Leto II. Poštnina plačana u gutouini. Ljubljana, sobota 17. aprila 1920. Štev. 87. NI LIST Cen« po pošti: celo leto . H M'— za pol leta . H U'— za četrt leta. H Zl*— za 1 mesec.. B T— Za Ljabljano mesečno V— Dndništvo In opran: Hopitarjeva ulica it. I UPBdn. telefon štro. SO fosamesna Številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 60 vin. Voz iz blata! *n socialpatrioti ter njihov žuazi Privesek demokratska bur- ?lada d?kazati; da je prejšnja Ne Kn ,* sedanja pa da ne dela nič. že vsaT0 ,aHli sedanje vlade, to pa bo Preišni P°]itičen otrok priznal, da je h&v m 2 res »delala« za žepe oderu-nost (J6 *ma sedanja prijetno dolž- grešilaa VSS *° P°Pravi< kar je prejšnja za- Naj jJ navedemo nekaj podatkov! *e snrn ____• u i_ i„y_ °WnpSm° večkrat povdarjali, v kakšnem sociali«? P°^°žaju so pustili liberalci in 2našajo' avn* voz- če pomislimo, da ^ohnHtf-6 dr*ave ^ milijonov K dnevno P°tem Pa sam° 2 ‘n P°1 milijona, °žromnSm°iS* na iasnem< Pre^ kakšno Prišla j°. °Žo stoji naša vlada in kam bi nji mož'rZai!-a’ ^ °stali na krmilu prejš-k* držal6’ j n*so skoro genili mezinca, da n°težje n* » nami promet spravili v rav-dpnar ' "Pac Pa so pridno trošili državni ž°vino So prepUStij; verižnikom in davka n bankam, Ijati itj t- ^°ine dobičke niso hoteli izpe-p iako bi morala iti država k vragu, ge, Znati moramo, da je sedaj že mno-Itlarsikate°r^a Preve^ zamujenega in liberajj,- u brezvestnosti ne bomo popravili feisli na . , niti v 10 letih •Jiora ‘r v,a|uto!) toda sedanji vladi se državni SlUc* na 'juho priznati, da skuša t° gre v2,z Potegniti iz blata, kakor težko s^ošbč ■ eba je torej predvsem znižati Qle\n dišati dohodke. Kako to? V^a 16. aprila. Včeraj je bil vakona c \u Za pravosodje dovršen načrt D °^frav* moratorija. Zakonski na-° 'topu r ‘°Žen ministrskemu svetu v VC;ljavo potoni ukaza. ter LDU Belgrad, 16. aprila, »Balkan« poroča glede političnega položaja, da se vlada noče nasilno vzdržati m niti noče izkoristiti odredb, ki bi bile legalne za njen obstoj. Vlada pa ne bo prej deiriisionirala, dokler se ne izvrši načrt ustave in načrt volilnega reda za konstituanto. Da se pa država povrne z ozirom na svojo sosedo v mirnodobno stanje, bo vlada brez parlamenta ratificirala mirovne pogodbe. Obenem se dementira pisanje časopisja o kakem obstoju vladne krize. Krize ni, ker ima vlada dolžnost, vršiti nadalje svoje posle do razpusta sedanjega začasnega narodnega predstavništva. e£nicajrska stavka Jugoslaviji. Ska U B^Urad, 16. aprila. Železnici kalit oa popolna. Mir in red Majhno’ am° v Belgradu je prišlo v lncidenta, ko se je v Bel- ~ Vlak z demobiliziranimi hoteli na vsak način na- toh,1:1 Vodu? 7 Niš‘ Strojevodjo, ki ni jt^U. ^ ylaka dalje, so vojaki pre- J^iev Spcjvc?a jugoslovanskih železni-; erUUel izrekla pripravljeno, da bi si1*1’ da ®tavko preprečila s pogo-sh°VtUk jn uko3 odpravi začasni po-sP0l’azum» ZoPet vzpostavi protokol v.tv°m sklenjen med ministr- stvih i Pr°met in Savezom trans-aVije saobračajnih radnika Jugo- LDU Belgrad, 16. aprila. »Politika« piše o železničarski stavki in pravi, da se tudi nameščenci parobrodnih društev nahajajo pred ustavitvijo dela. Ako ne pride danes do sporazuma, bo prenehal vsak promet na vodi in ni izključeno, da bodo tako stavkali vsi transportni in prometni delavci. PRIPRAVE ZA VOLITVE. LDU Helgrad, 16. aprila. Včeraj je prišlo v Belgrad 4 milijone volilnih kroglic. DVE ZBORNICI V JUGOSLAVIJI. LDU Belgrad, 15. aprila. Ustavni odbor pripravlja