh dneh posetiti troje koncertov ki so vsak zase kazali posebno lice in bistveno raznovrstno usmeritev. Najprej v sobo-to popoldne ljudski koncert združbe ;>Con-certs Lamoureux«. ki je imela nekoč najvažnejšo vlogo v francoski glasberd reprodukciji. Odličen orkester, ki šteje 70 mož, je še danes osnova podjetja. Vodi ga sedaj Evgen Sigot, možak 55 let, rojen v pro. vinci (Rennes), kj si je znal osvojiti simpatije orkestra in družbe že v m'adosti. Njemu pritiče težka naloga, da nadaljuje in izpopolnjuje delo ustanovitelja Lamou-reuxa in njegovega naslednika Chevillarda. Tik pred Bigotom je vodil orkester Paul Parav, ki je medtem prestopil v konkurenčno podjetje orkestra Co'.onne in ki Ima tam obilo uspehov. Lamoureuxov orkester skuša ohraniti dobre tradicije svojega slovesa in propagira francosko glasbo, medtem ko je njegov ustvaritelj imel hude boje za VVagnerja. Tudi ta koncert je bil posvečen francoski glasbi in na sporedu so bila imena Bruneau. Ibert, Roussel, Sc.hmitt, Chausson, Duparc in Chabrier — torej lepa serija prorninentnih francoskih glasbenikov. Predvsem je ugajala HI. simfonija Roussela, ki ima svojstven način gradnje in izraza in je polna duhovitosti in dovtipno-ti, dasi ji manjka one globine, ki jo naš od klasikov razvajeni poslušalec zahteva od avtorja. Tu tega ni in ljudje sprejemajo z veseljem n spontanim odobravanjem vsako skladbo, ki jim je všeč za uho ter ne vprašujejo dosti po slogu orientaciji in politični pripadnosti skladateljevi (v tem primeru bi mogel Roua-el prav pri Parizanih slabo naleteti). Izvedba je bila sol'dna. toda nikjer nad povprečnostjo in mogel sem se čudoma vprašati, kakšne so tiste kvalitete, ki jih zahtevata pos'ušalstvo in kritika pri ras vzpričo popolnoma povprečnega izvajanja v Parizu! Vendar je izvajanje dvigni lo v poslušalstvu vihar odobravanja in kritike so še vedno nad v;ako mero dobrohotne. Nedelja je bila natrpana s prireditvami. Dve sta me predvsem zanimali. Prva, produkcija šole, »Scola cantorum«, ki je prinesla stilni koncert pod naslovom »Francoska kantata v 17. .stoletju«. Bila je seveda solo-kantata s spremljavo prav majhnega godalnega orke;triča, ki ga je vodil ravnatelj šole Lejeune. Izvajali so prav domače, brez pretenzij in brez posebnega truda skladbe Clerambante, Boccherinija in Bernierja, solidna, a ne pretresljiva dela enakovrstne fakture. Spet se mi je vsilila paralela med orodttkcii?- He šole, ki slovi kot ena najslavnejših m-, kontinentu, in onimi, fi jih prireja naš ljubljanski konservatorij. In primera je bila v dobro našemu trudu in uspehu Seveda pa ne vzdrže primere prireditve, kakoi je bila zvečer v gjedališšču »Champs-Elysees«. kjer je dirigiral Tosca-nlm 'zbran orkester Gledališče polno radovedne in radoslužne publike, vse v veliki večerni toaleti Spored: Schubert. Beethoven, Brahms, gotovo ne izbran po okusu francoske publike, ki je vidno (in glasno) pogrešala svojih imen na programu. Izvedba je bila čudovita, vredna slovesa velikega mojstra taktirke, ki si vzlic modi ne da vzeti, da bi ne dirigira; na pamet in brez pulta Orkester 85 mož (med njimi ena dama pri violi) se je potrudil kar moči. Dirigent je stal kakor mag pred orkestrom ter ga začaroval z gestami tu proseč, bodreč, mireč. Ob koncu je bilo navdušenje brez konca. Z gesto vidne utrujenosti se je maestro poslovil od pariške publike, ki si z Brahmson ni vedela dosti pomagati. To ni bil& glasba za nje (niti zame). Znameniti finale njegove I. simfonije, ki je zaključna spored, kljub vsem