Ameriška Domovina
i a >j r j -., —i; rii i	—
ONLY
SLOVENIAN
MOfiNINO NEWSPAMR
CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 7, 1940
LETO LI.-VOL. LL
VESTI
■ TL SLOVEHilJE
NOVA MAŠA. — V Levpi STOLETNICO jugoslov. že-nad Kanalom je 18. m. n. pel leznic so septembra meseca pra-svojo prvo sv. mašo tamošnji znovali tudi v-Ljubljani, kjer je
domačin g. Lojze Munih. Ker je nova maša v našem podeželju še vedno izreden praznik, »e je tudi v Levpi nabralo domačinov in sosedov, da je bila cerkev premajhna. Tudi za okrasitev cerkve, in vasi so s požrtvovalno vnemo oskrbeli vaščani, zlasti mlajši rod. V veliko veselje zbranega ljudstva so se udeležili nove m<tše tudi ostali trije pri-moski novomašniki, ki so pred par meseci peli vsak v svojem rodnem kraju svojo prvo sv. »mašo, in sicer eden v Idriji, drugi v Brdih in tretji na Vipavskem. Zaradi svojevrstnih razmer, v katerih živimo, je novo-mašnik Munih začel s svojimi študijami v goriškem Malem semenišču, med vojno je bil v Vidmu, bogoslovje je končal pa na ljubljanski bogoslovni fakulteti.
TRŽAŠKI ŠKOF mašuje za slovensko šolsko mladino v Rojanu. — V nedeljo 13. t. m. je roj anski slovenski šolskj, mladini maševal prevzv. g. škpf mons. A. Santin, ki je med sv. mašo imel priložnostno pridigo v slovenščini. Pozornost g. škofa Santirta za našo šolsko mladino je prijetno odjeknila med navzočimi starši in otroki,
PRI ZADNJIH množičnih aretacijah so MM zaprti zdravnik dr. Justin, rentenolog dr. Ciril Cirman, ing. Marjan Ciuha, dr. ^anez Drobnič, stavbenik Modravčič in njegov sin, odvetnik Ivan Modic in drugi.
RADIODOM V LJUBLJANI. — Kakor ostalo premoženje Prosvetne zveze v Ljubljani, so ti-tovi komunisti zaplenili tudi poslopje, ki ga je gradila Prosvetna zveza v Ljubljani na križišču Kolodvorske in Tavčarjeve ulice. To poslopje je bilo namenjeno za osrednji slovenski prosvetni dom. Komunisti so ga sedaj dogradili in prekrsstili v radio-dom.
Vremenski
pravu
(nie se ne ve brez ciganke) Sinoči je zapadel sneg, toda je sproti kopnel; danes popoldne bo mrzleje in morda še kaj snega; jutri mrzleje.
Tri na dan
Torej zdaj bomo plačali več, ako bomo parkirali svoj avtomobilček na kraju, kjer je zapisano zapik. Blagor jim, ki jih nimajo.
• » *
Seveda, zdaj bo vsepolno po-licmanov, ki bodo zalezovali kršilce te mestne odredbe. Kakor boš prislonil voz, ne bo prav in hajd na magistrat s petakom.
* * •
Ampak, da bi pa kdo videl roparje in napadalce, tistega pa ne! Kmalu človek že več na cesto ne bo smel, če ima nikelj žepu, pa se malo sliši, da bi koga začopatil. če boste pa avto parkali za dve minuti napek, bo pa že špicelj s svinčnikom in notesom zraven.
bila tudi posebna žel, razstava. V novembru bodo pa izdali tudi posebne spominske znamke.
ZA J A V N E G A TOŽILCA SLOVENIJE je imenovan France Hočevar, član komunistične stranke in član Zveznega plenuma Ljudske fronte Jugoslavije. Do svojega imenovanja je bil vodja titove gospodarske delegacije v Trštu.
MIZARSKI KOLHOZ V SOLKANU. — Kakor v Kočevju, tako izsekava j o gozdove tudi v Trnovskem gozdu, odkoder bodo vozili les v Solkan. V Solkanu so pa spravlii vse mizarje v mizarski kolhoz.
NA GORENJSKEM so pri mlačvi pustili kmetom 250 kg žita na osebo, t. j. 160 kg pšenice, 60 kg rži in 30 ječmena, ves ostali pridelek so takoj naložili na vozove in ga odpeljali v “zadružno’ skladišče. Za predsednike teh zadrug ni predpisov za odmero živil ter si po volji jemljejo živila iz skladišča.
UMRLI SO: Avgust Kanoni v Ljubljani, Franc Sikošek v Brežicah, Alojzij Bubovečki v Jur-kloštru, Angela Jurman na Viču pri Ljubljani, Frančiška Huda-les ▼ Rovinju, Miško Zupan v čnih Krškem, Edvard Turk v Ljub-tudi jjapi, Alojzij škafar na Barju pri Ljubljani; Jože Rrednak v Celju, Jože Brglez v Ljubljani, Tatjana Herman v Puconcih, Terezija Pesič v Ljubečni pri Celju, Ivan Pšenica v Ljubljani, Alenka Blejec v Ljubljani, Matija Najzer v Ljubljani, Ameli-ja Malenšek, Slovenski Javornik, Anton Kogovšek v Dravljah, Jakob Vozelj v Zagorju.
Unijski barvarji ne bodo vprašali za višjo mezdo, če drugi ne bodo
Urtijski barvarji v Clevelandu, kakih 4,000 po številu, so izjavili, da za drugo leto ne bodo vprašali za višjo mezdo, če tudi druge unije pri sltavbinski industriji tega ne, bodo storile. Ako bo pa kakšna unija pri gradbeni industriji vprašala in dobila kakšne nove ugodnosti, potem bodo Dto zahtevali tudi barvarji, je izjavilo vodstvo unije.
Kaj bodo druge unije v gradbeni industriji storile, še ni zna-Nekateri pravijo, da bodo vprašale za šest plačanih praznikov, kot je to že pri nekaterih
iz-
prosimo režite nas v Amerike
Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Barrett Ave. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu.
Vinko Štok, roj. 1923 v Sed-nje Bitnje, tkalec, z ženo,
Franc Švikert, roj. 1899, tekst, delavec, vrtnar, sadjar, čebelar, z ženo in hčerkami; 14, 7, 4 leta in sinom 10 let,.
Franjo Tajnšek, roj. 1892 v Skalah, uradnik v rudarski stroki, z ženo in hčerko 21 let,
Ivan Teuerschuh, roj. 1904 v Ljubljani, učitelj, s hčerkama; 16 in 14 let,
Alojzij Tomažič, roj. 1910 Polica pri Višnji gori, poljedelec, nočni čuvaj invalid brez ene no-
Matija Toman, roj. 1923 v Trbovljah, student medicine, Alojzij Tomažič, roj. MIO na Polici, kmet (invalid brez leve noge, lahko vse dela),
Fran Tomše, roj. 1892 v Karlovcu, aktivni oficir,
NEW YORK MORA PRIHRANITI 200 MIL. GALON VODE
New York, — Rezervarji, iz katerih dobiva mesto New York vodo 3e naglo izpraznujejo. Vzrok je; pomanjkanje dežja zadnje čase. Vodni komisar je povedal, da bo v enem mesecu vodni pritisk izdatno padel, ako meščani ne bodo varčevali z vodo.
Mesto New York porabi zdaj dnevno do 1,200,000,000 galon vode. Komisar je naročil, da se mora poraba zmanjšati najmanj za 200,000,000 galon dnevno.
DEMOKRATI SO TUDI ZA POKOJNINO
Vedno bolj se širi mnenje, naj bi jd plačevala vlada
Washington. — Nedavno je izjavi! republikanski senator Taft, naj bi vlada plačevala splošno pokojnino in sicer tako vsoto, da bo vsaj deloma primerna za 'starega človeka.
Zdaj je prišel š podobno izjavo tudi trgovinski tajnik Sawyer, ki je rekel, da bi moral prihodnji kongres napraviti načrt, po katerem bi vlada plačevala pokojnino 3100 na mesec vsakemu, ko bi dosegel 65, leto starosti
Ta ideja za vladno pokojnino se vedno bolj širi, tako med delavstvom kot v industriji. Naj bi vlada prevzela to breme namesto posameznih podjetij, katerih nekatera sploh takega bremena ne bi mogla nositi, a delavstvo je upravičeno, da zahteva nekakšno varnost za stara leta ■ to je pokojnino, j Trgovinski tajnik Sawyer
NOVI NASELJENCI IMAJO PRILIKO, DA SE UČE JEZIKA
North Chicago. — John A. Cankar je začel na svojem domu šolb za nove slovenske naseljence. Šola je za vse tiste, ki se želijo učiti angleščine, šola je vsako nedeljo popoldne od 1:30 naprej in sicer na 1020 Lincoln Ave. North Chicago, lil. Razume se, da je ta šola samo za Slovence.
Ker je šolnina prosta in je treba plačati edino za knjige, je vsak prijazno vabljen, da se vpiše v to šolo. Ako veste za katerega, da še ni vpisan, pridite ž njim na gornji naslov ob omenjenem času.	.
Spomladi bo pa odprta šola za državljanstvo. Pazite na obvestilo v tem časopisu.
Avtor sedanjega sistema za pobiranje davke, je za nekaj odprave
Wash ington. — Beardsley RumI, ki je izmislil sedanji sistem dohodninskega davka, nujno zahteva, naj se nekatere takse ukinejo. Ukinejo naj se takse, ki so jih naložili med vojno iz posebnih razlogov vojnega časa in razmer. Ta predlog odo-'
pravi, da ne bo šlo drugače, kot bravajo vsi napredni kongres-da bo morala vlada tudi poseči I niki. Upamo, da se bodo pečali v problem pokojnine, ne samo s tem vprašanjem kmalu po za-
unijah. Videti pa je, da bo grad-l"	POKojnme, ne samo s tem vprašanjem srnam po z
bena industrija v Clevelandu'delavstvo ln- ve4je lw)ustnje,jčetku nove sezone v kongresu.
drugo leto plačevala primeroma	^ Res *e- da veli'
dela načrte za drugo-leto, kar se tiče novih zgradb.