odredbe za primer, da kon-stituanta pristane na to, da se parlament i deli na zgornjo in dolnjo zbornico. Sicer je ‘ načrt ustave gotov. Draginja in delo. Nobenega dvoma ni, da je temeljni vzrok draginje pomanjkanje blaga; čim večje je povpraševanje po kakem blagu in čim manj ga je, tem dražji je. Ravno tako je res, da je v današnjem času pomanjkanje na vse proizvodih in izdelkih izredno občutno. Vzrok je vojna, in sicer v dvojnem oziru: neposredno s tem, da je ogromen del živil in mrtvih sil odtegnila produktivnemu delu in jih zaposlila v uničevalnem vojnem rokodelstvu: v moriji, plenitvi in pustošenju. Posledica tega je bilo nemudoma zmanjšanje gmotnih dobrin, padanje produkcije — draginja. Seveda so imeli tu svoje zločinske prste vmes špekulanti, verižniki in vsi, ki so v prvem hipu pograbili živila in druge življen. potrebščine, ki so še bile v zalogah, misleč pri tem samo nase in ne na splošnost. Vendar je prvi in poglavitni vzrok bila le vojna kot taka. Začelo se je pomanjkanje z draginjo, ki je raslo in raslo. Prišlo je tako daleč, da sta dve tretjini prebivalstva bili obsojeni na stradanje v pravem pomeniu besede. Hrana, ki jo je vžival proletariat in ljudje s stalno plačo brez premoženja, se ni samo znatno zmanjšala po količini, ampak se še bolj poslabšala po kakovosti. Spomnimo se samo na tri — štiri najvažnejša živila: kruh, meso, mast in mleko. Ta živila morajo tvoriti temelj ljudski prehrani. Sedaj pa pomislimo, kakšen je bil ta temelj po svoji količini in kakovosti! Kakšen je bil vojni »kruh« in koliko ga je prišlo na posameznika, Sam bogve, kaj vse se je do-devalo plesnivi koruzni moki, iz katere se je pekel vojni kruh, ki niti po podobi niti po okusu ni zaslužil imena kruh, A dobivali smo ga po gramih! Meso se je dobivalo nekajkratov na teden — v odmerjeni količini in kakovosti; ljudje so čakali nanj od polnoči dalje. Še redkejša in ne-dosegljivejša sta bila mast in mleko. Pri tem vpoštevajmo popolno pomanjkanje bele in vsake druge moke v. redni trgovini, pomanjkanje krompirja in vseh drugih živil. Spričo vsega tega, je jasno ,da so množice neusmiljeno stradale. A »lačen Žakelj« ne stoji pokoncu. Telesna in s tem delavna moč je začela pešati, produkcija je začela padati še bolj, nego bi opravičevalo število in kakovost delavstva (mnogokje so morale moške moči nadomestiti po naravi šibkejše ženske). Popolnoma naravno! Po vojni so se razmere v prehrani vsaj pri nas obrnile nekoliko na boljše. Toda ne za dolgo. V politično in gospodarsko neurejeni, komaj se snujoči državi so dobili razmah temni, sebični, brezvestni elementi vseh vrst: eni so se polastili v državi nakopičenega blaga, ga vlačili v inozemstvo in tako grabili v žepe milijone in milijarde, drugi so izkoriščali to početje v lastne istotako pogubne svrhe in hujskali delavno ljudstvo proti vsemu obstoječemu redu. Kmalu je nastalo novo pomanjkanje in doslej neznana draginja in danes smo tako daleč, da velike množice zopet stradajo! Drugod — zlasti v Avstriji in Nemčiji — stradanje sploh še ni nič prenehalo. Draginja je več ali manj po celem svetu tolika, da ljudje, ki so odvisni od delavnih mezd in stalnih plač, kljub vsem zvišia-njem nedostajajo sredstva za najnujnejše življen,ske potrebščine. Da to ubija dušev-in telesne moči, je naraven zakon. Ako je torej padla produkcija dela na 40 odstotkov v predvojnem času, ne smemo tega v prvi vrsti pripisovati »valu de-lamržnosti,« ki da se je iz Rusije razgnal po celem svetu, in