notranjim podvigom ne more ogreti. Začenja se s tragiko, nato zazveni znameniti klic roga, ki ga-je skladatelj baje posnel po zvokih alpskega roga, kakor ga je nekoč čul na počitnicah in ki ga mukoma skuša vpletati v tok glasbe. Potem oni odstavek, ki je vidno inspiriran od finala Beethovnove 9. simfonije, in slednjič mno-gokratni zaključek, pri katerem poslušalec že kar stoje pričakuje cesarsko pesem: to je nekoliko preveč težkokrvnosti in se-vernonemške okornosti, da bi moglo ogreti, vzlic skrajnemu naporu vladnosti. ki ga je zastavil Toseanini za delo Sicer pa je prav značilno za njegovo pretfdarnost pri sestavi sporedov v Parizu igra samo nemške klasike, na Dunaju pa se zavzema za francosko moderno Ali je to v službi medsebojnega spoznavanja, ali pa imajo kakšno vjogo bolj banalni vzroki? Kdo ve? Vsekakor je bil ta koncert Toscaninija (vsega jih je bilo t^oje, ta je bil zadnji) priznan kot višek dosedanje koncertne sezone. V prihodnjem tednu pripravljajo no ve prireditve, od katerih bo zanima! plesni večer »sloveče hrvaške p'esalke Tašamire« kdo jo pozna? — dobro ime za križaljke, dvomim pa, da je iskreno hrvaško), koncert našega dobrega poznanca, violinista Soe tensa in koncert nedosegljivega čeli-sta Casala. Poročal bcin o njih in o drugih ter skušal zadeti vtisk, ki ga napravijo izvedbe na povprečnega poslušalca v tem mestu, katero kot nobeno na svetu nudi tolikerim tolerantno zatočišče. L. M. škerjanc. Albert S trk in Ivan Napotnik Pred božičem sta razstavila v Celju svoja dela slikar Albert Sirk iz št. Lenarta pri Mariboru in kipar Ivan Napotnik iz Zavod-ne pri Šoštanju. Na celjskih razstavah ju je publika srečala doslej le priložnostno in po naključju; iz drugotnih razstav novejšo slovenske likovne umetnosti in iz zasebnih ljubiteljskih zbirk pa poznamo oba umetnika. že tako dobro, da lahko prvemu, Sirku zahvalimo za vzpodbudo k pričujoči prireditvi na celjskih tleh. drugemu. Napot-niku pa častitamo. da se je pogumno odločil k sodelovanju. Kakor tudi že leži krivda prepogoste Na potnikove odsotnosti v glavnem v našem razstavnem življenju in na vsem današnjem okolju splošnih časovnih zaprek, vendar je glavni delež v razlaganju Napot-nikovega kompleksa v njegovi osebi in na-turi sami. Gotovo ni noben slovenski slikar ali kipar izrednih umetniških sposobnosti tako neskončno malo zapadel mehanizmu rutine kakor naš Tvan Napotnik. Albert Sirk je prinesel na razstavo največ z juga, iz Ohrida in Skoplja, kjer je akva-r-eliral. Nedvomno mu je pri teh potnih beležkah akvarelna tehnika najbolj ustrezala. Prehvaležna snov so za takega popotnika — slikarja turške hiše, zverižene ulice z nenavadno zaključenimi perspektivami in ves južnjaški orientalni dirindaj balkanske čaršije. Sirk je od nekdaj rad iskal slikovitost motivov, saj je pokazal svojo težnjo po razgibanosti in romantično barvnim občutenjem najbolj pogosto ter najbolj vidno na svojih marinah Od teh poslednjih je tudi tu razstavil nekaj oljnih študij. Največ izrazne moči pa le kažejo akvareli, ki jim je razstava tudi v glavnem namenjena. Najbolj so snovne in formalne možnosti izčrpane v »Pjaci«^ (št. 26) in v »Kmetih iz skopljanske okolice« (št. 28). dveh v kompoziciji barvi in svetlosti harmoničnih delih. Ostali akvareli so v detajlih preobremenjeni. včnsi svetlobno pretrdi in v barvni perspektivi med ospredjem in ozadjem nevezani. Nešteta dejstva pa nikakoT ne zmanjšujejo pomena prirodnega umetniškega čuta, saj je v bistvu tako očiten slikarski koncept, kakor ga Sirk povsod kaže. najboljša garancija za nadaljnje uspehe. V tem nas potrjuje njegovo »Cvetje« (št. 35. 