Novi Amerikanci!
Vsi novi Amerikanci iz Clevelanda in okolice so vabljeni na decemberski informativni sestanek, ki se vrši prihodnjo nedeljo II. decembra ob 3.popoldne v šoli Sv. Vida. Na sestanku poroča g. Dr. Miha Krek. Ker ne bo nobenih drugih vabil kakor objava v Ameriški Domovini, prosimo, da se tudi osebno med seboj opozorite in povabite na ta sestanek.
kaj bo pa v mali industriji in pri gi svetovni vojni poslali 70 tj-
malih trgovcih, kjer so uslužbenci prav tako upravičeni do po-
soč vojakov iz Porto ‘Rico, ki so bili posebej trenirani za bojeva-
WALLACE JE DAL RUSIJI ATOME
Rjavijo, da je bil Wallace tisti, ki je dajal Rusiji tajnosti
Washington. — Splošno mnenje je da je dobila Sovjetska Rusija že med zadnjo vojno tajnosti in material za izdelavo atomskih bomb. Zdaj prihajajo na dan razne priče, ki trdijo, da je ta ali ona odgovorna vladna OBeba stala za kulisami in obračala vso akcijo tako, da so šle važne tajnosti iz Amerike nemoteno v Sovjetsko Rusijo.
Bivši major v zračni sili, George R. Jordan je pred nekaj dnevi trdil, da je bil Henry Hopkins, intimni zaupnik predsednika Roosevelta tisti, ki je za kulisami dirigiral akcijo, da so sovjetski nakupovalci v Ameriki dobili vse, kar so hoteli in nemoteno odpeljali v Rusijo.
Jordan je povedal odseku za preiskavo protiameriških aktivnosti, da se je na lastne oči prepričal, kako so Rusi vozili domov zemljevide od Panamskega prekopa in mnogo atomskega materiala še v letih 1943 in 1944. Ker je on, Jordan, hotel to preprečiti, je prejel ukaz iz Wash-Hopkinsa, naj se ne
ELY, Minn. — Josčph Peshel je toliko okreval, da more iz hiše in okrog naročnikov za Ameriško Domovino.
kojnine, pa jo delodajalci, ki nje v džunglah v tropični klimi,
imajo skromno podjetje, ne morejo dati. Zato bo edino pametno in edino izpeljivo to, da prevzame vse breme plačevanja pokojnine vlada in pokojnina naj bo taka, da bo mogel delavec ob njej vsaj skromno živeti.
+ “Ves svet ve, da so komunisti največji mojstri v prevari, katerim bi sam Satan ne bil kos. Tudi pri nas v Ameriki so neštetim poštenim liberalcem zmešali pojme in mnogi izmed njih do danes niso izpregledali goljufive igre.” Miss Sarieh, ameriška časnikarica, v romanu “Jutro brez sonca.”
na francosko fronto ift jih pustili prezimovati v Alpah. Por-torikanci se z grozo spominjajo tistih, dni v mrazu.
Poljedelski tajnik BTannan je izjavil, da bo cene' krompirja držal na najnižji stopnji, ki je dovoljena po zakonu. To je modra odločba. Krompirja je dosti. čemu bi milijoni ljudi plačevali višjo ceno nego je resnična cena na trgu? Veliki pridelovalci krompirja bodo seveda protestirali, množice bodo pa zadovoljne.
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI BEŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM!
sijajno sprejet. Poslan je kot Rooseveltov zastopnik.
Zdaj je pa prišel radijski komentator Fulton Lewis na dan s trditvijo, da je bil podpredsednik Henry Wallace tisti vladni uradnik, ki je zahteval, da Rusija dobi iz Amerike atomske tvarine in razne zemljevide.
Jordan je povedal, da je obvestil državni oddelek o tajnih pošiljkah, ki so namenjene v Rusijo, toda državni oddeiek mu je povedal, da je v Washingtonu to vse znano in naj pri tem Rusom pomaga, kolikor more.
Zdaj so pregledali zapiske v državnem oddelku in res našli zapisano, da so bile odposlane v 1943 štiri pošiljke v Rusijo z atomsko tvarino.
Ko so Wallace-u povedali, kaj je izjavil Lewis, je rekel, da je vse to sama izmišljotina, ki ima prozoren namen, da se očrni spo. min predsednika Roosevelta.
V Oberanmergau se zopet pripravljajo za Pasijon. — V Oberammergau se zopet pripravljajo za predstavo Pasijona. Čla/ni igralske skupine so se zedinili, da bo Anton Preisinger (levi na sliki) predstavljat Kristusa « obnovljenih pasijonskih predstavah, ki bodo prve po zadnji svetovni vojni.
da vse to ni res, ampak znano; pa je, da je bil Hopkins na ob-| isku v Moskvi in da je bil tam.
Razne drobne novice b Clevelanda in te okolica ' L
Jutri je praznik—
Jutri je praznik Brezmadež. Spočetja, ki je zapovedan katoliški praznik. Sv. maše bodo kakor ob nedeljah.
Na operaciji—
Molly Jakopin, 736 E. 232. St. je prestala težko operacijo. Nahaja se v Lakeside bolnišnici, Hanna Bldg. Obiski zaenkrat niso dovoljeni.
Obdarovani otroci—
Kot nam je povedal Louis Slapnik, je bilo v pondeljek večer obdarovanih nad 4,000 otrok pred božičnim drevesom na St. Clair Ave. Trgovci in Lake Shore Post od Ameriške legije so preskrbeli za darove. Govo-vorili so kongresnik Feighan, councilman Kovačič in Anton Grdina. Bila je zelo lepa prireditev in ogromna udeležba. Lgbarger kandidat—
Donald F. Lybarger, okrajni rekorder naznanja, da bo drugo leto kandidiral za okrajnega sodnika in sicer za termin, ki se konča 3. jan. 1955.
7 bolnišnico—
.V Lakeside bolnišnico je bil odpeljan Frank Komin iz 172. ceste. Obiski niso dovoljeni.
Na letno sejo—
Društvo Waterloo Camp št. 281 WOW vabi članstvo na let-
Poznan Jerry Glavač odpotuje na gorko v Florido. Ako koga veseli, lahko prisede. Pokličite HE 5779.
Velik požar—
Sinoči je, nastal velik ogenj v kleti Waterloo Dept. Store, 15512 Waterloo Rd. Družine, ki stanujejo zgorej so utekle, predno jih je dosegel ogenj in dim. Lastniki trgovine trdijo, da je škode do $40,000, največ na blagu vsled 'dima.
ROVI GROBOVI
Joseph Zajc
Umrl je Joseph Zajc, stanujoč na 1223 E. 61. St. Bil je star 74 let in doma iz Vevč pri Ljubljani, odkoder je prišel sem pred 40 leti. Pogreto bo v petek dopoldne ob 8:45 iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9 in na Kalvarijo. .
John Mosteinik Vjčeraj ipopoldne je umrl John Mostečnik, stanujoč na ♦ “Nima smisla, pritoževati 1498 E 65 st- Umrl je v j^g.
se komunističnemu inkvizitorju. To je kakor če bi ovca prosila
side bolnišnici. Star je bil 70 let in je bil znan kot brusilec
požrešnega volka milosti.” U-^kapj ;n drugih rezil. Pogreb pomik Milan K03 v romanu “Ju-5^, Zakrajškovega pogrebne-tro brez sonca.”	Iga zavoda.
Ravne najnovejše svetovne vesti
LAKE SUCCESS — Andrej Višinsky sovjetski minister za zunanje zadeve, je na p*J,i domov v Moskvo. Pravijo, da gre praznih rok in ponovna navddila. Na konferenci Združenih narodov je bil poražen prav pri vseh predlogih. Morda bo prišel nazaj mehak in z oljkino vejico ter naznanjal, da je zdaj konec — mrzle vojne. Kdo ve?
• • •
BELGRAD — Titova vlada je imenovala dr. Aleša Beblerja za stalnega delegata pri varnostnem koncilu Združenih narodov. Dr. Jože Vilfan je bil pa imenovan za pomožnega ministra zunanjih zadev.
• • •
WASHINGTON — Henry Wallace bo poklican pred kongresni odsek, ki preiskuje protiameriške aktivnost. Izprašan bo, v koliko je bil on aktiven, da je Sovjetska Rusija dobivala atomske tajnosti iz Amerike.
" nmn9KX domovina, december 7, ims
Ameriška Domovina
JjJ apnu gaisanns igKttt x&»
(JAMES DIBEVEO, Editor)
cm 81 CUtr Are.	HEnfenon W28	Clertlu« 1 Ohio
Published dalij esxoept Saturdays, Sundays anal Holidays _
r
DECEMBER
SUN MON TDK WEI) THU Fill SAT
I 2 3 4 5 6 7 8 9 io n 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
NAROČNIN/
Za Zed. države 98-60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesec« $3.60.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 8 months.
Entered as seoawLdass matter January Sth 1908, at the Post Offloe at Cleveland, Ohio, under the Aet of March 3rd 1879.
Ijenja. Tudi v prostem času ne. Prekmurski sezonski delavci so bili v Kočevju po 6 mesecev. Imeli so skupna ozka ležiSča moški in ženske. Dali so jim obupno slabo hrano. Pri slovesu jim je govoril Mikuš.
Delavce, ki so se vrnili iz Francije, Nemčije in drugod iz zapadne Evrope domov v upanju, da bodo tu mogli lepo živeti, kakor jim je govorila komunistična propaganda, so naselili po kočevskih vaseh. Ti reveži sedaj pravijo, da jim niti v Dachau in drugih nemških koncentracijskih taboriščih ni bilo tako hudo kot jim je sedaj doma. Italijanski komunisti so se odzvali vabilom svojih tovarišev v Jugoslaviji in prišli sem na delo. Prišli so skrivaj čez mejo. Sedaj prodajajo vse kar imajo za malo kruha in krompirja in Seže nazaj. Sedaj jih imajo zastražene kot zločince. Počasi bodo vsi izginili. Nekaj v zapore nekaj pa čez mejo nazaj v Italijo. Deske so tu dragocena reč. Nihče namreč ne sme žagati lesa za zasebnike. Desk torej nikjer ni dobiti. Nek duhovnik jih je imel nekaj od popravljanja cerkve. Dogovoril se je s sosedom, da mu jih proda. Ko je tisti kupec zvedel kako je duhovnik zapisan pri krajevnih oblasteh, ni desk niti zastonj hotel vzeti in je samo prosil naj duhovnik ne pove, da je z njim razgovarjal. Tako se ljudje boje stikov »z duhovniki, ki so simbol vsega protipežimskega razpoloženja.