ne smemo misliti, da se bo dala produkcija zvišati samo s priganjanjem in lepimi besedami. Tu treba predvsem poskrbeti, da bo ljudstvo imelo dosti kruha, zadostpo prehrano, da bo prišlo nazaj — v kolikor je to sploh mogoče — do prejšnjih telesnih moči. Skrbeti se mora za to, da se politične in gospodarske razmere v državi začne ozdravljati in bistriti, da bo ljudstvo videlo, da se mu odpira nova, lepša bodočnost. Potem bo tudi samo veselo in srčno poprijelo za delo in pognalo razne izgubljene eksistence, agitatorje in krive preroke, ki bi v splošni zmedi radi prišli na vrh, ker se v poštenem delu boje tekme. Vedno moramo pripomniti ,da splošni in generalni štrajki, kakor ga sedaj doživljamo, izdatno ovirajo produkcijo in s tem na novo s silo dvigajo draginjo. Posledice bode v prvi vrsti nosilo delavstvo, ki so ga brezvestni agitatorji iz političnih namenov nahujskaJi v stavko. Zato naj sedanja vlada v Belgradu in Ljubljani krepko in brezobzirno izvršita program, ki sta si ga stavili. Ako se bosta dali oplašiti in se ustavili sredi poti ali ako bi se dali drugi činitelji oplašiti in bi hoteli prekiniti njuno delo — posledice ne bodo dobre! ZA REKO. LDU Belgrad, 16. aprila. »Politika« poroča, da se vrše za manifestacijsko skupščino glede Reke velike priprave, da bi izpadla čim veličastneje. Sodelovale bodo vse korporacije, vseučiliška in srednješolska mladina brez ozira na strankarsko obiležje. Belgrad bo pokazal, da je ostal zvest svojim tradicijam, NOVE NOVČANICE. LDU Belgrad, 16. apr, V nekaj dneh bo došla iz Pariza večja količina novih novčanic, Ker je že v prometu odrejeno število novih novčanic, se bodo novodo-spele kronsko-dinarske novčanice izročile narodni banki, kjer se bodo shranile za rezervo, STAVKA NA JUŽNI ŽELEZNICI V AVSTRIJI. LDU Dunaj, 16. aprila. (DunKU) Kakor javljajo listi, so jeli davi stavkati uslužbenci južne železnice. Stavka izhaja iz Dunajskega Novega mesta in Glognice, kjer so začeli nameščenci južne železnice stavkati zaradi mezdnih zahtev. Na dunajskem južnem kolodvoru so se pridružili stavki delavci iz simpatije, tako tudi uradniki ravnateljstva južne železnice. Davi se ni mogel z dunajskega južnega kolodvora odpeljati noben vlak. Tudi italijanski ekspresni vlak se davi ni pripeljal. Upajo, da bo stavka še danes nehala. Kakor se doznava, je bila stavka proglašena proti volji voditeljev strokovnih organizacij. Tudi razni uslužbenci državnih železnic so baje stavili zahteve. V delavnicah državnih železnic v Simmeringu je izbruhnila stavka. Delavci zahtevajo povišano pla^o v akordu. LDU Dunaj, 16. aprila. (DunKU) Kakor poročajo listi, je izbruhnila stavka tudi v delavnicah zapadne, vzhodne, severnozapadne in južne železnice. Delavci zahtevajo zopetno povišanje prehodnih doklad. Osrednji odbor drž. železničarjev zahteva od vlade popolnitev prehodnih doklad. LDU Dunaj, 17. aprila. (DunKU) Kakor poročajo listi, se je kabinetni svet včeraj bavil z zahtevami stavku-jočih železničarjev in sklenil, da se nameščencem južne železnice takoj izplača po 400 K. Zastopniki železničarjev so izjavili, da je to pač malo, da bodo pa vendar priporočali stavkajočim, naj sprejmejo ponudbo. Na vseh progah državne železnice se vrši promet neovirano; nameščenci se ne namei’avajo pridružiti stavki železničarjev na južni železnici. STAVKE V ITALIJI. LDU Turin, 16. aprila. (DunKU -»Agenzia Stefani«) Stavka v Turinu se nadaljuje. Mesto je mirno. Ja/vni obrati delajo. LDU Milan, 