ttarrt, illrlrk m-oUt. uhiji io ulji t Miri-ion kr#» p*iilj»nj» na dam i.t tu« lito »fl. - k. <t pol liti ..♦„ — „ t* Mrt l»t»
Po po-ti
Z* m Itto 10 |I. - k. n pol Uiti 6 „ - „ H četrt lati 2 ,.   «.l) ..
VridnUtro in NriTnUtfO i« m stolnim trirMDom-pliti) hi*, it. IT«.
Št. 140.
V Mariboru 30. novembra 1SGO.
Oznanila:
/i ntvj''nu dnitopnI tnt.i M pličuji )l kr., t% ne niti»ni I krat. fi kr. čl <i tlita 2kr.it 4 kr. ir u ti»k» Skril, »eči pititifhki1 se pličn-jej« pn proitora.
Zi Tiik tiirk Ji pličit-kolek (»timprtj) tl so k.
HokopUi »e n» rnfiio-''■pili naj >• hlairnioljan frtnknjijr.
Tečaj II.
Pri Sv. Antonu na P oh o rji. 19. novembra. [Izv. dop.]
V imenu občanov sv. Antona na Pohcrji izrekamo iskreno zahvalo g. dru. Vošnjaku in soboriteljem za izvrstno zastopanje slovenskih pravic in posebno glede1 zedinjonja vseh Slovoncov v skupuo celoto. Slava!
Lenart Vamlek , župan.   Alex Mravlak, svetovalec.
Iz Krasa, Iti. novembra. [Izv. dop.]
V 2 taborah je iz tisoč in tisoč slovenskih grl navdušeno odmevalo, da hočemo zedinjeno Slovenijo imeti. Ne lii so torej možem, kteri narod imajo zastopati, kterim smo svojo osodo v roko položili, izgovarjati dalo, da jim niso znane misli in želje slovenskega naroda. Žalibog smo se pri volitvah tolikanj prevarili! Kakor njih dolžnost tirja, željam svojih vnlilcev popolnoma ustrezati, enako je naša sveta dolžnost našim poslancem javno sporočiti našo nezadovoljnost. Iz toliko gorečnejšo ljubeznijo smo pa udani pravima zastopnikoma, vrlima in hrabrima boriteljema, ktera nkoravno le dva, pa vendar neustrašeno na naši strani stojita in sc prave uarodno poti držita. Živela torej g. dr. Tonkli in g. dr. Žigon. Živela Slovenija! Jože Živec, župan v Skopem. Andrej Stok, župan v Dotovljah. Anton Gustin, župan v Veliki Ilepni. Gregor Lacar, svetovalec. Andrej Stojkovič. Janoz Trobic, župan v Velikem Dolu. Franc Živec, B. Franc Živec, starešini v Skopem. Luka Stok, Andrej Šuc, svetovalca iz Dutovelj. Andrej Lah, Andrej Sirca, Luka Vrabec, Jože Tavčar, starešine. Andrej Tega, župan v Koprioli.
Anton Šuc, župan v Pliskovici. Miha Giebanc, župan.
Iz Ribnice na Št irskem, 21. novembra. [Izv. dop.] Živela gg. dr. Tonkli in dr. Žigon!!  Živeli vsi oni poslanci,, ki se za popolno ravnopravnost, posebno pa za zedinjeno Slovenijo neustrašeno potegujejo,   čast in Slava jima!!   Živela zedinjena Slovenija 111
Slovenci v Ribnici, Jnnževero Vrhu, Arlicah in Sv. Antonu na Pokor ji.
Iz Celjskega okraja [Izv. dop.j Način, kako se je z našimi slovenskimi poslanci v deželnem zboru Gradca že od nekdaj postopalo, je skeleča rana v srcih slovenskega naroda; razžaljive besedo g. VVaser-ja pa so nas živo speklc in dozdeva se nam, kakor bi bil bog naše nasprotniko oslepil, da bi se s tem prej pogubili. Predolgo je slovenski narod vsakovrstne krivice prepohlc.no trpel; predolgo, d:i zlo predolgo smo bili brez vse veljave v državi, za ktero smo že neizmerno veliko premoženja in krvi darovali; predolgo smo zaupali možem, ki niso imeli pravega srca do nas in še dandenes no poznajo naših razmer, naših potreb in naših želja.   Bog ni odločil, ka hi moral slovenski narod pogiuiti , on jo kakor vsak drugi narod poklican, ka so svobodno razvija, duševnu in gmotno napreduje.  Mi Slovenci bi se mogli pred svetom iu sedanjem razsvetlenim stoletjem sramovati, ako hi hoteli v tistih okovih nevednosti, odvisnosti, ne veljavnosti in siromaštva še zanaprej ostati, kakor smo skoz — bogu bodi potoženo — tisoč lot bili.
Geslo slovenskega naroda je v novi dobi: Naprej! Naprej na tistem
potu, po kterera se ljudske čednosti razvijajo in prava ljudska omika zadobiti zamore. —
Naši slovenski poslanci v štajarskom deželnem zboru so se zvesto našega narodnega gesla držali ; novstrašljiva gospoda Herman in dr. Vošnjak sta se kakor zinirom, tudi letos po svojem poštenem prepričanji za pravico iu resnico potegovala. Presrono hvalo toraj ; red vsem izrekamo našim poslancem : Živila gospoda Herman in Vošnjak I Živila muogaja leta v korist narodu slovenskemu! Živeli pn tudi vsi drugi zvesti podporniki našega narodnega prava. Večna sramota pa uašim odpadnikom in tistim, ki naše pravične tirjntve z lažmi in strastjo ovirajo in kakor že omenjeno , v deželnem zboru z grdim psovanjem zatirati skušajo. Naj pa ti možje počnejo, kar njim drago, mi od naših tirjatev za las no odstopimo. No udajinn 8e! Živeli naši slovenski poslanci!   Živela Slovenija zedinjena.
Županija Grajska vas, novembra meseca 1869.
Gašpar Šorn , župan. L- S. France Kosem , svetovalec.
Franco Cizej, . Matevž Vašič, odbornik. Blaž Šibret, „ Jaka Maziv, posestnik. Županija Gomilsko, novembra meseca 18G9.
Juri Virant, župan. Jožef Rizmaul, posestnik. Županija M. Reka, novembra mesca 1869.
Anton Lob: ikar, župan. L. S. Jaka Poznič, odbornik.
Janez Kotnik, „ Županija sv. Juri pod Tabrom, novembra meseca 1869.
Janez Winter, župan. L S. Martin Krnšovec, „
Valentin Južna, svetovalec. France Globučnik, odbornik. Matija Sevnik, obč. tajnik. Županija Vranskega trga, 19. novembra 1869.
Leopold Šventner, župan. L S. Anton PHJk, grajščak in svetovalec.
Luka Gradišnik, odbornik in zdravnik. France Sentak , okrajni odbornik , občinski
svetovalec in vel. posestnik. J. S. Oset, trgovec in posestnik. Jožo Pirš, okrajni tajnik.