No. 239
Wed., Dec. 7, 1949
jL/'Vti za enega, eden za vse
((	P. Bernard AmbroUi
Cfcs
HVALNEGA DNE!
Šele po odpo3lanju zadnje kolone mi je prišla v roke številka AMERIKANSKEGA SLOVENCA & Glasila KSKJ, ki je enako kot AMERIŠKA DOMOVINA prinesla poziv na katoliška društva na tako vidnem mestu in v takem okviru, da ga živ član in živa članica katoliških društev ne moreta zgrešiti, če bi se še tako potrudila . . .
Nobenega dvoma ne more biti, da bo tudi odziv pri decem-
bil poziv v obeh pravkar imenovanih tiskovinah.
A M E RIKANSKEMU SLOVENCU in njegovemu uredniku iskrena hvala!
* • •
“žrtve morajo biti!”
To geslo ni novo. Mnoge, ki citate, spominja to geslo na čudne, prečudne dogodke polprete-
Nekaj slik o življenju v Sloveniji
Silni komunistični stroj je začel delati šele letos z vso silo in pritiskom na splošno prebivalstvo. Sedaj v resnici ljudje izgubljajo osebno svobodo kar na splošno vsi in sistematično, kos za kosom. Tako pravi poročevalec, ki je še pred mesecem dni bil v Sloveniji in je sam doživel najnovejše razmere v stari domovini. Po njegovem poročilu dajemo naslednje podatke za našo slovensko ameriško javnost.
Delavstvo je že poprej izgubilo pravico združevati se v svobodne unije. Samo ena oficijelna strokovna organizacija je dovoljena za vsako delavsko stroko že od prvega leta dalje, ko so komunistični oblastniki razgnali vse svobodne delavske unije. Toda sedaj gre stvar dalje. Delavec sedaj ne sme menjati ne stroke, ne gospodarja brez posebnega dovoljenja komunistične oblasti. Tesar ne more sedaj iti v tovarno in sprejeti delo, če se mu ponudi prilika. Tudi od enega tesarskega mojstra ne sme iti k drugemu, če mu tega posebej ne dovolijo. Vsak se mora držati le enega podjetja in berskih sejah tako glasen kot je poklica. Kdor se kaj pregreši, pa naj bo delavec, ki bi tako delo sprejel ali gospodar, ki bi delavca sprejel, vsak mora na prisilno delo.
Kmetje ne smejo imeti veš hlapcev in dekel. Tudi njihovi sinovi in hčere ne smejo več delati doma, na domačem gruntu. Domačije naj obdelajo sami stari ljudje in otroci kakor morejo in znajo. Že 14 letne hčere in sinovi morajo od hiše k poklicu in delu, ki jim je predpisan po petletnem načrtu.
Kar je še svobodnih kmetij so res na slabšem kot so bile -pod-graščaki najslabše vrste podložniki. Po dvoriščih jim klih let. hodijo komisarji kure štet, po njivah jim odkopujejo sadeže, da vse preštejejo in ugotove koliko morajo dati za državno gosposko. Tega tudi graščaki niso delali. Graščak ni nikoli meril njiv, ni kopal krompirja za probo po par dva-dratnih metrov, da bi kmetu več vzel. Niti okupator ni štel kokoši na dvorišču.
Kmet je res suženj. Kjer mu še niso vzeli zemlje, mu jemljejo delovno moč. Na 5 hektarjev sme biti zaposlena r.a kmetiji samo ena delovna oseba. Drugi morajo vsi v udarne brigade, v rudnike in v tovarne kamor so odrejeni.
Izbire ni, upirati se ne smeš.
Brigadno delo je bilo začetkoma res še nekaj prostovoljno, ali vsaj ne tako strašno prisilno, kot je sedaj. Mladinske brigade za gradnjo prog v Bosni so bile že večinoma prisilno rekrutiranje delovne sile. Ker so za vsako ceno hoteli dobiti v brigade tudi dekleta in sicer mladoletna, so se starši upirali, dasi je bilo rečeno, da nihče od tiste hiše ne bo smel hoditi v šole, če le en otrok od družine ne gre v brigade. Masovni pozivi v brigade so se začeli letos sredi maja. Kakor so kje komunistični gospodarji odločili, nič enakosti, nič reda. Toda vendar je redno moral od hiše vsaj en delavec. Ljudje so mobilizacijo težko občutili, ker je bila ravno v času košnje. Zopet je bilo največ joka zato, ker so morala na delo v gozdove dekleta. V gozdnih in drugih brigadah je seveda skupno življenje vseh delavcev navadna stvar. K maši ali v cerkev nihče ne more. Ob vseh nedeljah se dela kot ob delavnikih. Ko so brigade prišle v gozd na svoje mesto, ni bilo ne ležišč, ne stanovanj, ne,kuhinje, sploh nič pripravljenega. Ni bilo niti vode, niti hrane. Po več tednih so ljudje še spali pod samimi strehami, brez vsakih sten. Sami člani brigade so si morali vse urediti in nabaviti kakor so pač mogli in znali.
V Rogu v gozdu je bila ribniška krigada. Blizu tam je na drevesu viselo razpelo. Ker so nekateri ljudje tja hodili molit, je križ izginil. Ljudje.so po barakah molili skupno rožni venec. Komunisti so odredili, da je treba to opustiti, čc le eden ali ena v baraki izjavi, da noče moliti. Molitev je utihnila skoro v vseh barakah.
Te večne brigade, ti neprestani pozivi ljudem silno gre-ne življenje. Primer: V celi dolini, po štiri ure daleč naokoli ni bilo nobenega čevljarja, ker so vsi morali oditi v neko brigado. Če se še tako upiraš neumnim pozivom, nič ne pomaga. Tudi ti nič ne pomaga, če si bil partizan in podpornik komunistov. Iti moraš ali pa preko noči izgineš, da ni več sledu za teboj.
Brigade in socializacija kmetij sta znamenji sedanje dobe na Slovenskem/ Koliko je trpljenje pa označujejo številni drugi vsakodnevni primeri, ki se do^jajo po vaseh in mestih. Samo par takih primerov naj osvetljuje vse razpoloženje in življenje. V Kočevske gozdove vlačijo ljudi iz vse Slovenije. Posebno so tam reveži iz obmejnih krajev in Prekmurja. Brigade vlačijo iz kraja v kraj, da se ne bi nikjer preveč seznanili z domačim prebivalstvom. Diplomiranci pasejo tu ovce in so srečni, da so dobili tako lahek posel Otroci so tu brez staršev, ali pa narobe kakor pač pride.
Še k zdravniku se ti ljudje ne upajo brez posebnega dovo-
Naknadno — Zahvala ZA-; jih je namenjenih cela vrsta, ki
so prav zdaj na poti. Z vsakim transportom se število manjša tam, veča pa tukaj, če bi le ne bilo še zmerom toliko nadaljnjih beguncev, ki še zmerom naprej in naprej prihajajo čez mejo izza železnega zastora. Pravijo sicer, da Jugoslavija ni več za železnim zastorom, toda to je zgolj besedna igra.
število beguncev iz prvih let po vojni se torej tam v Evropi res stalno zmanjšuje. Človek bi mislil, da je s tem veliko breme z ramen LIGE. Po eni strani je, po drugi ni. Z roko v roko s transporti gre tudi veliko pisarniško delo, ki ga ni mogoče opraviti brez stroškov. Smete verjeti, da bi Slovencem šlo mnogo slabše pri izseljevanju, če bi ne imeli dobro organiziranih uradov, ki za naše ljudi povsod pridno intervenirajo in opozarjajo nanje ameriške ter druge
bili pripravljeni. Nismo pa bili pripravljeni na to, da bo ameriški State Department izključil od DP. zakona tudi tiste slovenske begunce, ki so sicer pred prej omenjenim datunjom pribežali v Italijo, toda pribežali iz tistih krajev, ki so pred vojno spadali k ozemlju tedanje VENEZIA JULIA. Dolga vrsta Kraševcev bi rada prišla sem, pa je nenadoma prišla ta razlaga od oblasti in tudi njim je Amerika zaprta.
Kako prav bi bilo, da bi te razočarane ljudi mogli rojaki iz Amerike potolažiti s kakšnim darom in jim s tem vsaj svoje simpatije pokazati, če jih že sem ne moremo dobiti. Pa LIGA mora najprej sama imeti, potem
šele lahko da.
« * *
Begunci od lani in letos so v Italiji zelo številni. Precej dolgo so jim dovoljevali, da so ostajali v-Gorici ali tam okoli, da so si na kak način skušali na svojo roko pomagati skozi življenje. Zadnje čase, tako poročajo od tam, vsakega novega begunca hitro 3pravi laška oblast nekam v noranjost Italije in v kako taborišče. Godi se jim kajpada slabo. IRO jih ne sprejema več. Odvisni so samo od laških oblasti. Slovenske organizacije in dobrodelne pisarne morejo le P° ovinkih zvedeti zanje, kje so in kako jim gre. Za vse niti ne. Na vsak način bi bilo treba za te ljudi kaj storiti, z direktno pomočjo in z interveniranjem — vse to se ne da brez denarja. . .
ko neroden, da mri ne more nihče nasesti, celo Vaši naivni či-tatelji ne.
Da pa ne boste Vi g. urednik tn z Vami vsa Vaša cenjena druščina tavali še dalje v temi glede teh dogodkov, Vam bom citiral kratek odstavek iz “Slovenskega poročevalca,’’ glasila OF,’’ ki izhaja v Ljubljani. V letniku 10, št. 239 z dne 11. okt. 1949 beremo v pismu, ki ga pošilja plenum CK KPS tovarišu E. Kardelju sledeče vrstice: 1 . Voditelji VKP-b so se zapletli v nerešljiva protislovja, ko so stopnjevali kritiko naše partijske linije na vasi do absurdne klevete, češ, da je naša narodno-osvobodilna borba delo GESTAPO-a. Kot Vam je g. urednik gotovo znano, je glavni tajnik VKP-b sam tovariš Jože Stalin, vsemogočni gospodar USSR. Smelo se upam trditi,' da je on v ozadju jugoslovanske “narodno osvobodilne
Uredniku “Enakopravnosti”
Spoštovani g. urednik!