16. aprila. (DunKU -»Agenzia Stefani«) Kakor poročajo listi, sc širi stavka v provinciji. Indu-strijalci so podpisali vsoto 7 in pol milijona, da bi se nadaljevala borba do skrajnosti. Širite »Večerni list”! Stran 2 »Večerni list«, dne 17. aprila 1920. Štev. 87. Delavstvo slepariio. Kako komunisti sleparijo tobačno delavstvo. Snoči so pred tobačno tovarno razdeljevali komunisti delavstvu brezplačno glasilo komunističnih strokovnih organizacij. V tem listu je nagro-madenih o stavki v tobačni tovarni toliko laži, da moramo na nje odgovoriti. Prva laž je, ko pravijo komunisti, da se je »skuhal sklep kršč. socialne organizacije na migljaj iz Katoliške tiskarne, ne da bi se bili pristaši, oziroma pristašice poprej vprašali za mnenje.« Mi pa pravimo: Komunistična stavka se je sklenila, ne da bi se bili delavci prej prašali. Pač pa so se pra-šali za mnenje kršč. socialni delavci in delavke, delavstvo samo je sklepalo in sklenilo, da ne stavka. Par komunistov je na velikonočni ponedeljek prišlo k predsednici Ivanki Kosec na dom ter jo pozvali, naj nekateri naših pridejo zvečer na sestanek v komunistični lokal, da se bo sklepalo o štrajku. Predsednica sama ni hotela prevzeti odgovornosti nase in je za 5. uro popoldne v naglici sklicala sejo odbora in zaupnikov. Prišli so vsi, ki so mogli biti obveščeni. Sklenili so pismeno odgovoriti, da ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi zadela delavstvo v slučaju stavke. Drugi dan je bil velik shod tob. delavstva na Tržaški cesti. Tam je shod odobril soglasno sklep zaupnikov in soglasno sklenil, da ne stavka. Istočasno so zborovali komunisti, ki niso nič drugega sklenili kakor to, da bo Ilič brzojavno sporočil, kaj je storiti. Ilič je šel v Zagreb in tam lagal, da Ljubljana že štrajka. V soboto je pognal tako zagrebško delavstvo v štrajk, se vrnil in v torek je bilo gotovo, tla^ bodo štrajkali v Ljubljani komunistični moški. Šele zvečer je shod v Mestnem domu to sklenil, kar je bilo gotovo že prej in ko so voditelji delavstvo sko-ro 2 uri mikastili. Druga laž je, da je ta štrajk mezdni štrajk. Da je v Ljubljani draginja, to vemo, da se je delavstvo potegovalo za višje plače, je tudi znano. Tega se od komunističnega debelo plačanega pisača ne bomo šele učili. On draginjo najmanj občuti. Pač pa je res, da se je na odločno potegovanje obeh organizacij po dolgem času posrečilo, da je še pred stavko prišlo obvestilo, iz Bel-grada, da je zahtevam ugodeno. Par dni na to pa je dospela brzojavka, da je ugodeno zahtevam v smislu predlogov ravnateljstva tobačne tovarne. Akt pa je na poti in vsled komunistične stavke na železnici še ni došel v Ljubljano. Ker pa je vsled tega postal štrajk sploh brezpredmeten, so si izmislili hitro nove zahteve, ki izenačujejo plače v celi Jugoslaviji. Pa pravijo, da štrajk ni političen! Kršč. socialno delavstvo je takoj sklenilo in je to na včerajšnjem zborovanju odobrilo, da radi sile in potrebe sprejema povišek, ki je došel iz Belgra-da, da pa je z ozirom na naraslo draginjo prišel prepozno. Zato je vložilo nove zahteve, o katerih smo poročali. Slepljenje delavstva je, če pravite, da hočete plačo povsod izenačiti. Saj vendar ni draginja povsod enaka in potrebe delavstva niso iste v Ljubljani ali v Srbiji. Povejmo pa tudi,'da interes našega delavstva ni, da ga izenačimo popolnoma, ker je znano, da so srbske tvornice duhana zastavljene Francozom. Ravnatelj je Francoz, ki upravlja srbsko finančno režijo v interesu Francije. Zato