Pruska politika in Priisoinani.
k$j  Dobro vemo in skoro žc tudi čutimo, koliko čestiteljev ima pri
Balkanski poluotok.
(Zemljepisna in najnovejše zgodovinske črtice o balkanskem ali grška-turškem poluntoku, Bpisal M. Mibaelj ev). (Dalje)
Krška uporna vojiir
VIII.
Z« krit čutni, kiem s« krsti, Zi krit čutni i sloboda ilituu.
Ir. Huituinit
1*21-1827
Sprememba evropsko politiko, ktero je lord Kanning drugače sukati začel, je hitro napredovala ; evropske velevlasti so že začelo od sultana zahtevati , da bi nečloveški vojski konec storil in Grkom tako pogoje predložil, ktere bi oni sprejeti mogli. Pa sultan se je vpiral iu protestiral proti vsa-cemu tujemu vtikanju v njegove zadeve. Ali vse to mu ni nič pomagalo, kajti vtikauje v njegovo zadeve je nenadoma prišlo in sicer od Angležke, Francozke in Ruske.
Angležki vladi je rastoča moč Mehomed Ala, ki jo imel Egipt, arabsko primorje, Kreto in cipriški otok v svoji oblasti, in si že skorej ves Poloponez osvojil, toliko skrbi prizadevala, da jo po dobrem preudarku manjše zelo izvolila , to je, rajše je dopustila , da naj Turčija Ruski nasproti oslabi. Močno egiptovsko kraljestvo bi imelo tako rokoč ključ do izhodnjo Indije, ktera dežela Angležki najvoč bogastva donaša, in brez ktere bi Angleži ne mogli dando-nešnji to biti, kar so v resnici. Tudi bi močno egiptovsko kraljestvo kot naravni frnucozki zaveznik angležki oblasti v sredozemskem morji resno pretilo; zarad tega se je angleški politiki boljše dozdevalo egiptovsko kraljestvo v njegovi rasti ovirati, kakor pa sultana braniti nekterih majhnih žrtev in zgub. Vojski že enkrat konec storiti so zahtevale tudi trgovsko koristi, ker »o grški morski gusari levantinsko trgovino skorej uničili*), in poslednjič je
*) Graki mornarji so bili primorani se tega dela v tiBtcm vojskinim času lotiti, kajti drugače jim ni bilo mogoče živeti, in stiskam domovini pomagati. Pis,
tudi človeško čustvo to pospeševalo, ktero so jo upiralo proti sistematično uničevalni Ibrahimovi vojni.*) Iz teli razlogov jo podala Angležka ruskemu caru svojo roko in Nicola I. (car od 1. deeembra 1825; Škander je umrl isti dan in leto v Taganrogu, mestu na azovskom morji) se je poslužil z veseljem te prilike trdno se nadejaje, da bode Turčiji udarec zadal, kteri ji ne bo šel nikdar več iz spomina, ter je v resnici stopil na noge kot zaštitnik grških kristijanov. Tudi naFrancozkem je bilo javno mnenje odločno Grkom ugodno in je hotela tudi vlada javno mnenje za seboj imeti; vrh tega je bila Fran-cozka tadaj že v skrivni zvezi z Rusko , ktera zveza se pa ni mogla vsled nekterih ovir popolnoma razviti. Te 3 velevlasti so sklenilo 6. junija v Pe-terburgu pogodbo, v kteri se je osvobodenje Grške izreklo, vendar pa le v toliko, da naj ima ona po ir-gledu Srbije, Moldavije in Rumunjske lastno vlado iu upravo, sultanu pa naj vsakoletni poplatck (trilmt) odrajtuje. Vsled te pogodbe priplava v sredozemsko morje angležko, trancozko in rusko brodovje pod izvrstnimi admirali Kodrington-om, Rigiiy-om in H< yden-oni, ki so Ibrahim paši naznanili , da imajo nalogo krvavemu mesarenju in stiskanju konec storiti, če ne drugače pa z oroženo silo. Ihraliim si je prizadeval so izgovarjati, ko so pa, hotele njegove vojaško ladi|-) iz pristanišča odjadrati, jih jo Kodring-ton s topovi pozdravljajo nazaj zagnal; vsled te dogodhe je egiptovska vojska v Majni (v Peloponezuj vse pokončevaje naprej drla.
20. oktobra je priplavalo združ-no brodovje v Navarinski pristan, kjer jo na broji manjše turško-egiptovsko brodovje na sidrih stalo. Admirali zaštitnih vlasti so morali vedeti, da turški mornarji in vojščiki tega prihoda no-vernikov, — ker je k njim zedinjeno krščansko brodovje kot na boj in dražbo poživljajoče prijadralo, — ne bodo mirno gledali, ampak da jih bodo s psovkami in posamesnimi streli pozdravili, in da bo to zminvinjo k občnemu boju po kterem so častniki in prostaki močno hrepeneli. Kodringtonovo mnenje, (on je posebno, da bi so proslavil, bitko želel) ker jo turški značaj dobro poznal, se je uresničilo; nektere strele, ktere je turška fregata na neko an-gležko ladijo sprožila, so Angleži Turkom precej povrnili, ter zdajci začno redne ladije tako jako s svojimi topovi streljati, da jo bilo turško-egiptovsko *) Možo so morili, ieno in otroko pa v harrao in sužnost prodajali. Pis.
nas r Cislajtaniji ne toliko nemška, kolikor bolj pruska stvar.   Da imamo ljubja v Cell-u postaviti, in sodniki so naprej določili kazen 100 tolarjev za
pri nas namreč Nemcev iu Polunenirov, ki M I prusizmu lehko z vsakim Lowe-jem In Vnhov-om merijo, o tem je sodbi v Avstriji že ilognnna. No samo posameznikov, ampak celili društev in dolgil, in širokih listov štejo ta stranka v Avstriji; ako bi inim ne branila t rila tiskovna postava, trdili bi celo, da so med nagimi Prusomau i > viši gotpoclje, ktero bi se dalo po imenih poklicati, s prstom pokazati viši gospodje poleg dobro plačanih časnikarjev, ki so pripravljeni lloiiti vsaki stranki. Zato je dobro in za takega slovanskega rodoljuba važno, da se briga za nemško in posebno prusko vprašanje, kajti pravo spoznanje je prva pogodba in prvi začetek vsega po-litiškega delovanja.
V sledujočih vrsticah mi bodi torej dovoljeno, po dobrih izvirnikih prusko državo tako popisati, kakoršnn zdaj v resnici je. Posebno onim, ki preveč ali premalo o Prusiji vedo, naj bode moj popis v podučenje. Iz tega bodo videli, kaj so in kam morijo oni možje in mladeniči, ki so v Prosijo kakor nekdanji Moliamcdanci v Meko zamakneni.