36j, enostavno in brez potrebnih primesi in njegov tonsko uravnovešeni »Stradivari« ;št. 38). Taka žarišča so njegove »Ulice«, docela prava pota k rešitvi Sirkovih problemov. Skoraj vsa Napotnikova dela (okrog 21). liar jih je na razstavi, so prišla sem iz pri vatne lastnine in zato ne dajo sklepati na novejše ustvarjanje. Končno pa to vpra sanje za Napotnikovo dozorelo življenjsko in umetniško pot ni več važno. Ostal je tud^ tu v vsakem posameznem kipcu, pa naj si bo že mlajšega ali starejšega datuma, to kar je bil od začetka: velik sanjar in poet po duši. skrajno nežen in otroško dober vsikdar najožje soroden in zvest antično klasični bukoliki. ves srečen v fejaško idiličnih samotah. Spričo take individualnost: in plastične sile nam je le prijetno priza-nešeno. da bi koga opozarjali na impresionizem in secesijo. Saj tu ne gre več edinole za stil njegove dobe. temveč za dandanašnje živo in absolutno kiparsko ustvarjanje, ki je pri njem že prestalo časovne razlike in se opira še edino na umetniško in pošteno znanja. Redko je videti na današnjih kiparskih razstavah figure v momentu gibanja, kreta-nja. kratkomalo s čimerkoli zaposlene figure. (Obrat sem ali tja še zdaleka ne zadošča). Vprav prijetno se tu gibljejo te male stvarce, to so pravi junaki, dasi seveda zelo majhni kakor n. pr. bojevniki s polžem (št. 13) dečki in dekleta, samosrajčniki. brezsrajčniki. itd. Najboljša med figuralnimi skupinami je »Boj za srce«, kompozicija s kar najbolj zgoščeno dinamiko (ima prostor. forme, luč in senco). Tako ima sleherna stvar svoj pomen in svoje odlike. Le škoda in večna škoda, da Napotnikovih del ni več na razgled in da za njega komaj vemo. Koliko lažnjive patetike je med tem okamenelo v namišljeni »stvarnosti«, tukaj pa tiči še nedočrpana sila stvarnega plastičnega znanja in samosvoje osebnosti. Zato kličemo v Ljubljano: Dajte kmalu organizirati kolektivno razstavo Napotnikovih del! F- Šijanec. Zapiski Iljrizem na Slovenskem. Kakor izvemo, piše univ. profesor dr. Fran Ilešjč (Zagreb) kolturne-zgodovinsko študjo o tem predmetu. Knjiga bo specific rana slika vseh pojavov ilirizma na Slovenskem od 30. do 70. leta preteklega stoletja. V rokopisu bo delo končano že v začelku 1937. Nov zvezek »Misij in dela« je izšel te dni. Iz tehničnih razlogov se danes omejujemo 11x1 navedbo vsebine, obširnejše pa bomo prikazali 11.-12. zvezek te revije in ves njen 2. letnik v eni prihodnjih številk. »Misel n delo« prinaša v pravkar jzišlein zvezku uvodnik »Fronte«, razpravo univ. prof. dr. Evgenija Spektorskega »Nastanek sociologije«, univ. ^rof. dr. Fr. Ilešifa ne-krolog Ignaciju Daszvnskemu. B. Borka prikaz knjige poslanika Sebe »Rusija m Mala a n tunta v s vetov n. pol tjki« in dr. B. Vrčona potopisna razmišljanja »V palači miru« Obzornik je obsežen im vsebinsko pester. Tako prinaša misli o zasebnih in lavni interes h, dr. Vrčona članek »Ideologija v zunanji politiki«, prispevek o stavki tekstilnega delavstva, kritiko dr. VVmar-jeve knjige »Oslovski most« ;z peresa dr. Lava Čermelja. oceno dr. Bajičeve knjige »Delovno pravo« in slovenskega prevoda Renkerjevega romana »Pet mož gradi pot« — da omenimo samo večje in poinemeb-nejše prispevke. Na platnicah sa tud; v tem zvezku že priljubljene — drobline. Nova številka »Misl in dela «depo zaključuje uspešni 2. letnik. Antonija Kassowitz - Cvijjč, ki je pred dnevj umrla v Zagrebu, je šla v vrsto najuglednejši intelektualk :n pisoitel jjc v Jugoslavija. 