je tudi jasno, da bi tako izenačenje bilo v kvar našemu delavstvu, srbskemu delavstvu bi pa to nič ne hasnilo. Jasno je, da je ugodeni povišek delavstvu tobačne tovarne prišel na pritisk obeh organizacij pred štrajkom. Jasno je, da je 'treba sedaj novih zahtev. To je naša organizacija že izvršila. Če hočete blagor delavstva, priključite se sklepom naše organizacije. Jasno je, da vaše zahteve po zenače-nju niso v interesu slovenskega delavstva, Jasno je tudi, da delavci, ki se drže sklepov organizacije in drže disciplino, niso stavkolomci. Jasno je, da so komunisti izvabili ljubljansko in zagrebško delavstvo v stavko le s pomočjo sleparije in laži. (Iličevo postopanje.) Jasno je, da hočejo komunisti s to stavko razbiti krščansko organizacijo, V Zagrebu lažejo, da so v Ljubljani vrgli kršč. socialcč komuniste iz tovarne. To laž izrabljajo, da vržejo v Zagrebu od dela krščansko delavstvo. To je dokaz več, da je stavka ne le politična, marveč naperjena proti kršč, organizaciji. Iz vsega tega je jasno; Naše postopanje dokazuje, da nam je mar za delavstvo, komunistom pa je delavska beda le sredstvo v dosego političnih namenov! HOLANDSKA NE IZROČI VILJEMA. LDU London, 16. aprila, (DunKU.) Bonar Law je izjavil: Vlada obžaluje ukrep holandske vlade, po katerem se je bivšemu nemškemu cesarju in prestolonasledniku dovolilo prebivanje na Nizozemskem. Aliiranci so storili vse, kar so mogli, da bi Holandsko preverili o tem, da je treba bivšega nemškega cesarja deportirati v kako kolonijo. ZA 40 MILIJONOV MARK ŽITA ZGORELO. LDU Berlin, 16. aprila. (DunKU.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Harburga: Davi se je iz neznanega vzroka vnela velika žitnica. Zgorelo je med drugim več tisoč stotov žita in drugih živil. Škoda se ceni na 30 do 40 milijonov mark. Politične novice. + Vlada in gospodarska vprašanja. 16. t, m. se je vršil v Belgradu ministrski svet, na katerem so obravnavali najvažnejša gospodarska vprašanja, predvsem kako razdeliti živila, da bomo mogli vzdržati do nove žetve. Glede valute je ministrski svet sklenil, da se proglasi naša nova di-narsko-kronska novčanica, kakor hitro bo zamena popolnoma dovršena, za zdravo valuto; potem se bo tudi zunanja trgovina vršila z našim novim denarjem. Končno se je ministrski svet pečal z agrarno reformo. + Komunistične stavke v Jugoslaviji. Začeli so komunistični dijaki v Belgradu ki so potegnili za seboj precejšen del ostalega dijaštva. Stavka se je končali s prelivanjem krvi, ker so komunistični di,aki m delavci vprizorili izgrede. Nato so komunisti pognali v stavko tobačno delavstvo — na kakšen način, smo že povedali. Sedaj so vrgli na mizo glavno karto. Vpri-zovili so stavko na železnicah. Z uspehi komun,stični voditelji ne morejo biti popolnoma zadovoljni, še manj pa more biti s terni Slavkami zadovoljno ljudstvo, ki ljubi itd in delo in^ve, da je le na tem dvojem mogoče zidati srečnejšo bodočnost. Sestanek Pašiča in bolgarskega mi. nistrskega predsednika Stambulinskega se je vršil te dni v Nišu. O čem sta se razgo-varjala in kaj sc dogovorila, ni znano. + Frankovci izključeni iz zagrebškega občinskega zastopa. Včerajšnje županske volitve v Zagrebu se trojica frankov- cev ni vdeležila in sploh ni bila pri seji. Poslali so le neko izjavo, v kateri med drugim pravijo, da se sej ne morejo preje vdeleževati, dokler se jim ne zagotovi osebna varnost. Občinski svet je na to frankovske mandate temeljem zakona, ki veli, da vsak odbornik, ki ne pride k volilni seji, izgubi mandat — ukinil. .