Tajiti se ne da, ka je pruska država med nemškimi najmočnejša in najbolj učena. Ali koliko stoji ta moč in učenost prusko mladino! Ona je na prvo z učenjem tako preobložena, da vsa izmečkana in zmolzena šole zapušča ter se v kasarne preseljuje. Težko je razsoditi, ktero mučilišče je huje, šola ali kasarna. Kako se pruska inteligenca v mladoničo pluje in pha, o tem krasno podučuje posebna statistična knjiga o vojaštvu, ktero jo ue-davno predsednik statističnega društva pruskega, dr. En gel izdal. V tem delu dokazuje, ka niti deset procentov enoletnih prostovoljcev ni za vojaško službo telesno sposobnih. Kratkovidnost, hiranje na prsih, nediiha iu občna slabost postave med temi učenimi mučenci kakor kuga vlada. To so krasni plodi one prusko dresure , ktero avstrijska miuisterstva v naša tla iz Prusije presajajo. Ako k temu jemljemo nerazumljivi nemški jezik, v kte-rem so mora mnogi, skoro največi del avstrijskih Slovanov na dušno iu telesno kvar podučevnti, tedaj ni težko proračnniti, kam bode naša zdrava v šole prišedša mladina s čnsom prišla. V takem podnaukovnnji je nnjbuje orožje proti slovanski mladini upotivbljeno. Statistični pregledi bodo tudi pri naših čilih narodih v kratkem vedeli o enakih naopačnostih pripovedovati Kakor želodec ne moro premleti tega. kar je preveč, tako tudi možganom preohila dušna krma jamo presedati! —
Se slabejša osoda čaka mladih vojakov iz šol stopivših, ki prihajajo pod podčastnike, kterib skoro edina zabava je trpinčenje in vežbanje novincev. Da se v tem oziru posebno podvrženim deželam, namreč Hunovcrancem slabo godi, o tem ve pruska kronika novih dokazov navesti. Neki pruski korporal je na neki loki četvero mladih Uanuverar.eev na vse načine trpinčil ter jih šesknl in s sabljo bil. To opazuje neki zidarski mojster ter reč višim poveljnikom naznani. Ali zato je bil od sodnikov kakor natolenvalec v prvi instanciji obsojen in še lev drugi, — potem ko so oni štirje vojaki prisegli, oproščen. Nekaj enakega se je tudi (in gotovo ne enkrat1) v Slezviku zgodilo, kjer pa je po sodnikih bilo spoznano, ka je oficir mlado vojake z golo sabljo samo malo o plečih potipal (berttbrt). Kako se podvrženi prebivalci nemški takega pruskega vežbanja vesele, ni treba popisovati. Onim navdušenim mladim Piusomanom. ki se v priliko vojaštvo zamakneni, želimo, naj to stvnr sami enkrat ukusi jo !
Knr se pruskega vojaštva tiče. o tem vu posebno za leta titi. pruska zgodovina marsičesa povedati. Presodim.) n. p. le eno novejših dogodeh, po-dretje langensnlškega spomenika v Cellu na Uanovernnskeni ! Vse deželne oblnsti so privolile pismeno,   da se smo ta spominek hanoveranskega domo-
razen ene same fregate in nekterih malih pAzija" je v pol uri turško generalno ladijo
brodovje v malih urah uničeno . ladij (angležka admiralna ladija v čisto razstrelila.)
Vsled te za Turko pogubonosne bitve je Kvropa od veselja odmevala, zraven pa so se tudi glasovi slišali, da so bili tadaj kristjani barbarji. ker niso le s svojo oholostjo bitki povod dali , ampak da so v njej vse nemilo uničili, da so celo tudi ladijne podrtine (wracks), ki so bile z ranjenci na-
vsaceua, kdor bi ta spominek oškodoval, ker se je od prusomanske strani tega bati bilo. Ko pa je kamen že na pol postavljen bil. pusti ga vojaški poveljnik po vojakih podreti, izgovorjiijo se, ka je ono mesto, kjer bi spominek imel stati, lastnina vojakov, a ne mestjanov. Vse pritožbe v pruskem deželnem /boru, ves krik, vse prizndevanjo proti temu barbarizmu je bilo zastonj, niti do zdaj niso Ilanuovcranci zadostenja dosegli Tako si pruska prizadeva s kruto in besuo roko vsaki spomin na pretekle čase iz src svojih podvrženih ljudstev iztrgati. Nas groza objemlje premisleče, kako bi Prusi slovanskih podvrženih krajih delali Vi Prusomančki! dones Hannoveran-cem, jutri Vam ! —
Tako se tudi v rnzkričanem Slezviku I Danci neusmiljeno postopa. Na vsak mogoči način se nemški živelj podpira pri ustanovlienji učilišč, pri razd- ljenji pravic, posebno pri volitvah, in v Hensburgii, n. pr. so volitve tako pod pruskim vplivom se vršile, da je izmed skoro čisto danskega prebivalstva samo 10 odbornikov danskih, večina 13 pa iz redko naseljenih (uradnikov) Nemcev izbrana. Po kmetih pa se tako očita krivica Daucem dela, da ti vsi razjarjeni z vilami in grabljami mesta in gospodske napadajo. —
Pri tem nepravičnem postopanji proti podvrženim pa pruska vlada tudi proti lastnim svojim podložnikom čisto enako ostro in neobzirno postopa. Vsaka iskrica sv obodoniišljenja se na krute načine zadušuje. Tako so Derolinci hoteli 10. novembra ftilerju spominek postaviti. Vso jo žo bilo določeno /a ono svetkovino; na enkrat, v zadnjem tronotku pride prepoved, češ, da se na onem mestu, kjer bi spominek imel stati, mora „cesta* napraviti, o kteri preje nikdo ne bi bil sanjal. Pruska vlada se je bala, da bi so pri svečanosti bila kaka svobodna beseda med množico zaslišala. Tako je z nemško kulturo sredi blažene Prusije Kaj pravijo k temu barbarizmu naši Prusonmni, ki nimajo drugega na jeziku kakor nemško omiko, slavo nemškega pesništva, ki pripovedujejo, da mi sovražimo nemške pesnike, nemško učenost, nemški liberalizem! Tako reči se gode v nemških Atenah, v metropoli nemške vednosti in nemške učenosti, v Borolinu.
Predolgo hi bilo, ko bi hotel čitatelje še z mnogimi drugimi prikaznimi pravega, neohšpa'nega Prusizma seznaniti. Imenovane kažejo dovolj, da je v Prusiji nekaj pulilo in prhnolo, da, čo se prusizem bliže pogleda, on drugega nij kakor visokodoneči — absolutizem v vsakem obziru Pruski narod je in ostane obol, nestrpljiv, in to ga bode tudi ponižalo. Gospodom Prusomanom pa povemo: ogledite so v pruskem zrcalu in tam bodete sebe našli. Knkoišen vaš ideal, takošni vi. Samo to si zapomnite: da nas Slovane vaša Prusi ja nikakor ne mika; bodite sami v njej srečni! Naša in Vaša pota so ločena!
Dalmatinski upor.