Slučajno mi je prišla v roke ENAKOPRAVNOST št. 225 z dne 16. novembra, v kateri omenjate najine razgovore.
V članku “Ne govorice, temveč dejstva” me pozivate,- naj podam natančno poročilo o obisku v Vašem uredništvu. Vaši želji bi sicer prav rad ustregel, toda po skoro dveh mesecih sem podrobnosti že pozabil, poskusil bom navesti vsaj glavne stvari.
Obiskal sem Vas, kot se boste gotovo še spominjali, potem, ko sva se razgovarjala po telefonu in ste bil Vi mnenja, da je najboljše, če pridem k Vam v uredništvo, kjer se bova pomenila o objavi pisma, ki sva Vam ga g. urednik z g. dr. Z. Kalanom poslala v zvezi z Vašim pisanjem o beguncih - izobražencih.
Kakega drugega poglavitnega torbe” boljše poučen kot pa Vi
i. Ogromno grdobije in: oblasti. Za te urade je nujno tre-----tudi nekaj slovanskih begun-
satanstva, veste in včdo pove-Jba skrbeti, da jih ohranimo pri cev je na ta načlb'prišlo preko dati, je krilo to geslo. Ni pa kri- pridnem delu', dokler ima le še oceana. Dosti zastanka in pa-
vo tega geslo samo, krivi so oni, ki so lepo ge3io grdo tolmačili.
Mi razumemo geslo popolnoma drugače, žrtve morajo biti, pa ne v škodo skupnosti, pač pa v korist. Ne mislimo na to, da bi si kdo radi skupnosti trgal življenjske vezi, toda obenem, ko si vsak sam po božji volji skuša urediti primeren način življenja, naj vsak po svojih močeh tudi drugim do tega pomaga. Za marsikoga pri tem niti ni 'treba žrtev. Za druge to ne gre brez žrtve! Kdor pomaga bližnjemu z žrtvijo, toliko bolj pomaga, ker se drži take pomoči večji blagoslov božji. Zato le nikar ne pozabimo na geslo — pa ga daj mo tudi prav razumeti — žrtve morajo biti!
* • «
Kar se tiče izdatkov ki jih je imela LIGA v preteklem letu, želim nekaj poudariti. LIGIN blagajnik Mr. Joseph Zalar, je podal na letni seji LIGE navzo-čnim o izdatkih zelo podrobno poročilo. Vsak izdatek je tudi dobro razložil in utemeljil njega potrebo, ali vsaj umestnost. Tako podrobno je bilo to poročilo, da so nekateri dejali, čemu toliko časa za to poročilo? Toda na drugi strani je prav, da so ljudje, ki so v tolikem številu pomerili letno sejo, dobro poučeni o tem, kam gre LJGIN denar.
Mr. Zalar, je podal tako dobro poročilo, da ni bilo treba ob koncu prav nobene debate, nihče ni kaj popraševal ali poizvedoval, poročilo je bilo soglasno sprejeto in to z odobravanjem, kakor je bilo prečitano. Vsakdo je imel živ vtis: Mr. Zalar je vesten in skrben blagajnik. Ni vprašanja, zopet mora biti izvoljen. Tako 3e je tudi zgodilo, seveda.
* « *
Naši begunci kar naprej odhajajo iz taborišč, prihajajo pa med nas ali pa v kako drugo prekmursko deželo. V Ameriko
en Slovenec upanje, da se kam izsgli, pa mu je treba opore pri iskanju izselitvenih možnosti.
* * *
Neko število — žal, precej veliko — naših ljudi bo pa obtičalo tam, kjer so zdaj, ali kje v bližini. Bolniki, starčki, jwhabljen-ci, sploh za samostojen zaslužek nezmožni. Nobena dežela noče takih. Pišejo, kako se pripravlja IRO, da bo za .take posebej poskrbela. Računajo, da pride druga podobna organizacija na površje, ko bo IRO prenehala s
“Compassionate cases” — kako bi to po'slovensko povedali? V to kategorijo spadajo begunci, ki jim v posebnih okoliščinah jjosvečajo preselitvene oblasti posebno pozornost. Zelo stari, noseče in doječe matere, pa še kaj tpkih, tem je težko potovati s skupnim transportom na vojaški ladji. Preko poletja in v jeseni so take prevažali po zraku
oceana. Dosti zastanka in papirnatega poslovanja je bilo, preden se je vse uredilo — mnogim je že pohajala potrpežljivost — ne zmerom brez razloga. Pri takih rečeh je pač zmerom dosti prerivanja, protekci-je in vsega zlomka. Ko so pa bili enkrat v zraku, je pač šlo hitro. . .
Zdaj pozimi bodo latala nehala s temi “sočustvovalnimi poleti." Namesto tega, pravijo, bodo take begunce prevažali z rednimi potniškimi ladjami, ki imajo precej več lagodnosti kot vo-
1	,	"77 r ;	r.4 j jaške. Prav ko to pišem, imata
-poslovanjem. Toda dozdaj je	^ ^ slovenski dru.
zini v Hobokenu, N. J., ki jih je ladja Nea Hellas pripeljala iz Italije. Upajmo, da bo res še več takih primerov in se ne bodo v kakšnem uradu spet premislili.
vse bolj pri ugibanju in načrtih, ki bodo ob svojem času dozoreli — ali pa ne bodo. In tudi če bodo, le najnujnejše za življenje bo dala taka organizacija. Pogosto slišimo od uradnikov takih organizacij: Mi že podpiramo, ampak se tudi zanašamo na to, da ubogi ljudje dobe pomoč ne samo od nas, ampak še od drugih dobrodelnih organi zacij. Vsaka narodnost naj tudi sama za svoje poskrbi!
Tega se tudi naši bolniki in drugi onemogli zavedajo. Pošiljajo prošnje in apele na LIGO. Toda LIGA ne more dati nikomur, če sama nima. Nabrati mora, ali pa zakrkniti svoje srce ob takih prošnjah? Vidite, saj sem žapisal: žrtve morajo biti 1 • « *
Iz Italije je oni dan prišla prva ladja z begunci. Prilično število naših je pripeljala. Nadaljnji so tudi že na poti, ali vsaj pripravljeni na odhod, žal, primeroma le malo naših ljudi iz Italije more priti sem. Mnogo mnogo je takih tani, ki niso bili begunci že pred 22. decembrom 1945. Ti ne pridejo pod DP. zakon iz leta 1948. Amerika jim
Skoraj istočasno je priletel zadnjim letošnjim avijonom Janez Kunovar z družino. Ni pa vedel, da je isti dan pristala z ladjo’Ballou v New Yorku njegova sestra Tončka. In ona ni vedela, da je priletel tisti dan brat Ivan. Vedela je samo to, da je čakal v Muenchenu mesece, dolge mesece. Ko sta po posredovalcu zvedela, da sta nenadoma oba v New Yorku, sta brž poizvedovala drug o drugem, kam kdo gre. In sta zvedela, da gresta oba v Wisconsin. In se
namena moj obisk ni imel.
G. Petra Koprive ne poznam, prav tako se ne spominjam, da bi sedel kdaj v kaki beznici z g. I. Jontezom, ker v beznice sploh ne zah jam. Koliko je v pisanju g. P. K. resnice, ne vem, ker ga nisem bral. Da bi Vas pa jaz “pestil,” pa lahko vsak čas potrdim, da ni res. Najin pogovor je bil čisto miren in dostojen, pešti so počivale.
Razgovor se je sukal v glavnem o razmerah v Jugoslaviji in o beguncih. Vi g. urednik ste zagovarjali Titov komunistični režim, čeprav ste priznali, da prihajajo v zadnjem času o tamkajšnjih razmerah precej 'slaba poročila. V nadalj-nem razgovoru ste mi tudi potrdili, da Titove vlade ne moremo smatrati za demokracijo, ampak za diktaturo. To dejstvo ste hoteli omiliti s pripombo, da tudi Frankova vlada v Španiji ni nič drugega kot diktatura, čemur seveda nisem ugovarjal.
Hudo ste se nadalje jezil, ker Vas Vaši nasprotniki proglašajo za komunista, kar pa da Vi niste. Saj sem Vas prav razumel?
V razgovoru o beguncih ste bil mnenja, da so to večji del ko-laboratorji in vojni zločinci. U-govarjal sem in razlagal. V domovini se je vršila v letih 1941 do 1945 državljanska vojna. Takozvana OF ni vodila toliko borbe proti okupatorju kot proti svojim političnim nasprotnikom, narodno zavednim Slovencem, ki jih je “osvobajala" i-metja in življenja. V tej borbi je OF sodelovala z okupatorjem in to davno pred nastopom “bele garde” in domobrancev. “Bela garda” in domobranstvo sta bila le silobran, s katerim so si skušali antikomunistični Slovenci očuvati življenje. Objasnil sem Vam g. urednik, da niso v tej organizaciji sodelovali samo katoliški, ampak prav tako tudi napredni Slovenci. V zvezi s tem sem Vam svetoval, da povabite v USA vidnega predstavnika naprednih Slovencev, ki ga Vi omenjate v Vašem članku.
Prav v tej zadevi ste me nato povabil na drug’ razgovor. Kot vljuden človek Sem se vabilu odzval. Menim namreč, da sem tovarišu iz koncentracijskega taborišča dolžan pomagati. Prepričan sem bil, da se bodo “napredni” Slovenci v Ameriki zavzeli za svojega somiš-
g. urednik in Vaši prijatelji na St. Clairu. Če on torej trdi, da je narodno osvobodilna borba KPS delo GESTAPO-a, bo lo vsekakor res. Za nas, ki smo to “borbo” sodoživljali, ni to nobeno odkritje. Kaj pa za Va3, g. urednik?