+ Zagreb izvolil komunističnega župana! 16. t. m. so v novoizvoljenem občinskem zastopu v Zagrebu volili župana. Ob prvi volitvi je dobil komunist Delič 22 glasov, bivši župan dr. Srkulj (Nar. klub) 14, demokrat Ancel 4, ostale glasovnice so bile prazne ali razbite. Pri ožji volitvi so se demokrati pridružili komunistom ter glasovali za Deliča, ki je dobil 27 glasov in tako zmagal nad Srkuljem, ki je tudi topot dobil le 14 glasov. Za Deliča je glasovalo 20 komunistov, 1 socialist, 5 demokratov in 1 odbornik izven strank. Zagreb — najmočnejše mesto meščanskih slojev v Jugoslaviji — je tako dobil komunista za župana. Delič je po izvolitvi odklonil zlato župansko verižico in obljubil delati za gospodarsko in socialno dobrobit prebivalstva. Ker je tudi Karlovec izvolil komunističnega župana bomo kmalu videli koliko velja komunističen program, kadar treba zidati. + Ameriški admiral v Splitu, V Splitsko luko so priplule ameriške vojne ladje z admiralom Knappom, ki obiskujejo luke Sredozemskega morja. Admirala je obiskal general Milič s spremstvom. + Rennerjevi uspehi v Rimu, Listi poročajo, da se bo Nitti v San Remu zavzel za to, da se Avstrija in Nemčija sprejmeta v zvezo narodov. + Angleški državniki o mirovnih pogodbah. Povodom drugega branja zakonskih predlog o ratifikaciji mirovnih pogodb z Bolgarijo in Francijo je v angleški poslanski zbornici rekel tajnik za zunanje stvari Harmsvvorth, da so se zavezniške države ob sklepanju mirovnih pogodb obnašale proti sovražnikom s tako velikodušnostjo, kakršne zgodovina doslej ni poznala. — Asquit je rekel, da se mora Bolgariji priznati dostop na Egejsko rnorie, sicer se bo .pa dal vzdržati mir v vzhodni Evropi le, ako zavezniki zahtevajo, da se vse novonastale države razorože. £ato se ;e As-quit zavzemal za Avstrijo, ravno tako Robert Cecil. Le-fa je zahteval, naj se med nasledstvenimi državami Avstro-Ogrske odpravijo gospodarske meje. + Nov ustavni načrt za Avstrijo je sestavil državni tajnik dr. Mayr in ga 14. t. m, predložil narodni skupščini. Tudi ta drugi načrt temelji na federalističnem načelu, po katerem naj dobe dežele čim širšo samoupravo. Vendar Mayr v naprej priznava, da ni zadovoljil vseh želja federalistov, ker se je moral ozirati na enotnost državne ustave. Še manj pa bodo z njim zadovoljni centralisti, ki so topot v vrstah socialističnih političnih skupin. Za nas je vsekakor zanimivo, da so avstrijske nemške stranke sedaj, ko nimajo več Slovanov v državi, tako vnete za federalizem. Preje, kakor se spominjamo, so proglašale federalizem za zlo in največjo državno nevarnost. Hvala Bogu, da smo svobodni in rešeni nemških tlačiteljev! -f Vstaja na Irskem končana. Na Irskem se je zopet končala — kdo bi vedel kolikera — vstaja, s porazom Ircev seveda. Zadnja zahteva, na katero se je celo brezupno započetje steklo, je bila, naj vlada izpusti 66 sinfajriovskih voditeljev iz ječ. Vlada je tej zahtevi ugodila na ta način, da so te sinfajnovce spravili v bolnišnice. Sicer pa nemiri še niso popolnoma ponehali. 4- Mirovni posvet v San Remu. Na povabilo italijanske vlade je poslala v San Remo svoje zastopnike tudi Belgija. — Delegati ruskih zadrug si prizadevajo, da bi dobili dostop na konferenco v San Remu. Dnevne novice. — Zdravniška služba. Razpisana je služba asistenta na porodniškem in ginekološkem oddelku deželne bolnišnice v Ljubljani, Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. 