2e v osemdesetih letih nrejšnjega stoletja se je znanstveno bavila s pedagoškimi problemi, pozneje je posvečala nvo'e spretno pero publicistiki in nsaila zlasti o gledališču in njegovih vprašanjih. Njeno najpomembnejše delo je romainizlrana biografija skladatelja Vailroslava Lisinskega. Spisala je tud diolgo vrsto biografij jn drugih literarnih študij, izdala tri knjige »Slovanskih pravljic« in skoraj izčrpno obdelala osebnost in delo skladatelja Ivana pl. Zajca Pokornica je objavljala svoje spise v hrvatskem in nemškem jez ku. Dr. P.Strmšek, Medvedovo selo. V založbi Muzejskega društva v Celju je izšel 52 strani obsegajoči spis prof. dr. N'rmška, ki obravnava zgodovino kraja Sv. Peter na Medvedovem selu v srezu šmarsko - rogaško - kozjanskem Vse. kar je mogel pisec zbrab v arhivih m literaturi o tem krsiu, je zapisano v brošur ci. po kateri bodo segli zlasti oži; rojaki teea kraja, čigar slikovito lego nam kaže slika v začetku bro-šurice. Želeti bi bilo. da bj imela vsaka večja župnija v tej oblik obdelano svojo zgodovino. zakaj domovina se nedvomno za- čenja v najožjem krogu domačega kraja in ljubezen db tega kraja je pogosto podlaga vsej domovinski ljubezni. ».Naša volja«, mladinski štirinajstdnevnik, ki ga urejuje cancL iur. Bogdan Drnovšek, je izšla za bož č v razširjenem obsegu. Na uvodnem mestu prinaša to glasilo jugoslov. usmerjene mladine božični uvodivk župnika Janka Barleta, dr. Branko Vrčon je prispeval pregledni sestavek »Od abe-sjnske do španske zadeve«, nadaljnji čir-nek obravnava novo ru.iko ustavo v zvezi z razvojem »iz komunizma v fašzem«. dailjši člane/k je posvečen delavskemu vprašanju. prof. Mile Pavlovič obuja v članku »Kralj in mladina« reminnscence na kralja Osvoboditelja. Ostalo vsebino pa tvorijo izvirni :n prevedenj leposlovni prispevki, opis poleta z letalom nad Ljubljano, poučni sest.3vki, kakor je »Palieasfi model z motorjem« in številne dru-^e zanimivosti, h katerim snadaio tud; ;lus"!rac;ie. Naša l-'a» kaže trdno vo]io. da vpliva na mladino v pozitivnem duhu jugoslovenslva in človeoanstva. Naše gledališče DRAMA Sreda 23.; Kralj z neba. Premiera. Izven. Četrtek 24-: Zaprto. Petek 23.: ob 15. Kralj z neba. Izven. Ob 20. Na ledni plošči. Izven. Znižane cene od 2<) Din navzdol. OPERA •Sreda 23.; Botra Smrt. Red Sreda. Četrtek 24-: Zaprlo. Petek 25.: ob 15. Ples v maskah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol- Ob 20. l'r= treh mladenkah. Premiera Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Sreda. 23.: Zaprto. Četrtek. 24.: Zaprto. Petek. 25.; Ob 15. Ukročena trmoglavka. Znižane cene. Ob 20. Visokost pleše. Izven. Za smučarje ugodna prilika Našo bogato zalogo hočemo temeljito izprazniti, zato Vam nudimo Kandahar streme m Mit 14$ Smuči Din 55.—, palice Din 28.—, Stick streme Din 48.— dalje. Na zalogi imamo vse vrste različnih maž, palic, stremen, nahrbtnikov, čepic, klobukov, volnenega blaga, nogavic, čevljev, veternih jopičev, Thermos steklenic itd. ŠPORTNA TRGOVINA KOLB 8 PREDALIČ, LpMfana KONGRESNI TRG 4 ZA BOŽIČ že za Din 90.— mesečno dar za vso obitelf• Javite nam svoj naslov, pa Vam brez obveze nakupa predvajale namov^j-si PHILIPS RADIO iz simfonilske šerife H. SUTTNER - Ljubljana, ALEKSANDROVA C. 6. Ugodna prilika V smislu zaključka sreskega sodišča v Korčuli z dne 9. Xn. 1936. br. I. 68/33 prisilna uprava Evgenija Andreis daje v zakup za sezono 1937 Hotel in Pension »Bon Repos« v Korčuli. Najlepši in najmodernejši hotel korčulanske rivijere. Posestvo sestoji iz obširnega parka in hotelske zgradbe z depan-danso. Ima lastno obal. 50 mebliranih sob z 75 posteljami, hotelski inventar, razne dvorane za restavracijo, prekrasne verande itd. Hotel leži na najlepšem položaju korčulanske obale. Oferte izpod Din 100.000.