Kako hi se bilo dalo dalmatinskemu uporu v okom priti, kako hi ga bilo mogoče potlačiti, kdo je kriv sramotne hibe, ktero si je šla naša inteligentna armada k divjim Bokeljom iskat, koga zarnd nje na odgovor poklicati, ta in enaka vprašanja se zdaj, ko je že večidel vse prepozno, puste prav dober kup razglabati in dunajsko kakor tudi provincijalno časnikarstvo je z vsemi štirimi na delu. Naj delajo! Mi mislimo, da svojim bralcem bolje ustrežemo, čo jim popišemo to hibo samo. Gotovo je, da je bil general Au-ersperg jako previden v tem, da bi se po Avstriji no zvedelo, kar se je v Dalmaciji godilo. Telegraf je bil čisto njegov in smelo se jo le brzovljati, kar je on ali njegov namestnik dopustil in kader je to dopustil, na kar je bilo včasih treba dolgo časa čakati. Dasiravno je tnko imel telegraf prav za prav sam za-se, vendar je dunajsko vlado nekoliko dni pustil brez vsacega sporočila, tako da so ga morali iz Dunaja pozvati, naj vsakako poroča, kaj je z armado. Kako je poročal, pokazali smo zadnjič na telegramu, ki je zdaj še le prav smešen, ko so se razmere in dogodki razvedeti po privatni poti. Zdaj je tudi „Wien. Ztg/ prinesla uradno sporočilo. Prostori našega lista so premajhni, da bi mogli priobčiti vse sporočilo. Toliko naj povemo, da je Auersperg svoje operacije proti Krivošji izvrševal z vsemi krdeli, kar
polnjene, še po bitki razdjali in s streljanjem potopili.   Angležki minister je|gen
to zgodbo javno grajal, („untoward ev-ent") kajti komu je bolj ugajalo, kakor jih ima na razpolaganje, izvzemši le dva bataljona — in da se je z vsemi Rusiji, ki je po uničenju turškega brodovja na Črnem morji prevago dobila? moral umakniti hrabremu nasprotniku. „\Vand.\ ki ima skoraj najbolj ob-Sultau Mahmud je bil silno razkačen, vendar je turške prebivalce v Carigradu jektivnega poročevalca v Dalmaciji, piše 19. nov.: ,, Včeraj jo imel polk nad-vsaj toliko brzdal, da niso zopet na kristijane plauili in jih popolnoma vojvoda Albreht hud dan. Espedicija v Krivošije in Dragalj je dobila stra-uničili. Ruska nameravaje se s Turško v kratkem vojskovati jej je stala na hovito hibo. 3. bataljon je namreč marširal iz Poljune v defile na levi Hana potu, da ni mogla poslednja srednje Grške resno napasti, in ker je vrh tega Han je 6000° visoka gora, pod goro se vleče ozka cesta v Dragalj. S te tudi 16000 Francozov pod maršalom Maison-om na suho stopilo, je bil lbra- ceste so vojaki zagledali upornike na gori, kterih je okolo 400 pričakovalo bim primoran iz Peloponeza oditi. Pri vsem tem je bila Grška v brezupnem vojake. Ko so vojaki prišli sredi gore, spustili so uporniki cele kupe kamenja stanji, vlada je popolnoma onemogla, kapetani so cele iz nauplijskih trdnjavic na vojake. Tudi streljali so. Vojaki so vendar prišli na vrh, tu pa so upor-drug na drugega streljali, posamezna početja n. pr. proti Kios-u, Prevesi, njki od vseh strani začeli nanje streljati, tako da so se morali vojaki v beg Zeitunu itd. so jim popolnoma spodletela, in ravno tako niso mogli Turkov Spu^-titi. Beg je bil jako krvav, zlasti ker omenjeni bataljon ni dobil nobene
iz Beocije in Atike pregnati.
pomoči niti od polka Maroičiča, ki je stal na nasprotni gori, niti od 9. lov-
Med tem je prišel Kapo d' Istria konec januarja 1826 v Grško, ter'8kega polka. Padli so 4 častniki, nekoliko jo ranjenih, tudi obrist je bil v je kot predsednik z diktatorsko oblastjo vladati začel; ves vpljiv Ruske je veliki nevarnosti. Vojakov jo mrtvih in onih za ktere ne vedo, blizo 80. imel za se, tedaj tudi vojaško stranko, nasproti pa so mu bili Majnoti iv punjenih so 40 pripeljali v Rizano. Od 10. kompanije s 153 možmi se jih Morcji) in Otočani (prebivalci otokov) tim bolj sovražni. Nastala jo zopot ,e vrnilo samo 80 in ti so zdelani in sestradani. V včerajšaji bitki jih je domača vojska. Miuulis je sežgal vojaške ladije, ki so grške države bile, boje se, da si jih bode ruski admiral prisvojil. Srd je čedalje bolj z vsakim dnevom rastel, pa najbrže bi bil sicer modri predsednik nasprotno stranko nadvladal, in si jo pridobil, ko bi ga ne bila 9. oktobra 1831 dva sinova
mnjnotskega glavarja Petra Mauromihalja zavratno umorila. Njegovi bratje Auguštin in Viaro (Vivro) Kapo d'Istrija so se še nekaj časa držali, pa po
vsega vkup padlo okoli 200. Bitka je trajala več kakor 12 ur Častniki hvalijo hrabrost upornikov in jih celo mnogo više cene nego Črnogorce. Polk Maroičičev, 9. lovski bataljon je marširal denes (19) v Dragalj. nekoliko je lahko, 2 težko ranjena, in 1 častnik, ki je raz skale padel v globino.* Ravno isti dopisnik popisuje nevarno stanje glavnega kvartirja samega, kterega toliko da niso vsega vjeli in pravi: „Glavni kvatir se je začel
odpadu Rumeljotov (prebivalci srednje grške se poloponežkim nasproti takojor, 3. urj popoldne od Cerkvice proti Dragalju pomikati.   Mislili so namreč
imenujejo) so bili primorani se vladarstvu odpovedati, pa tudi naslednja začasna vlada ni imela dovolj moči, da bi zamogla žalostno domačo vojsko ustaviti. (Dalje ptih.)
da na tej poti upornikov ni, razen tega so bili na levi in na desni razpostavljeni polki Maroičič in Albrecht in pa 9. lovski bataljon. Glavni kvartir je spremljalo samo kacih 12 žandarjev. Ko je general Auersperg z vsem ge-
neralslabom prišel do dragaljske struge, napade ga uepričakovano med Stopo in Gradovino 60 upornikov. Ker je pred Auerspergom še bila četa, ki je živež tirala v Dragalj. napadli so uporniki najprvo to četo in so jo tudi vzeli. Četa jo imela 40 tovorne živine z gonjači in voditelji. Častniki glavnega kvartirja so se morali hitro v beg spustiti, samo da so si golo življenje oteli. S seboj so imeli vso bagažo in vse kancclijske potrebščine za glavni kvartir; vso to kakor tudi obleko, perilo in tudi nekoliko plaščev so morali upornikom prepustiti. Uporniki so se brigali samo za te stvari in ko so ves glavni kvartir zapodili, niti za njim streljali niso, pustili so jih bežati. Vsled te hibe jo denes ves glavni kvartir ob petih prišel v Bizano, spremljali ste ga dve kompaniji Maroičičevi. Samo gen. Auersperg je rešil svojo bagažo; kovčeg pa, kjer je bila topografična karta kotorskega okraja, potem pisanja iu kancelijsko potrebščine vso je ostalo upornikom. Se tisti večer je ves glavni kvartir na vojni Indiji Jiucia" odjadral v Kotor" To je v kratkem osoda naše ekspedicijo proti Bokeljem. ti. Auersperg v svojem sporočilu še pravi, da jo sreča, ka je letos vremo tiko ugodno. Kaj bi neki bilo , ko hi bilo šo vreme neugodnejše, ko je že zdaj naša vojska iz upornih gora tako bežala, da so niti v dolini ni vstavila, ampak da je bežala še na ladije, in po ladijah v Kotor!