1 — Novi 400 kronski bankovci niso ponarejeni. Vse vesti o pojavih ponarejenih novčanic po 100 dinarjev — 400 kron finančno ministrstvo kategorično dementira. — Umrl je včeraj v Kamniku mesar Janez Grčar, p. d. Hrastnik, —Osebne novice s pošte. Poštar Frančišek Klasinc v Meži je premeščen v Račje, poštar Valentin Zablačan v Podrožčici je prestavljen v Železno kapljo. — Razpisani poštni uradi. Razpisano je poštarsko mesto v Zgornji Sv. Kungoti (II/2), poštarsko mesto pri poštnem uradu Moškanjici (II/2), poštarsko mesto pri poštnem uradu Guštanj (1/4), odpravniško mesto pri poštnem uradu Loka pri Zidanem mostu (III/2), poštarsko mesto pri poštnem uradu Podi’Ožčica (II/2), odpravniško mesto pri poštnem uradu Bistrica pri Mariboru (Ulil) ter poštarsko mesto pri poštnem uradu Meža (1/4). — Štrajk v Belgradu ponesrečen. Dne 15. t, m. dopoldne so stopli v stavko delavci tukajšnje tovarne vžigalic. Ker je upravi monopolov uspelo dobiti gotovo število delavcev, ki hočejo delati, nadaljuje tvornica pod varstvom policije delo. — Iz Amerike se vračajo. Ne samo v našo državo, tudi drugam se vračajo iz Amerike. Kot poročajo poljski listi, je v Ameriki zaprosilo 180.000 Poljakov za povratek v domovino. V domovino , ženejo ljudi po večini nove, svobodne razmere, če pomislimo, da je bilo med takimi, ki so se izseljevali v Ameriko, zelo veliko političnih nezadovoljnežev. — Čevlji iz Amerike. Zveza poljedelskih zadrug je naročila za svoje zadružnike v Bostonu 16.000 parov obutvi, ki bo dospela v dveh mesecih. — Kaj so Vam bili inženirjevi čevlji napoti?« vpraša nadsvetnik Vedernjak Lovra Koblarja, kateri je v kazini pospravljal in si prilastil 150 kron vredne čevlje inženirja Josipa Humela. »Moji čevlji so bili slabi, sem jih pa obul; mislil sem jih dati nazaj.« -— »Zakaj jih pa niste dali nazaj?« — »Me je preje dobil na cesti, spoznal čevlje, katere sem nato precej nesel nazaj.« Sodba: 14 dni težke ječe. — »Šport se sploh ne more plačati,« pra- vi gospod Franc Demšar iz Zalega loga, kateri se je pripeljal 17. t. m. kakor v starih časih iz Zalega loga v Ljubljano z vozom, ker pošta vsled štrajka železničarjev v Selški dolini ne vozi, da priča proti Janezu Derlingu iz Novakov, kateri je obtožen, da ukradel nekega lepega dne njegovega krotkega srnjaka. Derling pripoveduje, da on ni srnjaka ujel, marveč da ga je ujela Bučkova, od katere ga je kupil. Po noči sem prišel v Železnike čez demarkacijsko črto. Dobil je Demšarjevo pismo, takrat je pa srnjak, kakor pravi Derling, že crknil in ga je vrgel v neko brezdno. »Kdo Vam je Demšarjevo pismo prinesel?« vpraša g. nadsvetnik Vedernjak obtoženca. — »Kotrobantaji.« — »Kako ste pa, Derling, prišli k nam, saj so Novaki onstran črte?« — »K sestri sem šel, pa so me orožniki prijeli.« — Priča Demšar izpove, da je izvedel, da je ujel Derling srnjaka. Če bi ne bil krotek, bi ga ne bi mogel ujeti. Ljudje so Demšarja obvestili o tatvini; 120 lir mu je ponujal za srnjaka neki Novačan, ker ga je nameraval prodati italijanskim častnikom, »Koliko zahtevate odškodnine?« — inih »Šport se sploh ne more plačati; smj«^ bil popolnoma krotak, vsi smo ga ra® imeli; podnevu se je pasel, zvečer je lj* domov prišel.« — Sodba: Derling ie_. in se obsodi v 6 tednov težke ječe; g-J-jf šarju mora povrniti 500 kron. Po s0, , / prične Derling glasno jokati: »Zakaj jo te?« ga vpraša g. nadsvetnik Ved®111!* »Žena ne ve, kaj je z menoj!« -— *u° ‘g spod Demšar po kontrobantarjih sPor0 ženi, kaj je z Vami.