— ne bodo se upoštevale. Prednost imajo v prvi vrsti reflektanti, ki nudijo največje jamstvo v pogledu plačevanja zakupnine odnosno v pogledu strokovnega vodstva obrata. Oferte v priporočenem pismu prejema do 20. I. 1937. Marin Luxa, prisilni upravitelj. Korčula. 3ttseriraite r ZAHVALA vsem, ki so nam ob priliki težke izgube naše ljubljene hčerke NADE stali ob strani, posebno rodbini Burdianovi, za vsa so-žalja, darovalcem krasnega cvetja, č. g. katehetu prof. Kovačiču, g. prof. Meliharju, g. Novaku in gospodični Brišnikovi za v srce segajoče govore, Sokol-skemu društvu, ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico v tako častnem številu k zadnjemu počitku. Prav posebno zahvalo smo dolžni g. direktorju Mravljaku, profesorskemu zboru, dijaštvu celjske gimnazije, ter gimnazijskemu zboru za ganljivo žalostinko. CELJE, dne 22. decembra 1936. Rodbina KOŠUTNIK. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka, za vsak oglas ln enkratno pri-ftojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo flužb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje aas lovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa. Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanj« znesek ca enkratno objava oglasa Din 17«—> Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Pjjfl odgovor, priložite 3«* ▼ TTiftfKah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana* Se-seda Din lavek 3 Din ca šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanjši tnes-ek 17 Din Za praznike kupit*- najboljše in oajce nejše vino vermut liter Din 20, »Panonski biser« stekl. Din 30 in vse vrste žganja in likerjev pri M R-avtai. Stari trg. 31814-18 Pozor! Ako hočete res pravi in najboljši cviček in štajerski rizling niti — pridite v gostilno ZURMAN. Kode-fjevo. Ob Ljubljanici. 301.36-18 Beseda 1 DiD lavek 3 Dir ia Šifro al; lajanje naslova 5 Din Najmanjši inesek 17 Din Skladiščnika »prejmemo. Prednost imajo izučeni trgovski pomočniki v usnjarski a-lr čevljarski stroki. Ponudbe no tovarno čevljev »Jara«, Tržič. 32075-1 Frizerko dobro moč. sprejme Josip Polak. frizer. Rakek. 33MS-1 Šiviljo ®a firm dela in damskega krojača, iščem. J. Jakofčič. Kranj. Mestni trg 18. 33L40-1 Beseda 1 Din. davek 3 D'r. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek '.7 Din. Gospodična i tnalo maturo in enoletnim trnovskim tečoiem želi kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl odd .Jutra pod »Začetnica«. 31768-2 Pekarniška prodajalka razumna gospodinja. želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jut.ra 331sl7-2 Beseda D « lavek 3 Din sa šifro ti; lajanje oaslova S Din Najmanjši znesek 17 Din Radio aparat 331 volt. 3-cevni. dober »prejem, proda za 1.100 Din Pavlovčič. Emonska cesta 2't. 33134-9 t>r*>e«Ui . !.):& ia.trh i za š;fTo al: lajanj* naslivs 5 Din K:i:manj5: inesoV !7 r>"n Murmel plašč skoro nov. krasen, prodam za '.on Din. Pojasnila iz pri;azm>et:: F.ber Kongres ni »rg. 32077-13 Črno suknjo d-obr« ohranjeno, za m oi'-nejri mošk ga. prodam. Sv j Petra ce:-ta 18. BesH;> Oin. .la k 8 Din za šifro »I; 'lajanje naslova 5 Din Najmanjš' mes e's 17 Din Borove in bukove pragove dimenzije 2.60 in 2.50 kupujemo. Dobava najdalje 3 mesece od dneva zaključka. postavno železniška postaja. Ponudbe poslati na: »CER«, d. d Za greh. Tom«šičeva 10. 