Iz Trsta nam pišo naš dopisnik 2G.t.m. : .Zvedel sem denes prav važne novice iz Dalmacije. Uporniki so strašno razkačeni in so no mislijo tako hitro ukloniti avstrijski pesti. Pripoveduje se, da jo Auersperg poslal v Cetinjo grozivno pismo, da bi knjeza spravil na svojo plat, a knjez zdaj sam ne more več svojih ljudi brzdati, ko bi tudi hotel. Nikola zdaj no moro več svojim sokolom braniti, da bi ne pomagali svojim bratom Bokeljom. Tukajšnji laški list je dobil 24. t. m. i/. Kotora tale telegram: Zo dva dni dežuje, zarad tega so je morala armada iz Kotorskega umakniti. Operacije proti Krivošijanom so opuščene, morebiti za vso zimo, ker seje začela Črna-gora oboroJeviiti. Hribi krivožanski so z vojaki dobro obstavljeni, du bi branili upornikom stopiti v zvezo z uporno Zupo. Ravno isti dan se je telegra-firalo iz Dobrovnika semkaj: V Boki je žo 5 dni južno vremo, krdela so se iz gor umaknila, vse je bolno.
Na dalje sem zvedel od Lojdovih mornarjev, in se to tudi potrjuje, da je bila 19. t. m. pri Brajču, Majni in Pobori tako krvava bitka, da jo od eno kompanijo 22. polka VVimpien ostalo samo 28, pišem tri in dvajset mož. Tudi se sliši, da jo trdnjava Dragalj upornikom prišla v roke". —
.Kraljevi Gradec numero II.!" kličejo „Narodni Listy" in pravijo: Čudna, prečudna reč je to, da je vsako ministerstvo pri nas od leta 1848 sem, zaznamovano s kako veliko izgubo vojske, — izgubo ki je osodnn za notranjo politiko. To je kakor sodba božja . . . Telegraf je po vsem svetu raznesel novico, da je Avstrija tepona od one pesti hrabrih kmetov. In kaj poreče svet, kaj poreko ljudje pri nas? — „Zatočnik" govoreč o tem potol čenji c. kr. armade pravi: „Kdo ne bo razvidel. da avstrijska vojska nima nikjer sreče, kjer mora braniti ničvredno politiko nemških slovanožrnih cen tralistov. Vi še ue znate kakov je slovanski lov. On je do zdaj svojo levjo moč za cesarja iu cesarstvo trosil. Vi sto to zvrnili, osvestite se, dokler je čas." — Nemški časopis „ \Varrens Wochenschriftu pravi i nemškega stališča: „Žalibog dn se pokazuje resnica, da smo bili v Dalmaciji sami svoji sovaž uiki, da smo divjali z neumnostjo in energijo zoper sebe. Narodi so nam sovražni, ki so bili dozdaj najtrdneje podporo države. Ne ruski agenti, temuč ukazi lastnega ministerstvu so intajo zbudili, ki morda naznamujc začetek vzhoduega požara. Spoštovanje in 6trah pred Avstrijo gine. Ako Avstrija zdaj vojsko s Črnogoro začne, bode to imelo evropsko važnost. Rusija bo vojsko ob Galiciji postavila in v strahu bo cola Evropa. Za vso to ima težko odgovornost zdanjo ministerstvo, kterega naredbo so krivo vsega. Cesar se bo pač moral po druzih ljudeh ozreti, ki bodo znali bolje varovati interese države".
odbora, naj se napravi poMboo droitvo i| povtdifO konjereje na Kranjskem. Nasvet je zbudil živo debato, ktere so se udeleževali Gutmatisthal, ki je svetoval, naj bi se vpeljali koniski semnji v Liubliani , VVurzbach, Scholl-mayr m bar. Roschitz, ki svetuje, naj bi Mlooj /.luhtuega plemena izžrebavali med drušbeniki. Dr. Bievveis jo proti »sem ten nasvetom, in sam nasve-Inje, naj osrednji odbor poroča » prihodnjem zboru o vseh teh nasvetih in 0 tem, kako bi se dala povzdigniti konjereja na Kranjskem. Bleivveisov nasvet pri glasovanji obvelja.
G. Dolence jun. iz Ipave, ki ic bil DA državne in društveno stroške poslan v specijalno šolo v Schoenbeig na Moravskom, v daljem slovenskem |0V0ra razvija, kako bi se dalo zboljšati prednstvo na Kranjskem in svetuje: 1. naj bi so kupovalo rusko iu hulandsko seme. 2. naj bi so izdala slov. brošura o prediv-tvu. 8. naj bi se namestil popotni učitelj za poduk v tej stroki, 4. naj bi se napravili zavodi, kjer bi se predivo pripravljalo in izdelavalo. Tom nasvetom pristavi še bar. Boachit/,. naj bi N vsako loto napravilo izložbe predivskih pridelkov   Vsi ti nasveti se potrdijo.
Na oglod se je postavilo različno rusko in holandsko predivo, trlice itd. tirat' I.anthieri ohcča, da brezplačno prepusti svojo posestvo vinorojlki Ion, ko bi se z..i Kranjsko kedaj nnpravljala.
Sprejme se (iutmansthalov nasvet, naj ima v prihodnje društvo po tlvoje občnih zborov na leto. Prihodnji zbor bode meseca maja. Po zboro-anji so imoli družabniki »kupno kosilo v čitalnici. „Danica" piše pri tej priliki: Pri skupnem kosilu v čitalnici se je razodevala prijaznost med raznimi strankami, ki v denainj^ra raadjanem času srcu prav dobro de, in mo-biti ne rečemo preveč, ako upanje razodenemo, da ravno kmetijska družba, ki splošne koristi sklepa, utegne biti tudi nekako sredstvo k pomilovanju med strankama in k čedalje veči edinosti v deželi Na to so merile tudi inarsiktere zdravice, in zlasti prav lepa čutila, ki jih je razodel o tej priliki novi g. predsednik o delavnosti in spoštovanji duhovskega stanu
kmetijska družba kranjska
udov Pod
II o p i s i.
je imela 24. t. m. svoj občni zbor v Ljubljani.  Zbralo se jo bilo u5 med temi tudi dež. predsednik pl. Evbesfeld in dež. glavar Wurzbaeh. predsednik dr. E. II. Costa je zbor pričel s slovenskim in nemškim nagovorom Zbor je na znanje vzel nektera sporočila in račune osrednjega odbora. Onih 10.000 I'., ktere je kmetijsko ministerstvo družbi na razpolaganje prepustilo porabilo sc je zato, da so se nakupili plemeni biki, za nagrade bikom kravam, za povzdigo ovčjerejo na Kranjskem, za sadje- in vinorejo, med zadnjimi za prestavo Schleicherjeve knjige: dio der landvvirthschaft uutzlichen Thiere v slovensko; nakupilo se je seme za svilorejo, zboljšano orodje in še mnogo enacegn.  Za 500 f. je sestavil g. Schollmaver statistiko žetev na Kranjskom, ktera se je z natančnim podpisom in 2 slikama poslala ministerstvu s prošnjo, naj bi slednje družbi prepustilo 300 iztisov v porabo, ko bi bila po Schollmavru izdelana statistika tiskanja vredna.