« — Gospod Den»a‘ »Bom.« ' d Ljubljanske novic* Ij Svečan spomin našim zavezi boriteljem se vrši danes po vseh zi>P' ^ cerkvah, in sicer bo slovesen rekvi® spomin našim in zavezniškim borite J padlim in umrlim za osvoboditev in njenje naše domovine. K službi bufl1, povabljeni vsi javni funkcionarji. ',y ljani se je vršila slovesnost ob deseti un stolnici s pontifikalnim rekviemom, vesnosti se je udeležilo celokupno v0*aj{a|(, v paradi, z godbo na čelu, ki je kora že ob pol desetih po ulicah. , >ic|j lj Seja služkinj se vrši v Pone. Li 19. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer vT^oS]o-Jugoslovanske strokovne zveze, dufi vanska tiskarna II. nadstr, — ^SCj°lcžbi nice se poživljajo k polnoštevilni ude — Predsednica. . .sl lj Umrl je v Zgornji Šiški taBn^ nji nadučitelj g. Josip Bregar. , , v lj Narodna Galerija je odprta F nedeljo od 10—12 v Kresiji, Šolski dr ^ red št. 2. — Vstopnina 2 K za osebot jaki polovico. _ p J lj Koncert vojaške godbe ® -Ljubljane« priredi v nedeljo 18, a,P ob 8. uri zvečer v »Unionu«. Vincen »Ljubljane« priredi v nedeljo 18- a)L-a ob 8. uri zvečer v »Unionu«. Vincen in Elizabetna družba, da odpomore u“°v£j. najrevnejših slojev mesta in deluje z 0 jim uspehom med zanemarjeno n*1 Po koncertu je prosta zabava in sreCDfeil-Vstopnice po 6 K za osebo se d°he jj prodaji v trgovini Češnovar, Stari _ ^j. Ničman, Kopitarjeva ulica. *•— Ker 1 ^ reditev docela nestrankarska in grc ličen čin plemenitosti: pomagati na) x nejšim in mladino dvigniti k pošteni » naj bi si vsak štel v dolžnost, da P ^ tev poseti. Pomagajte nam, delujmo s s nuni moerm! nas’ itoP lj Danes zvečer ob 8. uri pr^ .fc šentpeterskih Orlic II, oddelek. Na pfj. du telovadba, telovadni plesi, šalj1 t zori, srečolov, prosta zabava. Vst°P |)t] dvorani 6 K, na galeriji 3 K, lj Mezdno gibanje državnih usl' vfjjl cev, V veliki dvorani Uniona se snoči shod »Društva državnih nasta ^ cev«. Dvorana in galerije so bile . cev vseh kategorij državnih nastav*l ,:ki Otvoril je shod g. Lilleg. Razni pol so v svojih govorih bičali nevzdržm ^ ^ ložaj državnih nastavljencev. Preči ^ se zahteve, na katere mora vlad3 ^'t voriti do 15. maja. Radi roka prišlo do burne debate, nekateri c\ ^ ni elementi so zahtevali kn,ši rok 111 I do 1. maja. jr' lj Nezavarovana milijone vred žavna lastnina. Vincenc Blodnikar F j ^ paj z neko žensko odvijal medenino ^ pov, kateri se nahajajo na polju za 8 ^ star kolodvorom. Ukradeno medenino - vn-dala neki ljubljanski tvrdki po 5 K kilo. Detektivi kolodvorske policij poziture so tatvino izsledili m m F zaplenili. Ob tej priliki opozarjaj 'f okolnost, da je za glavnm kolodv0*'f ogromna množina vojnega blaga, k3 jj; izpostavljeno tatovom, ker ni dovo i v0jo> straženo. Sicer je pa že čas, da seflepF materijal že enkrat pospravi, ker 1e cenljive vrednosti, J&provizacila* a Mesne karte. Za upokojene® L \9> dajajo mesne karte v ponedeljek ' ter v torek t. j. 20, t. m. i ________ ■ | Narodno gledišč* Opera. $ 17. aprila sobota: »Mignon«. }l 18. aprila nedelja:.»Ksenija« 1° acci«. Izven abon. 19. aprila ponedeljek: Zaprto. v#- Drama. sobota: »Saloma .SieP1 & 17. aprila Abonement A. 18. aprila nedelja popoldne: čica«.* Abonement izven. »Sal0**1 18. aprila nedelja zvečer: Slepci«. Abonement izven. Marijonetno gledališč®* 0idPe‘, V nedeljo 18. aprila ob 5. uri P v F »Obuti maček«, zadnja preds sezoni. Odgovorni urednik Jože Ru Izdajatelj konzorcij »Večernega j uidi Tiska »Jugoslovanska tiskarna«