Ste bili res tako trdno u-verjeni, da se je KPS borila za svobodo našega naroda, ste res trdno uverjeni, da se za njo bori danes? V članku zmerjate slovenske begunce še vedno z vojnimi zločinci, ki imajo roke omadeževane s krvjo lastnega naroda. Čemu ne pribijete raje dejstva, da so današnji jugoslovanski oblastniki omadeževani s krvjo lastnih bratov od peta^ do glav in ne samo po rokah? Kak huditmež, ki Vas ne pozna tako dobro kot jaz, bi Vam utegnil zabrusiti ono iz sv. pisma: “Iver v očesu svojega brata vidi, bruna v svojem lastnem pa ne.”
Z odličnim spoštovanj eih
5	Vinko Lipovec.
Odmevi iz Titovine ali
gorke iz “raja”
je celo uredilo, da sta se skupaj ljenika, ki čaka pomoči v Nem-vozila od New Yorka naprej —, čiji. Vidim, da sem dobrosrč-po kakih petih letih spet enkrat nost “naprednih’’ Slovencev pre-skupaj. In se najbrž ne motim, j visoko cenil če zapišem, da je bilo veselje več-
je kot žalostna misel na prestane bridkosti.
Erare humanum
est. Mea cula
V nasprotju z Vašim pisanjem trdim, da ste Vi oziroma Vaši prijatelji odklonili pomoč temu trpinu ne zaradi članka g. Moj izlet” j P- K-, ampak iz bojazni, da bi
V šoli
_ Tvoja naloga ------------ ,	..	.	,
je do pičice podobna nalogi,tak nekdanji napredni veljak u-je zaprta — vsaj do morebitne-'Mojega brata.	jtegnil potrdit^ moje mnenje o
ga sprejema zboljšane begunske j ____ Da, gospod učitelj, saj dogodkih v Jugoslaviji, ne pa
postave.	'sva bila z'bratom skupaj na iz-; Vaše. člančič g. Koprive \am
To smo vedeli in na to smo jetu;
Muzelj z gorenjskih hribov se je bil nedavno hudo pregrešil. Spri se je s krajevnim Titovim oblastnikom ter mu je v jezi rekel — osel. Mogotec, ki je bil poprej, havaden hlapec, je bil seveda strašno razžaljen. Sledila je dolga ovadba in možak se je moral zagovarjati pred sodiščem. Sodnik ga je najprej nekoliko “o-krtačil,” nato se je pomiril in zahteval kako olajševalno o-kolnost. Kalin ga je debelo gledal, ker ni besedice dobro razumel. — “No, ali ste še kaj takega dostavili?” mu je hotel pomagati iz zadrege. *— “I seveda sem dostavil,” je priznal odkrito. “Rekel sem mu tudi: osel zabiti in pa, da ni vreden, da ga sonce obsije.”

AL PA NE
Novi župnik je zvedel, da je nekaj vaških fantov, ki radi “igrajo na babco” ob nedeljah. Dobi enega v roke in mu strogo reče:
“Kam gredo taki, ki ob nedeljah igrajo na babco?”
“Ne vem prav gotovo, gospod, ker jaz ne igram, ampak prav zdi se mi, da gredo' za Bonačev skedenj. Tam jih mečejo.” A
Dva učenčka modrujeta na poti iz šole. Prvi reče: “Ako bi jaz pojedel očeta in mater, kaj bi bil jaz potem?”
“Potem bi bil ljudožerec,” misli drugi.
“Saj ni res! Potem bi bil si-
služi le v izgovor, toda ta je toli- rota brez očeta in brez matere.”
- yaumBM DOMOVINA. DECEMBER 7, 1949
ZBEGANO GNEZDO
POVEST
CVETA STOJANOVA
Bil je postim čas, predveli-konočni čas. Zdaj sta Matej in Agata zapuščala dom. Prvi je odhajal Matej, kmalu za njim Agata. Matej je ločil od vsega dneva le peto uro [popoldne, ki mu ni pustila, da ‘bi jo preizrl ali pozabil.
Agata je ljubila pusta in spoštovala po3t. Kakor ni družini odvzela prvega in se sama našemila z otroki za pusta, tako je v postu z družino po večerji molila skupno rožni venec. Sama je hodila zvečer h križevemu potu v cerkev.
Dom jo je družil z zemljo, s svetom v živo življenje; molitev ji je dajala moči za odpoved; pokojno ji je bilo ob misli, da bo nekoč dotrpela in umrla zato, da v veselju večno zaživi, kakor je upala.
Agata je 'poznala dvoje zdravnikov, dvoje knjig, ki sta bili obenem njeni prijateljici
mu je bila prav tako nespametna in odveč kakor onadva. Dražila ga je potrata, zapravlji-yost in razkošje in to je povedal z vsakim utripom očesa in z vsako kretnjo.
“Pri nas doma smo bili bogati, pa ni bilo tako; skromno je bilo in preprosto,” je očital Agati.
“Kako misliš to?” ga je vprašala Agata.
“Otroci se bodo razvadili; bolje je, da jih učiš skromnosti,” jo je učil Matej.
“Saj tudi tebi ni škodovalo, da si se vozil z avtomobilom, ko hodiš danes vedno lahko peš! Treba je le, da se znaš prilagoditi. In kakor vidiš, znajo otroci jesti dobre reči prav tako, kakor jedo vsak
Direktno
iz
Washington
porote
STEPHEN M. YOUNG > Congressman-at-Larxe of Ohio
ških visokih vrhov in narobe.
Ngpograiljiv
Govarner Dewey je rekel, da bo dvostrankarska zunanja politika naše federalne vlade mnogo trpela, če ne bo izvoljen se: Dulles. Senator Dulles pa član odbora za zunanjo poli Znižani® federalnih izdatkov bil. Sedaj tudi senator ni Več. Vsak predlog za nove postave Vandenberg in drugi stroko-
je treba predložiti kongresu. Predlog pride najprej v odbor. V tem odboru so vsi člani mnenja, da v prihodnjem letu ne bo treba poviševati dohodninskega davka. Stroški za naše vojaške sile 3e bodo v prihodnjem proračunu znižali. Zapadno-evropske demokracije se bodo verjetno nekaj utrdile in naša pomoč Evropi se bo zmanjšala. Trdno upamo, da bomo mogli uravnovesiti naš federalni proračun in doseči popolno kritje izdatkov.
Kave ni in draga je
Zakaj je cena kave naenkrat tako visoka? Brazilija pridela kave vedno manj, mi tu v Zdru-
vnjaki za zunanjo politiko v republikanski stranki so se gotovo najholj čudili zakaj naj bi bil Dulles nepogrešljiv, saj je komaj malo pogledal v senat.
-----o—-—
VEREDICUS:
Mimik BrazHijancev
—----- „------ vcuuu uifuij, im ui v
drug dan polento, močnik in £en;b državah pa je naročamo žgance, ki jih jim ni nikoli za- vedno več. Združene Države so dosti! Saj ne vprašajo ;po do- kupovale pred vojno letno 12 do brem, samo da je veliko in to | jg milijonov vreč kave in polo-
*	......... •*	-	•'‘ i	« — —	_	j Xu imnjuuuv vici: imve m I"
svetovalki. Preden je uga- si imel tudi ti doma, kajne?” ^ v;co ^ količine iz Brazilije,
snila luč in končala dan, je segla "po obeh, ki sta jo čakati na nočni omarici. Nasmejala se je rožam in mrzli kopeli Kneippa in se poglobila v Kemipčana.
Ko so na veliki četrtek končali z vsemi pripravami za veliki teden, je Aagata živela, v brezdelju. Praznike je imela rada. Za veliki petek je prosila Mateja, naj ostane doma. Ko je uspela, je počasi prosilk, da ostane z družino tudi na veliko soboto in nedeljo.
“In v ipondeljek?” jo je temno pogledal Matej.
“V ponedeljek si prost.
“Torej služfba ?”
“Da — božja,”, mu je rekla Agata im ni hotela čutiti njegovega posmehljivega glasu.
In ko je na veliko soboto po blagoslovu pogrnila mizo s čipkastim prtom in jo obložila s poticami,
imci iucii u »--i —j—.	_	vico te Končine iz craziuje, se-
“Pri nas ni bila miza nikoli daj pa potrebujejo 21 miljonov tako obložena," je Skušal ugo- vre£ m ]et0 Brazilija, ki ja ime-varjati.	la pred vojno na prodaj triin-
‘Miza ne, pač pa ste si ho- dvajset milijonov vreč, ima letos dili rezat potic in gnjati v samo ge 44 milijonov vreč. Po-shramibo vsak zase in jo izpra
prej je Brazilija imela kave pre-znili pri prazni mizi.”	Več jn j0 je morala zažigati. Za-
“Ti pač vse veš,” ji je Matej to sadovnjakov niso obnavljali, nejevoljno odgovoril. Hodil stara drevesa so nehala roditi je iz sobe v sobo in se vrnil, hn treba je najmanj pet let, da dolgočasil se je tam in tu. Vse j bodo zrastla nova. Zato je pobi še bilo, ko bi dan. ne imel manjkahje kave in zato so cene tiste pete ure popoldne! V so- tako visoke, boto so bili ob tej uri skupaj ^ preprečili podkupnine na cesti in so čakali procesij. pa b; v bodoče kolikor mogo-V nedeljo [popoldne se je Matej prepre£iii podkupnine je ge-lovil z otrokoma na vrtu. Krna- nera]n; administrator Je3s Lar-lu po štirih je padla prva za- son odredil, da bodo vsi, ki de-ušnica. Matej je nagajal in haj0 kake dobavne pogodbe z vla-draiil otroka, da sta postala dQ> morali y bodoče nave3ti ko. divja in se stepla. .Agata je liko p]agaj0 za 8Voje pesredo-šla na vrt in se lovila z njimi- |vaine agente, če bodo ti stroški Pozabili so na prepir, Agata j previsoki, se ponudba ne bo upo-jih je povabila na čaj. Potem	vlada bo 2 vsemi SrH-
st,a šla otroka z Matejem na I... -j,.,«.!- oh«« mnnhni
“Kdo neki?” me boste rado-saj veste!” bom odgovoril, vedoč, da nestrpno čakate odgovora. — “No, ta pa ta!” 3e boste začudili. “Morilec, kateremu se ne smiijo njegovi judie, naj bi ščitil tuje -narode?” —• Pa je vendar tako, namreč, prava komunistična in zato tudi Titova re s niča. Le poslušajte!