Ipavske podružnice prošnja, naj bi se izdala posebna postava za vinsko trganje, vzbudila je dolg razgovor. Pl. Gutmannsthal je povdarjal, da take postave ni treba, ako se da v tej zadevi kaj pomagati, pomagalo se bo le s podukom, nikakor pa ne z zaukazi. Obvelja nasvet dež. glavarja \Vurz-bacha, naj se že obstoječa postava od leta 1861, ki pa ni nikdar v moč stopila, po potrebi popravi. — Na vladno vprašanje se odloči, da se naj vojaki od srede aprila do konca junija od dela jemljo k vojaškemu vežbanju, ker jih tačas pri delu najlaže pogrešajo.
Za predsednika se izvoli dež. glavar VVurzbach z 58 glasovi. Novo izvoljeni se v slov. in nemškem jeziku zahvaljuje in sprejme volitev. V osrednji odbor se zopet volijo gg. Gutmannsthal, Pregl, Schollmnvr in Debe-tec — Za častne ude iz Štirske so izvoljeni: graf Vetter vou der Lilie, bar. VVasbington, za dopisovalnega uda g. inženir Marek v Gradcu,
Pri popoldanšnji seji svetuje odbornik Souoig v imenu osrednjega
Iz Dunaja, 26, nov. H. G. [Izv. dop.| Po dolzom pretrgan ji zopet od tu nekaj. — Narodni boj se bije zdaj povsod, torej tudi tu na Duuaji, in zlasti na vseučilšči. Pred dvema leti je bil namreč prvi oster razpor med slovanskimi in nemškimi študenti. Začetek in konec jo bil v „akademičuom lesevereiti-u" , kjer je bilo zbirališče studentovstva vseh uarodov. Ko so Nemci videli, da Slovanje čedalje bolj prevagujejo, hoteli so jih izpahniti ali vsaj ponižati. Pri reviziji statutov je bil paragraf vzet vanje, da ima „lesc-verein" nemški značaj. Slovanje so se vzdignili zoper to in so branili, ne slovanski, temuč akndemični, mednarodni zuačaj. Slovanskih udov je bilo okoli 100 iu zmagali bi bili, ko bi ne bili Magjari in Lahi z Nemci potegnili. Nemški značaj jo obveljal. Slovanje so bili tako moralično pnsiljeui izstopiti. Izguba toliko udov je bil vendar velik udar za leseverein. Ali Nemci Magjari vred so se tolažili, kakor se jo dalo več nego dve leti. Neme so pa letos tudi Magjarom nasproti začeli ošabno so obnašati in poslednji so čutili, da črevelj nemškega značaja žuli tudi njih. Ali Nemcem in Židom niso bili kos, zato so — Slovane, ktere so pred malo časom pregnati pomagali, na pomoč poklicali. Slovanje so ta poklic prevzeli, imeli žo več posvetovalnih zborov iu upajo premagati. V prvem njihovem shodu jih je bilo bajo nad 200 zbranih. Slovenec S. jo govoril s tacim navdušovanjem. da se jo »koro sobana tresla klicev iu pritrjevanj.
Žalost, britka žalost nas obhaja vse, ko vidimo, kako se v domovini godi, ko vidimo kako prvi izmed naroda s svojo nedoslednostjo narod doma demoralizirajo | Dal bog, da bi nam iz mladino vzrastli bolji nevstrašenoji značaji!   Poguma jo treba!
Situvacija jo tu jako teiniia in mikla. Kani je šel državni patrijotizem ? Ni ga nikjer Kolikor tudi naši časopisi pišejo o „razbojnikih" dalmatinskih, o rezanji ušes itd., — občinstvo sodi tudi tu drugače. To niso razbojniki, ki dado svoje hiše po/gati, ki umrjo za tisto, kar za pravico spoznajo. Drugače bi se bilo imelo ravnati ž njimi. Ju kdo nam je porok, da se plamen, ki je denes v jugu, jutri n^ zablisknc drugje.' Kaj bo'
Iz Prage. 24. nov. [Iz. dp.j 2t». t. m. bodo v Pragi dopolnilno volitve za mestni odbor in sicer voli Staro mesto 8, Novo mesto 10, Mala stran 4 in Židovsko mesto 2 zastopnika V ta namen sta dva volilna odbora, narodni („napredek" j in nemški (kasina) razglasila kandidatne liste iu oklic volilcem. — Kazina je tudi letos kakor vsako loto sedla na visocega konja: Nemštvo in nemško kulturo , ter iz tega stališča priporoča češkemu mestu u o mš k e kand i da t e. Pa kazina drugače misli, nego lakta kažejo, ali: ona pretira */» 8wkih prebivalcev in njih delavnost, ter govori lo o '/4, o nemških prebivalcih, o nemškem duhu , stanovitnosti in pridnosti, „kteri so bili vzrok, da se je šo nedavno govorilo, Praga je naj lepše m ost o Nemčije." Vse, kar je lepega, umetnega, koristnega, vse to so (po tem oklicu) vstvarili: „dajčer birgersin und dajčer flajs*; k temu naj pride še „dajčer bidersin und dajče ajnigkait" in zmagala bo gotovo — češka stranka. Kdor Prago količkaj pozna, bi bil vedno mislil, da je Praga češko mesto, prebivalci njeni slovanski, pa ako bi no čital nemškega oklica „somoJčanom", bi bil v tej reči še zmeraj slabo podučen. — Krasni železui most, lepe nasade v mestu in bljižni okolici, vse kar bi obiskovalca zanimivalo, jo napravilo mestno svetovalstvo, čigar členi so skoraj vsi podpisali češko deklaracijo, no pa udje nemško „skuzine." Ako je Praga nemška . zakaj je p« v mestnem zastopu samo 10 Nemcev, ostalih 80 pa Čehov ; zakaj se volijo v mestni odbor in deželni zbor samo Čehi, zukaj so govori večidel le češki, ako je Praga nemška? Sicer pa so bo edino zveličavna nemška kazina 29, t. m. sama prepričala, je li Praga nemška ali češka. Kakor lani pod izjom-uitu stanom, tako bodo letos zmagali narodni volici povsod, kjer narodnjaki kandidirajo. —Vlada ali c. kr. šolski svetovalci so iznašli novo orodje, kako
se vsaj malo maščevati nad lOMgO čeških dcklarautnv. Tako so so jeli izpuščati iz služeb vsi učitelji, ki so ali agitirali ali pa sami glaso-ali za deklarante. Slišati je, da bodo zgubili vsi taki učitelji svoje zlužbe. Tudi se je prepovedal shod učiteljev v Mladi Boleslavi ravno preden sejo imel pričeti in ko so se bili učitelji iz dalnib krajev sošli, meni nič tebi nič. — Zadnjič omenjena konečna obravnava se je v saboto sklenila in obsojeni so: Bartik na eno leto, Bothe in Kune na 6 mesecev težkega zajiora. Rozsvpal in Bezdčk sta za nekriva spoznana. Čudna je motivacija razsodbe: dva sta obsojena, ker sta se držala popolnoma svojih inštrukcij in ker nista ravnala po svoji pameti; eden pa. ker se inštrukcij ni držal.