31843-1» Kupujte domače blago! >wwrn Beseda 1 Din lavek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na:manj5i znesek 17 Din Hranilne vloge kupite ali prodaste ootem moje pisarne najboljše Rudolf Zore Ljubljana Gledališka 12. TelefoD 38-10 32057-16 Hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice v Kranju in knjižice Posojilnice v Radovljici, kupi — proti takojšnjemu plačili; AL. PLANINŠEK, B-ethov nova ul. 1-t'f. Telefon 35-10. 331.23-16 V Brežicah in okolici so naprodaj niže, stavbišča. vinogradi in sadovnjaki. gozdove ter zaokrožen del Attemsovega veleposestva. Vprašat* • Ing. Miklan 0.. Brežice. 2CT-20 'Vseda 1 D:n lavek 5 D" !a šifre »1; lajanje naslov« - Din fJajmanjš' tne«ek 17 Din Komfortno stanovanje i sob n verande, oddam v vili pod Rožnikom, poizve se Rozman Dvorni trg 3/11. 320(*V31 Sobo odda » š:fr«. ll« lajanje »»lit ? Din VaitntnjŠ' «««■> 17 Din Lepo zračno sobo v središču mesta, oddam solidnemu gospodu. po možnosti uradniku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33132-23 Opremljeno sobo strog > ^efKunrano. Strel išk* ulica 32. oddam aatas-s.-i JJL Življenje je pesem Dvignite pismo ©160-31 Izgubljeno Be^eiia . Dir lavek S Din za šifro alj dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 200 Din dom tistemu, kdor m.: ii-sledi 51. t. m. ukradeno skoraj novo lamsko kolo — znamke »Record« tov. štev. !iV>7Vi evidenčna številka lia"7!" črno pleskano. z novejšim setežem. Dohovič-nik Ljubljana Gradižče 5. 3315S--28 Ne samo čaj Med mestom in deželo nosreiluie Jutro* na)' i«lnsnik mm.....mm utrnil — caf ie naiboljša domača zeliščna krcpilna pijača. NAS ČAJ dobite v špec trgovinah. KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI o tjfifidftf z oglasi za božično „Jutro", ki bo izšlo jutri zjutraj. Naročite jih danes v dopoldanskih urah, kar bomo popoldne sprejemali samo še nujne primere in če hn še kaj prostata. V 3 dneh dolci Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je umrla naša ljubljena teta, gospa roj. SNOJ zasf-bnica previdena s tolažili sv. vere v 77. letu starosti. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v sredo 23. decembra 1936. ob poi 2. popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča g sv. Jožefa, Vidovdanska 9. na pokopališče k Sv. Križu. . V Ljubljani, dne 22. dec. 1936. ŽALUJOČI SORODNIKI. Beseda Dm. lavek :i Di'. z;i šifro ali daianje naslova 5 Din Najmanjši znesel* 17 Din Železničarji! Leip zaslužek onemu, ki mi nabavi naslove vseh želez ni carjev ljubljanske železn. direkcije. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Br. li!l't.'2£«. 321.10-31 vTsaka besede 50 par lavek i rvn z« Šifro al isianje naslova B Din ine»ek 1? Din ZIMSKE SUKNJE Doljše vrste Hubertus aepre-j rnočljiv 250 Oin p e r i 1 c in vsa j I praktična oblačila audi po re- ] j klamnih cenah P R E S K E R, j ! Sv Petra c. 14. S 0 § 1 PREMOG DRVA ID KARBO PAKETI rv scHiinfi Dolenjska cesta Beseda Din 1avt. za 5'fro al« lajanje -5 Din Na'ma.njš4 •7 f>in Svinjske kožp kupuje po najvišji dnevni etsn> J T>avrič Ljubljana. Cankarjevo nabrežje 1, — Mestna klavnica Dolenjska cesta 34. 