Neki možakar, Janez mu je bilo ime, jo je te dni primahal čez mejo v staro, srednjeveško zatemnjeno Avstrijo iz Titovega paradiža. Strašno je bil zdelan in po telesu so se mu poznali črni znaki rdečega odrešenja. Iz Brežic je doma; tam je imel svoje čedno posestvo z lepimi vinogradi, v Zagrebu pa še .dve hiši, kjer so stanovali njegovi sorodniki. Mož je bil več let Braziliji, tam je dobro zaslužil ter si precej prihranil. Tisto leto pred vojno je prišel domov, uživat sadove svojega truda. — Med vojno je še nekam rinil, čeprav so ga partizani na račun “svobode-” večkrat pošteno oplenili. Po prevratu pa se je spremenilo ozračje tako, da ni mogel dihati. Naložili so mu strahovite davke in zahtevali dajatve, katerih ni mogel več zmagovati. Naposled so ga zaprli kot upornika, ki se brani kar je državnega.
ga pripravljali na obsodbo, da bi ga popolnoma omehčali.
Sodnik ga j« divje nahrulil in ga imenoval naj večjega zločinca "slavne” Titovine. “Zakaj?” se je revež drznil vprašati. — “Zato, ker si obogatel na škodo ljudstva,” se je glasil odgovor. 4- Janez mu je skušal dopovedati, da je bil pred vojno v Braziliji, kjer je delal kot živina in zbiral prihranke za stara leta.
"Oho!” Sodnik se mu je zlobno posmehnil. “Tedaj si zares škodljivec, oškodoval si brazilj-ski narod in zaslužiš izredno kazen.” — Siromak je vzdihnil iz globine svoje potrte duše. — "No, če .je tako, tedaj pa poklonim vso imovino, pridobljeno z znojem in žuljevimi rokami, vaši edino “pravični” Titovi rdečevini v zadoščenje za svoje nestorjene grehe.”
Sodnik ga je ošinil z ostrim pogledom. -“Dobro!” je zagodel
in odredil, naj hudodelca,	^Ito morttitistel'-
priznal svojo krivdo, izpustijo na svobodo.
Janez se je znašel na cesti, kakor da je vstal iz groba. Premišljeval je, kam bi se obrnil, ko ga je nekdo rahlo prijel za ramo. "Blagor jim, ki krivico in preganjanje trpe,” ga je sočutno potolažil. “Zdaj pa beži, kamor moreš!” mu je po-šeppil. “Noč naj te vzame, da te ne bo še kaj hujšega zadelo. Naši davni predniki so se bali zmaja; mi pa trepetamo pred pošastjo, katero imenujemo; rdeča nevarnost.”
Mož se je odpravil na beg čez mejo. V taborišču si je opomogel in pozdravil bolečine. Prijavil se je za Brazilijo, kjer so ga njegovi znanci prijazno sprejeli. Tam se zopet dobro počuti in odklanja Titovo “zaščito” med ljudstvom, ki ima o “škodljivcih naroda” povsem drugačne nazore.
na.
Oe opazujemo sedanje zaničevanje Boga in njegovih pravic v družbi, se moramo bati, da je človeštvo radi tega v večji nevarnosti kot pa je atomska bomba, človeštvo propada "radi svojih lastnih zmot, ker zanemarja božji nauk posebno glede družine.
Pastirsko pismo so podpisali vsi škofje Amerike.
Ameriiki Škofje o svetosti družine
DELO DOBIJO
Carpenter dobi delo
Dober carpener za delo pri hišah (lay-out man) dobi tako delo. Naj pokliče po 6 zvečer Hill-crest 225 W 5	—(240)
ženska se sprejme
Sprejme se ženska za hišno delo in varstvo otrok. Dobi stanovanje pri družini. Pokličite IV 0496.	—(240)
MALI OGLASI
1	n.—11 m ' — ■■	■'
Vas muči glavobol?
Na« škofje 80 izdali skupno pismo o družim in, Nabevlte „
dolžnostih, ki jih ima narod do nje - Narod, ki glavobolu v nan leiuim. zanemarja družino, ubija samega sebe	Mandel DfUg
Washington. — Katoliški škof- Ne briga se pa ta svet mnogo je so ob koncu svoje konference za večno resnico življenja, ne izdali posebno pastirsko pismo o išče božjega vodstva, ne božje volje glede dolžnosti ne uvažuje.
življenju, odtod
tablete proti
nevarnostih, ki sedaj prete družini.
Škofje ugotavljajo, da celo sedanji svet, ki zametuje in zanemarja duhovne dobrine, smatra dobro družino za bistveni predpogoj blagostanja. To blagostanje more biti in napredovati le, če človeštvo ceni in var-je svetost doma in družine. Pa vendar cela vrsta človeških rav panj in dejanj sedaj uničuje družino. Razdružitve zakonov se slave kot pravilno sredstvo za zdravjenje vseh težav med zakonskimi. Večkratne zveze se smatrajo nekaj samoposebi
Odtod nered v zmeda.
škofje pravijo, da mora država pravilno pomagati družinam; ne sme pa kratiti njihovih pravic. Otroci so last staršev, a dr
it,_____, gnjatjo, pirhi, slad-
korčki, suhim in svežnim sadjem, je pogledala, ali je miza tudi lepa. Pladnji in krožniki in široke skodele, na katerih se je smejal praznični blagoslov, sp bili stari in dragoceni, rabi- x jc la jih je le za velike praznike. širilo srce in so Pripravila je še šest krožni-' kov, ki jih je varovala kakor svoje otroke. Čeprav so bili stari več ko sto let in so jih uporabljali že iz roda v rod, so bili zlato, velike rože in ročna slikarija na njih kakor novi. Šopek trobentic, ki jih je poživljal modli encijan, je dala kot spomin pomladi na temno polico, ki je nosila albume in zvezke umetniških slik. S te mize so jedli po vstajenju, kadar je kdo hotel, brez vprašanja.
Ta miza je bila Mateju vse tri dni kakor trnje ma telesu, ki ga je zbadalo/da je bil siten in zadirčen. Otroci niso znali te dni ne sedeti ne jesti; v napotje so bili da se je spotikal ob njih kakor ob nečem, kar ni na svojem običajnem mestu; preveč so jedli, se mazali in razgrajali in še njih mati
sprehod.	| posredovalce in bo imela povsod dub]j ječi, ne da bi vedel, kaj je
J _ X „ 1 -•	11V O rid	. _________________Xil TV«.rt„il 4 rt
15702 Waterloo Road
Cleveland U .Oble
Ugoden nakup
Blizu E. 140. St. in Blvd. je naprodaj 6 sob hiša za 1 družino, jako čista zunaj in znotraj, garaža, cementni dovoz, lep lot, se lahko vselite pred božičem; zmerna cena za $10,500.
Na Kildeer Ave. blizu 185. St. vic. Otroci so last starsev, a ar- naprodaj kra9na g sob hiša
žava je dolžna skrbeti za var-	. zaitrkoVi
nost družin. Če morajo dobri, preprogf, beneski zastori, pridni in delovni starši v bogata ’er g termostat kontrolo, državi živeti v siromaštvu, ce si ne morejo pridobiti svojih do-
jza 1 družino, zajtrkovalni pro-
mov, ko država daje pomoči tistim, ki proizvajajo žetve in stroje, pa zanemarja tiste, ki vzgajajo in vzrejajo otroke, je gotovo to nered, krivica in ne-
dvojna garaža, vrata se dvigajo, cena je zelo zmerna.
Za več informacij pokličite
John Knific
820 E. 185. St.
IV 7540 ali KE 0288
(241)
Izredna seja
Hodili so ob vrtovih. Matej I deželj jnformacijske urade v se je začudil sam pri sebi, ka- ta namen. Dobavitelj, o kate-
pravzaprav zagrešil Prosil je,
se je zacuau sam pri suni, na- i ta namen. Dobavitelj, o Kate- naj ga povedejo pred sodnika, ko jih je ipot privedla, ne da bi Lem se bo ugotovilo, da plačuje k; mu pa pj mogel povedati dru-sami hoteti, prav iptjed Hrži- podkupnine, bo brisan iz liste gega, kakor da je njegova kriv-šnikovo krčmo. “Pokažem ju,” | dobaviteljev za federalno vlado.
Gore premikajo
Sovjetski zunanji minister Vi-v skupščini
se je Mateju lahkoverno razširilo srce in so vstopili. Kr- B0VJ(3tSK1 zullall žišnikova ju je odvedla v ku- L.^. govoril hijo in jima narezala torte.
lij o in jima narezala torte. Zyeze Narodov> da sovjeti Upo_ ‘Vzemita‘in jejta,’ je P™edla- rabljajo atomsko energijo samo “Ne vem, ali ata dovoli, vpra-'	- -
šam prej,” je dejal Pavel in
sam jnej,	J . VT, ž z atomsko energijo rušijo gore,
stopil k očetu. Pa je bila Pot|ravnajo doline; namakajo pušča-d0 Tijega tako zasedena, da m .. o džung]e jn podobno.
za gospodarske namene. Tako z atomsko energijo rušijo gore,
™ -J**«	.---- ve, čistijo džungle m poooono.-
rinil naprej. Matej ga je Glagilo dopisnikov pri Zvezi Nagledal in vnašal:	Nekaj ze"Lodov je objavilo z ozirom na
liš, Pavel?” “Gospodinja na-L sledeži in3erat: „Ce Vam g0. ma je ponudila torte je dejal ^	^ mgled iz Vaše-
v zadregi spričo tolikei obra- ta - khčite teiefo-zov. “Vzemita, kolrior hočeta, K..no ^ Kremlinski urad za tudi malinovca naj vama da	., eor£, 4el. št CA-
gega, kakor da je njegova krivda tolika, da mu ne more pomagati. Poslal ga bo dalje — tja, kjer se odpuščajo “večji grehi” in še tisti dan so ga odvedli v Celje, v zapore višjega sodišča. Tam je posedel drugo leto, lačen in žejen, ne da je vedel, če-
^ u ---------- --------------- gULUVU tu ucicu, ni i * lc-i*
umevega. Ljudje skušajo biti, enako8t. Neenakost in krivica je, roditelji ali preprečevati rod & vlada daje vse vzgojne in šol-
. . ..................