Politirni razgled.
Iz Dunaja se piše. da se shajajo generali v posvet in prevdarjajo, kaj začeti zdaj, ko je general Auersperg v Dalmaciji tako nesrečen bil. Slišati jo , da mislijo na njegovo mesto postaviti generala Bodica, in kader se vojna zopet začne, več vojsko rabiti, ter najprvo polastiti se Črnegore na ktero se uporniki naslanjajo.
Grof Beust potuje na cesarjevo povelje v Florenco italijanskega kralja pozdravljat in izreči mu cesarjevo obžalovanje, ker dogovorjen shod obeh monarhov ni bil mogoč.
V ogerskm državnem zboru so bile stavljene tri interpelacije zavoljo dalmatinskih bojnih zadev. -- Prvo je stavil grof Zihi in vprašal, ali so se vspešne naprave naredile, da se varuje veljava celo državo in vojske v Dalmaciji, ker dozdaj dalmatinske zmešnjave niso poravnane. — Drugo vprašanje jo stavil niagiarskn levice poslanec Vukovič (Magjar.) On je tirjal, naj so ogerski regimenti ne pošiljajo in ne mešajo v dalmatinsko zadevo, ki ni ogerska; on misli, da ni prav, ka se morajo ogerski vojaki boriti za spolnovanje tujih |>ostav. Če se bodo ogerski vojaki v Dalmaciji proti Jugoslovanom rabili, bodo ti Ogro sovražili. Torej Vukovič vpraša, kaj je in bo og. vlada storila, da se pokličejo ogerski vojaki iz Dalmacije domu. — Tretjo interpelacijo je stavil vrli Srb dr. Miletič. kteri vpraša, če jo ministru znano, ali jo cesar v svoji ucpričujočiiosti dal poveljniku pravico obešati itd. — Nemški in vladni magjarski listi se hudujejo nad ob<mn poslednjima interpelacijama, ka moralično upor podpirate. — Bazen tega je Miletič v ogerskem državnem zboru stavil dva nasvetu. Prvi tirja dobrotno neutralnost za turške kristjane; drugi pa zahteva, naj se vojaška granica cela in precej provincijalizira, ne kos za kosom.
Romanski knjez Karol je, spremljan od svojo novoporočene soproge Elizabete, odprl 27. redno sesije obi !i zbornic. V prestolnem govore so stare fraze vseh tacih govorov , kako so razmere z druzimi oblastmi dobre in prijateljske, kako se obrtnija in trgovina vzdigujo itd.
Iz Carigrada se zve, da turški sultan žo misli zadnjo besedo govoriti z nepokornim egiptovskim kraljem. Potem pride boj. Pogum torej Turek ima, ali moči ne bo.
Volitve na Bavarskem so za tako imenovane patrijote dobro iz-pale. Oni imajo SO, njih nasprotniki libora'ni naprednjaki pa 74 poslancev. Ker pa je sedem liberalnih voljeno v Moniikovem s samo enim glasom vo-čine, bodo najbrž monakovska volitev zavržena in patrijotom priruste potem morda še sedem novih. — Bavarsko ministerstvo, ki zdaj nima v zbornici več večine za-se, bode moralo odstopiti. Zedinjena Nemčija pa jo dobila zopet težak udarec. Ker bi zedinjena Nemčija tudi po naših deželah roke stezala in čez nas Slovence most do Adrije delala, kterega ustavljati Slovanjo nismo še pripravljeni, nam jo prav, da so gori v Gormaniji med sabo lasajo. — Kakor narodni Velikonemci, tako delajo tudi nemškolibernloi tem volitvam nasproti kislo obraze. Pa je res za jeziti, da nima samo Slovenec in Čoh temuč ima celo blagi, prekulturni narod Nemcev — ultramontance!
Razne stvari.
* (Porotniki celjski.) 26. t. m. so se izžrebali pri okrožni sod-niji celjski porotniki za prihodnjo trimesečno dobo. Izžrebani so: I. Namestniki, ki morajo po porotni postavi vsi v Celji stanovati, gg.: Jesenko Gregor, Zemmene Ignacij, Košar Rajmund, K rane Matija, Valcnčak Jakob, Kn s ter Jože, Kubasta Dragotin, Plen ti Janez, Nordheim Jakob. II. Porotniki, gg : prof. Ant. H 1 u š č e k iz Celja, P a j k Gušpar iz Vrbja, Rose Franc iz Vojnika, P in ta r Jurij iz Krajnčice, Novak Jože iz Vrbna, Bar France iz Celja, C o sta Jože jun. iz Celja, Rauch Jože iz Celja, dr. Lin đ nor Gustav iz Celja, Podgoršek Jožo z Ašemberga. Podpečan Jože s Slatine, Bergman Franc iz Celja, Hostonskv Janez iz Celja, Hecht Franc iz Celja, S t o ž i r Franc iz Drnovlj, Plav-steiner Štefan iz Kladij, Ho fer Valentin iz Celja, »Pir na t Andrej iz iz Levca, Pilili Jože iz Dmovelj, Herzman Jože iz Celja, C h o hol k a Adalbert iz Celja, Znža Anton iz Žavcn, ft ribar Janez iz Ložnic, dr. Hi-gersperger Dragotin iz Celja, Ratej Anton iz Vezovja, Herzman Ljudevit iz Celja. Ž uža Franc jun. iz Žuvca, Senica Avgust iz Zavca, Rehar Anton iz Gotovelj, P o te kil Janez iz Pankraca, Sirca Ernest, iz Žavca, Sinka Mihalj iz Grobeljna, Toplak Jože iz Levca, Šiler Tomaž iz Griž, Spe s Martin od sv. Miklavža, prof. Orešek Janez iz Celja. — Kolikor moremo soditi iz tega imenika, jo med porotniki jako jako mulo naših političnih nasprotnikov, tako da se smemo po pravici nadejati objektivne, nepristranske sodbe — in te se nam nikakor ni bati!