3:732-7 INSERIRAJ V ,SJUTRU"! KLISEJE [NO VECBABVNE J U OOG NATIKA MPETfcANAM G. Th. rr.othman Gospod m 101 Gospod in gospa Kozamurnikova sta zdaj prebija res srečen dan. Šla sta na sprehod, gospod Kozamurnik je snemal sliko tu sliko, skratka, nobenega oblačka ni fci"n na nebu. Dokler.. . dokler se nista vrnila s sprehoda. Takrat je namreč zgoraj na hodniku, tik pred sobo gospoda Kozamurnika, sedel posojalee koies ?n čaka'. Prišel je bil po denar za svoje kolo. Ba-li* mar §2m dofera os* RADOSTNI PRAZNIKI Z ODLIČNIM S ! £ T« A ' r a d i o aparatom Pooblaščeni prodajalci v vseh večiih mestih. Zastopnik za Dravsko banovino: BBUNO KLEMENČIČ — Ljubljana Telef. 35-58 MIKLOŠIČEVA 30 L nnhenim flruffiro re Klaninini tiedstvuiD i ne morete doseči ena- j Kcga učinka. KiiKot e ča.sopisnm "g lasom, ftigai deloKrog it ne-»mejen Časopis priOe m vsako hišo in govori Jnevno lesettisočerr čitat^ijev Kertno »gia ianjr v velikem rtnev | niku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist; trgoven in liupcu Dneva hrena za kožo Tokalon vsebuje prečiščeno smetano in olivno olje. Te sestavine globoko predro v znojnice in spravijo na površje globoko skrito nesnago, do katere milo in voda ne moreta priti. Druge dragocene sestavine dnevne hrane za kožo Tokalon pa redijo in pomlajujejo kožo, razkrajajo zajedalce strnejo razširjene znojnice ter tudi najtemnejšo in na jodpornejšo kožo v treh dneh -iai itvijo gladko in belo ?,ene 51 iet lahko Inbijo <> e?o lepo polt, s katero Li se mogla t>on*5a*' v '-a m'arlenkK TTcpe šni re7tjltati so /s i p n (eni ali pa s® denar vrne I I llll>l EHg?»55aPggeiBB»HTJ!VZS5P « A Z N A NIL 2 ! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo da srao se P21ESELILI S T E G O V i W & L. v iv o v iz Tyrševe ceste 12 v Florjasisko ulico 19* Istotam se dobe tudi vsa popravila. Za obilen obisk se priporoča 5 d. z o. z. LJUBLJANA — FLORJANSKA 19. uik® Vam nudi restavracija »Lloyd« prvovrstno dalmatinsko vino po znižanih cenah č-ulico: dalmatinsko belo lit. Din 8.— dalmatinsko črno lit. Din 8.— dalmatinsko Opolo lit. Din 8.— Na sveti večer sveže morske ribe. Želimo vsem našim cenj. odjemalcem vesele božične praznike in srečno Novo leto ter se priporočamo Restavracija „LIoydw Brata Marko in Marijan Vestie 0 vedst^ Najslajša in najboljša Krepi.'na pijana je BERMET — VINO, Črnina iz Fruške gore, oieiaski Karlovci — Gostuu.carji nudite r.o špecijaliteto svojim gostom V sodčkih >d nO i no^' ga razpošilja: B. Marinkov Sremski tnrlovci Fruške ?ora INSERIEAJTE V „JUTRU"! Zaradi inventme mm znižali cene im plaščem Oglejte si zalogo pravsčasae, dokler je še velika izbira! NOkO O f ZAKAJ DA BT BILI PLEŠASTI? — TAKOJ uporabite lepo DIŠEČO speci-jelno KOZMETIČNO tekočino »MORA-NA«. VSAKOMUR brez razlike JE POTREBNA, ZMESTA izgine PRHLJAJ. EKCEMI itd. Krepi lasišče. IN TAKOJ ustavi IZPADANJE, a lasje porastejo na PLEŠAVEM MESTU. Cena steklenici Din 40, poštnina Din 7 MODERNA KOZMETIKA, SPLIT številne zahvale Vam jamčijo za uspeh. • Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, javljamo tužno vest, da nas je danes, dne 22. decembra 1936 za vedno zapustila naša nadvse ljubljena dobra soproga, zlata mamica, stara mamica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa KATARINA KOŽELJE roj. ZAROTNIK POSESTNICA previdena s tolažili sv. vere v 59. letu starosti. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek 24. decembra 1936. ob pol 3. uri popoldne Iz hiše žalosti, Jernejeva c. 33, na pokopališče k Sv. Križu. Žalujoči: MIHAEL, soprog; MIHAELA por. BABNIK, MICI, hčerki; JANEZ BABNIK, zet; JANI, vnuk; ter ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. — Za Narodno tiskamo d. d. kot ttekarnarja Pran Jeran. — Za inseratnl dd ie odgovoren Alojz Novafe — f I^obljani