Na drugi strani pa svet prav naj bo samo pomoč družini pri sklicuje izredno sejo v četrtek
mu se mora pokoriti. Prosil je, njo družino.
nič ne skrbi kako bi utrdil dom in odstranil težave, ki nastajajo kakor pač nastajajo v vsakem položaju življenja. Le počasi in z zelo malo učinkovitosti prodirajo predlogi, da je treba poskrbeti za dobre stanovanjske prilike, za materijelne predpogoje in materijelno sigurnost zakonskih in družinskih članov. Vse to so velike nevarnosti za seda-
MtfOUMT
VITAkim«
8arj:««S
SkS
tu« A
ONE M PAY
EnumuMumu
tistsazz
pgssiai
je naročil Matej.
Ko otroka nista vedela, kaj bi počela, sta si gatila kos za kosom torte v usta, se spogledovala in pila malinovec. Bernardek je pdbledel in rekel: “K mami pojdiva!” “Kako, če ata še ne gre,” se je izgovarjal Pavel. “Pa poglej, ali gre! Vprašaj ga, ali mu je kaj slabo,” je silil Bernardek v Pavla. “Kaj je tebi?” se je domislil Pavel; tudi on je bil že bled. Šla sta in se naslonila na podboje kuhinje. Ko ju je oče zagledal, mu je šinilo vroče po telesu. Naglo je vstal, Oblekli so se in šli-
premikanje gora, tel.: št. CA-viar 235 U. Mi smo se specializirali, da delamo krtine iz alp-
naj ga vsaj zaslišijo in pozovejo priče, ki ga poznajo in bodo dokazale njegovo nedolžnost. Sodišče je odklonilo dokaze in revež je moral v Maribor pred naj višjo oblastvo. Zaprli so ga v ječo brez postelje in odeje. Za zajutrek je bil opsovan z vsemi psovkami iz Titovega slovarja, opoldne so ga pretepli in za večerjo obrcali in osuvali. Tako so
Daši zapadni svet zatrjuje da ceni človekovo čast in dostojanstvo, vendar ravna s človekom zgolj kot materijalom, kot bitjem, ki je plod mehanične evolucije. Tudi Cerkev spoštuje sedanji svet, kolikor jo že spoštuje, zgolj kot dobrodelno ustanovo, jo ceni kot nekaj, kar pospešuje človeško dobro, torej jo ceni zgolj kot svetno ustanovo.
vzgoji in izobrazbi otrok- Šola 8. dec. ob 7:30 zvečer v-SDD na in dom moreta le skupno vzgo- Recher Ave. Ker je zadeva ja-
jiti dobre državljane. Dobri dr žavljani morejo biti le tisti, ki so dobri ljudje. Krepost se najbolje goji le v dobrih domovih, kjer se Bog časti. Država, ki za družino nima skrbi, ki družino ruši, ubija sama sebe.
Družina more samo tedaj opravljati svojo vzvišeno dolž-
ko važna, tiče se izboljšanja novih prostorov, so vabljeni vsi društveni zastopniki, stavbinski odboj- in direktorji. Podpisani vljudno apelirajo na vse, da se udeležijo.
Frank Segulin, predsednik, Andrew Ogrin, podpredsednik, John Zupančič, tajnik.
$8^
m
SEE A
Mi pripravimo ZDRAVILA m Evropo MANDEL DRVG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
fhomas Flower Shop
CVETLICE xa vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd—IV 3200
FIRST!
Dtpwndabl* Maytags last for yean.
Three modela-$124.95 to $179.86. Liberal trade-in, easy terma. See them today!
Pri nas dobile popust y gotovini!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIB AVE.
JOHN SUSNIK ___________
0, rtUPOKOCAMO	ocr,A " “
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
ms ST. CLAIR AVENUE
FRANK CVELBAR. lMtntt.
Veselo presenečenji ze rojstni dan v bolnišnici. — Roy Rogers, piljubljeni filmski “cowboy" in njegoa soproga Dale Evans sta presenetila devetletnega Ronalda v otroškem oddelku St. John's bolnišnice v Longjsland City, N. Y. Ta,dan bo gotovo malemu Ronaldu ostal m vedno v spominu.
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
1141 E. II. St
JOHN OBLAK
HE 2710
'AMERIŠKA DOMOVA, DECEMBER 7, 1940
“In -povrhu to svinjsko soln- je granata razbila obedve no-
v*	___'it _	4» r. »vi a! ni lrnv* Ml tl /Vili a1
ce, ki se noče spraviti za hribe! Kadar zapade in bo noč, se menda vendar ne bodo več bili!”
Tako je prežal že dolgo časa, ne vedoč, koliko je ura, in brez vsake zavesti o času— prežal na polagno padanje sclnca, ki se mu je zdelo, da ne gre naprej, marveč da se je ustavilo tam nad gozdi levega obrežja. In to niti ni bila plačljivost, bila je Bgolj zapovedujoča’ potreba, da ne bi več slišal granat in krogel, da bi šel drugam, pogrezni] se v zemljo in se tam izgubil v nič. Brez človeškega , spoštovanja, brez slave pred tovariši, da vršita svojo dolžnost, bi bila izgubila glavo in zbežala v galopu.
Sicer pa sta se Maurice in Jean privadila tudi tega novega položaja; in s preobiljem njihovega strahu se je druži-
gi, se je smejal, ker ni vedel za svojo rano, marveč je mislil, da se je spodtaknil nad korenino. Drugi smrtno zadeti so govorili in bežali s prestreljenimi udi še več metrov d& leč, preden jih je v naglem krču vrglo na tla. V prvem tre-notku nihče ni čutil niti naj globlje rane; šele kasneje so so pričenjale strašne bolečine ter si dajale duška v kriku-in solzah.
O, ta gozd zločina, ta razmesarjeni gozd, 'ki se je med ihtenjem umirajočih dreves polagoma polnil s tulečimi tožlbaipi ranjencev! Ob ano-žju nekega hrasta sta videla Maurice in Jean zuava z odprtim drobovjem, ki je ne-prestno kričal kakor zaklana žival. Nedaleč od njega je ležal drugi, v plamenu; njegov modri pas je gorel, ogenj se je širil in mu smodil brado, do-
tudi granate niso več udarjale.
Pred vhodom neke pristave so takoj nato slišali preklinjanje in so videli generala na konju, ki se je kadil od znoja; general^pa je bil strašno srdit. Bil je general Bourgain-Des-feuilles, njihov brigadni poveljnik, ves prašen in potrt od tru-dnosti. Njegov debeli rdeči lahkoživški obras je izražal besnost nad porazom, ki ga je smatral za nekakšno osebno nezgodo. Že od jutra ga vojaki niso bili več videli. Gotovo še je izgubil na bojišču, ko je dirjal okrog in iskal ostankov sivoje brigade; v svojem srdu nad temi pruskimi baterijami, pometajočimi cesarstvo in srečo, ki mu je bila dotlej mila, kot častniku, priljubljenemu v Tuilerijah, je bil ves pripravljen, nastaviti se smrti.
“Strela božja!" je kričal, “torej ni več nobenega človeka tu? Ali je v tem prekletem kraju res nemogoče nekaj izvedeti?” Prebivalci pristave so bili morali zbežati globoko v no-tranj.ostt gozldov. Naposled se je prikazala med vrati ženska, stara kot svet, bržčas pozabljena dekle, ki so jo slabe noge primorale, da je ostala .
on da hoče izginiti preko meje, in to brž! Več vojakov se je bjlp približalo in prisluhnilo.
(Dalje prihodnjič)
BUSY DAY?
taka it ««y with a
CREAMETTE
quick ta maka dish
Ji
la nekakšna napetost in pij a- čim se on, ki je imel očividmo
ledja razibita, ni mogel ganiti in je plakal gorke solze. Po tem sta videla stotnika, ki mu je bila leva roka odtrgana in desna stran razmesarjena do bedra, vlačiti se ležečega na t r e bu h u in • moledovati ostrim, strašno prosečim glasom, naj ga kdo pdbije do kra-prelesnem zelenem polmraku, ja. Še drugi, mnogi drugi so
trpeli grozne muke, ki so pokrivali travnata pešpota v tolikem številu, da so morali vo-
nost, ki je bila v bistvu hrabrost sama. Nazadnje niti nista več hitela, ko sta hodila po tem gozdu prekletstva. A groza je naraščala sredi teh bombardiranih dreves, ki so se rušila na vseli straneh, pobiti na svojih mestih kakor trdi, orjaški vojaki. Pod listjem, v
globoko notri v skrivnostnih, z mahom nastlanih skrivališčih, je puhala smrt. Skrunila
samotne studence, umirajo- jaki paziti, da jih gredoč
či so grgrali v izgubljenih kotičkih, koder so doslej blodili le zaljubljenci. Vojak, ki mu je krogla predrla prsi, je našel, ko je padel z obraizom na zemljo, ravno še časa, da je zaklical: “Zadet!” Drugi, ki mu
“Ohe, mati, semkaj! . . Kje je Belgija?”
Pogledala ga je s topimi očmi; njen obraz je razodeval, da ga ni razumela. Takrat pa je on izgubil vso zmernost, pozabil, da ima opravka s kmetsko deklo, in pričel kričati, da se mu ne ljubi vračati v Sedan in iti v jetmiištvo kakor kalin;
MORE
TENDER
MORE
Vdelicious/
MACARONI
O NI HI, MIMI O t CMAMfTTIS IQUMS S CUPS PMPMID MACARONI
Bolj mehki, bolj okuni, bolj slutni MAKARONI
Društveni Imenik
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABNEGA SOPROGA IN OČETA
John Urbas
ki je zaspal v Gospodu 7. decembra 1947.