* (Odlikovanje.) Dvorni svetovalec dr. Klun je dobil od kralja nizozemskega red nizozemskega leva. Ko hi kranjska dežela kedaj dolila take igračo za velike otroke, vedela bi tudi izbrati med zverinami ono, ktero bi mu na vrat obesila — lev pa bi to gotovo no bil,
* (TiskoVnti pira v do) ima linški časopis zarad članka „palača sramote (schandpalnis) na judovskem trgu dunajskem" (kjer biva ministerstvo notranjih zadev.) rNar. Listy" opomnijo, da morda linški državni pravnik ne ve, ka je Giskra nekdaj sam tej palači to ime nadel, ko on še ni v njej bil, in sicer — „inorda zato ker je tam noter bil nekdaj češki kaucelnr. kar češki lev nad vrati se priča."
* (Sodba.) Slovanski „Sokol" iz Nove Pake je bil po letu od kmečkih fantov napaden, ravno tako, kakor nemškutarski ljublj. turnarji od kmečkih fantov na Janjcem. Prva instancija je obsodila tri: enega na dva enega na štiri, onega na šest mesecev ječe. Viša sodnija pa je odločila da bosta dva sedela samo 4 dni, eden pa nič, „ker je samo enega svojega tovarša branil" — Bomo videli na koliko dni bodo v Ljubljani sodili — —
° ' (,„J u r i j s p u š o") prinaša v svoji zadnji, prav dobri številki „ue-kim staricam" ta-le distihon:
„Če ste stare, prav, pa babje vsaj ne bodite; S takim orožjem bore babe se, ne pa možje.
Poslano.
Blagorodnemii g. VVinklerju, dež. poslancu itd. v Tominu. „Domovina" prinaša v 46. listu dopis iz Tominskega 14. novembra 1.1. v kterein gosp. dež. poslanec in c. k. okrajni glavnr VVinkler piše, da so nekteri zaželeno priložnost dobili, po časnikih hrup zagnati, ker sta samo dr. Tonkli in dr Žigon interpelacijo za zedinjenjo Slovencev stavila. Pove, da se je v „Slov. Nar." razun 85 graških slov. študentov tudi nekaj mož iz Solkana, St. Florjana itd. oglasilo, ki obžalujejo, da le dva poslanca možko zastopata njih želje iu zahteve itd. Vsemu temu pa sledijo poduki , svarila in opazke, ktere gospod glavar vsem po okolščinah na srce polaga, naštevši ob enem celi venec zaslug, ki jih ima z ostalimi slov. poslanci vred pri goriških Slovencih.
Mene (podpisanega), ki som z drugimi občinskimi možmi iz Solkana se v „Slov. Nar." oglasil, zadevajo tudi ti poduki, svarila in opazki; in to me jo napotilo, Vam gosp. glavar, po javni poti nekaj na kratkem opaziti. Zdelo so mi jo pa nepotrebno, da bi ostali, ktere tudi omenjeni dopis zadeva, tukaj zmenoj govorili, ker sem gotov, da so z menoj enacih misli.
Med drugim se bere v dopisu : „Ne zamerite mi vi možje iz prej imenovanih občin, ki ste na polzni oder javnosti stopili, da tudi vam odkritosrčno povem, kar mislim. Ne bom preiskaval, kdo izmed vas zna kaj več zapisati, ko svoje ime, ali morda še toga no, in po kaki poti ste dosegli to čast, da so vaša imena prišla v časnik. Meni so n. pr. Doljaki, Čičig .i. Poberaji, Makuci, Zavrtaniki iz(Solkana, Knezi, Klančiči, Mozetiči, Pintarji iz St. Florjana, itd. prijetni ljudje, zato jim svetvam, naj se ue pečajo z visoko politiko, naj se držijo raji svojega kopita, in naj prepustijo visoko politiko tacim možem, ki vidijo nekoliko dalje, ko kamor se vidi iz njih zvonika."
Gospod glavar! najprej Vam povem, da mislim , da Vam ni treba vedeti, če kteri Doljakov itd. več zna, kot se podpisati. ter menim, da do zdaj so Vam ni še. nobeden teh mož :.a pisarja pouujal.
Daljo pravite , da no veste, kdo je kriv, da so naša imena po časnikih naznanjena. Na to rečem, da Vam mora biti to dobro znano, kor ste Vi sami in Vaši tovariši tega krivi.
Gospod glavar tudi pravite, da smo Vam prav prijetni ljudje in nam svetujete, ostati pri svojem kopitu. Škoda, da sto nam ta svet prekasno podali. Zakaj nam ga niste priobčili pred 8 leti, ko smo Vas v prvo za poslanca volili V Bili bi tedaj morda volitve pustili in se k svojemu kopitu podali, ter tako vsaj nekoliko manj davka plačevali, kterega nas deželni poslanci stanejo. —
Ce bi pa bilo res mogoče Vaš svet poslušati in nam samo pri drevesu in lopati ostati, glejto! prvi bi bil jaz, ki bi to storil. Žalibog pa okoliščine nam kmetom tega zdaj ne pripuste. Bremena, ki so nam naložena in ki se nam od dne do dne nakladajo, nas pri našem „kopitu" vznemirjajo, da tudi našim poslancem malo pod prste pogledamo. — Res se je mislilo, ko so se poslanci v deželni zbor volili, da nas bodo vsi tako zastopali, da bomo zamogli mirno pri našem kopitu ostati. Dokazano je ps, da le malo poslancev se briga, da bi se nam naše stanje in položaj polajšal. Pri vsem tem upate so Vi vendar Vaš glas povzdigniti proti našim sinovom viših šol; se predrz-nete očitati možem, kteri so so kot župani, podžupani, starešini in posestniki po želji in na korist sebe in svojih občinarjev javno oglasili V Povejte! če naši izobraženi sinovi; čo žujiani, podžupani, starešino in posestniki Vaši in drugih jioslancev volilci no bodo smeli o pravičnih in koristnih željah svoje mnenje izreči, kdo pa? In kdo 80 mar tisti, ki nekoliko daljo vidijo, ko kamor se vidi iz njih zvonika? Morebiti Vi, ki kakor so zdi, bi radi absolutistično gospodarili podeljeno avtonomijo?
Da je pa žo večkrat napovedana vojska posebno tistim goriškim po- I slancem namenjena, ki so c. k. uradniki, to je res, in tudi jaz sera eden I nasprotnikov. Skušnja me je prepričala, da ljudstvo potrebuje poslancev, ki I !>a uaine8tujejo in zavarujejo na vso strani in tudi proti nepostavnim napa- I dom in /anikernosti uradnikov samih.
Da je bila vojska do zdaj uradnikom ugodnn, zahvaliti se imajo lo nevednosti ljustva, ki jih je volilo. Upanje pa nas navdaja, da ko se bo ljudstvo zavedlo, bode vojska le uradnikom kakoršon je g. Herman ugodna.
S tem pa, da se je cestam in ljudskim šolam pripomoč iz deželnega laloga podelila, ne veste, da ste nam v primeri tri groše iz žepa potegnili, od kterih le onega ste v našo korist obrnili, dva pa ste v laško dolino za laško ljudstvo splavati pustili.
V Solkanu, 23. novembra 1869.
Matija Doljak m. p., župan.
Udatelj in vrednik Anion ToniAić.
Lutniki: Dr. Jote VoAnJak In drugi.
TUkar Ednard Jantlt.