Dve leti je že minilo, kar tvoje truplo v grobu spl, a duša pa plačilo vživa pri Bogu v srečni večnosti.
A mi te nismo pozabili, v naših mislih si vsak čas in tudi ti nas ne pozabi, prosi tudi ti za nas.
Žalujoči ostali:
MARY URBAS, soproga; SINOVI in HČERE.
Cleveland, O., 7. dec. 1949.
pohodijo. Toda ranjenci in mrtvi niso šteli več. TovariS, ki je padel, je bil zapuščen in pozabljen. Niti pogldda niso več obrnili nazaj. Usoda je bila takšna. Prihodnji pride na vrsto tovariš, prideš nemara na vrsto ti sam!
Ko so dosegli gozdni rob, pa se je nenadoma oglasil krik kakor tzia apel;
“K meni!”
Klical je podporočnik-zasta-vonoša, ki ga je zadela krogla v leva pljuča. Padel je, bruhaje kri na vsa usta. In videč, da se nihče ne ustavi, je še imel moč, da je krkinil iznova:
“K zastavi!”
Z enim skokom se je Rochas obrnil ter prijel zastavo, katere ročaj je bil strt, dočim je podporočnik, usta zadelane s krvavo peno, mrmral;
“Jaz že imam svoj del! . . Naj me piše v . . — Samo rešite zastavo!”
Ostal je sam, zvijaje se v tem prelestnem gozdnem kotu, in ruvaje travo s skrčenimi rokami; prsi so se mu dvigale v grgranju, ki je trajalo še ce-ure.
Nazadnje so Mili Vendearle zunaj tega strašnega gozda. Z Mauricem in Jeanom so ostajali od male peščice le še poročnik Rochas, Pache in La-poulle. Guade ki so ga bili izgubili, je tuldi prišel iz grmovja; rog prdko rame, je tekel, da dohiti tovariše. Bilo je pravcato olajšanje/ko so se zopet znašli na ravnem polju; in vsi so si veselo oddahnili. Na tej strani doline je bilo žvižganje krogel ponehalo in
I Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo I po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti j društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ' ali še več oglasov.
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem I listu priobčujemo petem le razne druge. Stvari brezplačno, 1 | kot vabila na seje, pobiranje asesment* in druge take kratke vesta Torej dobijo društva za borih $10 na leto ' mnogo koristnega.
V decembru bodo imela društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo z stonj priobčevali razna kratka naznanila.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
<4

T V, 'J


m«i;
m
&V&
598
1881
1949

JV a znanilo in Ziah'dala
Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je kruta smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo ter nam odvzela najdražji zaklad, našo preljubljeno in nikdar pozabljeno mamo, staro mamo in sestro
Apolonijo Žitko
ROJENA ROBIDA
Blagopokojnica je prenjinila dne 30. oktobra 1949. Pogreb se je vršil dne 3. novembra 1949 iz Želetovega pogrebnega zavoda in po opravljenih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary.
Doma je bila iz vasi Lopata, pošta Hinje na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 47 leti. Bila je članica podr. št. 25 SŽZ ter nam dobra, skrbna mama, ki jo bomo težko pogrešali.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence in cvetje h krsti drage naše pokojnice, da je izgledala kot bi ležala sredi lepega vrta. Ta izraz vašega spoštovanja napram pokojnici nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj prejmejo: John in Matt Melle iz Bessemer, Pa., Mr. in Mrs. Florian Kickel, Mrs. Frances Bertosa in hčere, Mr. in Mrs. Frank Teiich iz Minnesote, Mr. in Mrs. John Novak, Mrs. Mary Drčar, Mrs. Frank Klun, Mrs. Frances Sever, Mr. Frank Drčar, Mr. Albert Drčar, družina Doljack, Mr. in Mrs. Joseph Trebeč, Mr. Jacob Požar in družina, Mr. in Mrs. Ted S. Miller, Mr. in Mrs. Ed Lee, družina Wilcox, Mr. Charles Herrmann, Mr. in Mrs. Frank Domin, Mr. in Mrs. Henry Zimmerman, Mr. in Mrs. Herbert Herrmann in družina, Mr. Bill Nolan, Mr. in Mrs. Wesley Woods, Mr. in Mrs. Thomas Kilbane, Employees of G. E. Welds Wks., Officers and Employees of the Buckeye Ribbon and Carbon Co., prijatelji s E. 55 St. in Superior Ave., sosedje na E. 53 St., Employees Kromex Co., ter članice podr. St. 25 SŽZ.
Naso najlepšo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so darovali za sv. maše, katere se bodo brale za mir in pokoj duše blagopokojnice, in sicer: Mr. in Mrs. Frank Svigel st., Mr. in Mrs. Harold Berio, Miss Albena Teiich, Mr. in Mrs. John Drčar, Mr. in Mrs. George Gurko, Mr. in Mrs. Matthew Smrekar iz Minnesote, Mr. in Mrs. Frank Teiich st. iz Minnesote, Mr. in Mrs. Frank Lenich iz Minnesote, Mr. in Mrs. J. Macks, Mr. in Mrs. Louis Lekše, Mr. in Mrs. Wm. Vasicek, Mrs. Mike Pikš, Mr. in Mrs. Fr. Pikš, Mrs. Mary Fortuna, Mr, Chas. Karlinger, Mrs. Mary Jerše, Mrs. Rose Adamic, Mr. in Mrs. Frank Teiich iz Wis-consina, Mrs. Dorothy Sweet, Mr. in Mrs. Frank Adamic, Mr. in Mrs. Frank Grace, Mrs. Dorothy Oizkovsky, Mrs. Helen Weiss, Mr. m Mrs. Steve Kushner, Mrs. Mary Tomšič, Mr. Mathew Miller, družina Piičel, Mr. John Melle, Mr. William Halloran, Mr. in Mrs. John For-tier, Mr. in Mrs. George Kuharik, Mr. in Mrs. Anton Premro, Mr*. Frances Jerman, Mr. in Mrs. Anton Pucel, Mr. in Mrs. Hugh Parker, Mr in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. Edward Godic, Mr. in Mrs. Joseph Fortier, Mrs. Marian Klaus, Mrs. Mary Makovec, društvo sv. Neže, prijatelji E. 55 St. in Superior Ave., Employees of G. E. Welds Wks., Rudy in Louis Hanzel, Mr. in Mrs. Frank Novak, Mrs. Rose Hanko, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Mr. in Mrs. Elton Pepple, Mr. in Mrs. Fred Kirschling in družina, Miss Bernice Willis, Mr. in Mrs. Tome, Mr. in Mrs. Victor Bole, Mr. Frank Yert in družina, Mr. in Mrs. Frank Sever, Mr. in Mrs. Nick Doljack, Mrs. Mary Kozel, Mrs. Josephine Zaman, Mrs. Anna Legan, Mr. Frank Drear, Mrs. Mary Drear, Mr. in Mrs Edward Fantis, Mr. John Renko, Mrs. Antonia Zupančič, Mr. in Mrs Frank Mahovlich, Mr. in Mrs. Frank Kluta, Mr. in Mrs. Albert Drčar, Mr. in Mrs. Anton Oster, Mrs. Anna Kuhel, družina Mrhar, Mrs. James Fosselman, Miss Coletta Fosselman, Mr. in Mrs. Frank Lovko, Mr. in Mrs. J. Mišmaš, Mrs. Frances Launch, Mrs. Katherine Jakšič, Mr. in Mrs. Anton Kotar, Mr. in Mrs. Tony Simončič, Mr. Norman Glaser, Mrs. Rose Sullivan, Mr in Mrs. Andrew Skerl, Mr. m Mrs. Michael Pasiewksich, Mr. in Mr,. Walter Gaush, Mr. in Mrs. Philip Zele, Mr. in Mrs. Carl Voelkel, Mr. in Mrs. Andrew Bole, Mr. in Mrs. Louis Malin, Mrs. Mary Prochaska, Mr. in Mrs. N. E. Markus, Miss Frieda Kickel, Mr. in Mrs. Frank Gorshe, Mr. in Mrs. Anthony Tome, Mrs Pauline Susnyar, Mrs. Anna Vadnal ter Mrs. Gertrude Kozel.
Iskrena hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. Edward Kickel, Mr Joseph Trebeč, Mr-Emil Svitak, Mr. John Vanatta, Anna Perovich, Jean Fortier, Coletta Fosselman, Mr. Albert Drčar, Mr. Joseph Žitko m Cleveland Twist
Drl^Prisrčno zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru, vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče, kot tudi nosilcem krste.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so blagopokojmco obiskovali v »jeni bolezni, jo tolažili in bodrili. Hvala lepa Rev. Baraga z. podeljene sv. zakramente na domu, ter Rev Tomcu za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za spremstvo na pokopališče.
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso-poslugo in vsestransko pomoč v dneh naše žalosti kot tudi za izvrstno urejen
Lepa hvala članicam društva sv. Neže št. 139 C. K. of O. in članicam podr. št. 25 SŽZ za skupno molitev na večer pred pogrebom m za spremstvo na pokopališče.	.	.
Bodi vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili m nam bili v pomoč na en ali drugi način v času bolezni in v dneh smrti nase preljubi jene mame, izrečena naša najlepša zahvala.
Ce se je pomotoma izpustilo ime enega ali drugega, ki je nam količkaj dobrega storil, prosimo oproščenja, ter se vsem enako naj-lepše zahvaljujemo.	.	....
Predraga in nikdar pozabljena mama! Prestala si trpljenje m muke tega življenja. Bog Te je poklical k sebi, da Ti podeli plačilo za vse, kar si dobrega nam storila, a srca naša so žalostna, ko naše oči ..™»n iščejo ljubljeno mamo. Zavedamo se, da kar smrt vzame, nazaj več ne da, a spomin na Tvoje blago srce bo nam ostal za vedno, in tolaži nas zavest, da enkrat se zopet snidemo na kraju večnega miru in blaženstva.
Počivaj v miru—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
JOHN, JOSEPH in ANTHONY, sinovi APOLONIJA KICKEL, FRANCES PETERLIN, VICTORIA BERTOSA, . in FLORENCE TELICH, hčerke devet vnukov in več sorodnikov IGNAC, brat v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 7. decembra 1949.