127. številka. Ljubljana, v ponedeljek 8. junija. XVIII. leto, 1885, Ishaja v»nk dan ne^er, l/.iinM nedelie in praznike, ter velja po pošti prejeraan za a v a t r i j s k o-oge r i ke deielt: za vse leto 15 gld., za pol l« ta 8 jrUI., M četrt leta 4 pld., za jeden mes^c 1 g\>\. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja nn dom za vse leto 13 gld. za četrt leta ii gld M kr., za jedun mesec 1 pld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina zriHŠu. Za oznanila plačuje se od četiristopue petit-vrate po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fte se dvakrat, iti po 4 kr., če s* trikrat ali večkrat tiska. Dopisi Mj se izvole fraukovati. - Rokopisi W$ ne vračajo. Uredništvo in u p r a v n i š t v o je v Frana Kolinana hiši, »OtedaHftk« itolba". U p ra v n i št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnin«, ioi;l»iin*cij»', oznanila, t. j. vse adiuinnitrativno stvari. v kmetskih občinah na dolenjem Štajerskem še 234 glasov, lansko leto pri deželnozborski volitvi samo 20:3, a letos skrčila se je na 163 glasov. Izgubila je torej v sedmih letih 71 volilnih mož, torej tretjino svojega števila. Nasproti pa je narodna stranka 1. 1878 dobila 580 glasov, 1. 1884 že 794, letos pa 822. Pri-rastlo jej je od 1. 1878 do letos 202 glasov. Narodna stvar vkljub neugodnim razmeram napreduje, nemčurska pa nazaduje, akoravno okrajni glavarji a la Hein, Premerstein itd., z vsemi možnimi slučaji — drugod imajo mesto te besede drugačen izraz — politiško vodo na liberalni mlin napeljavajo. Posebno ojačili so se narodnjaki v volilnem okraji Mariborskem. Baron Goedel dobil je v Mariborskem okraji na Drave levem bregu 40, Sehmi-derer 37, na desnem bregu 30, Schmiderer 37, v Slovenjo-Bistriškemokraji 37, Schmiderer 17, vMarn-berškem 11, Schmiderer 23 glasov, torej bi nemaku-tarji ne prodrli, tudi ko bi se predrugačil deželnozborski red, da bi se od volišča v Mariboru odločil Šent Lenart, na njegovo mesto pa priklopil okraj Marnberški, ker bi po napominanih številkah Slovenci še vedno 12 glasov večine imeli. Jednoglasna bila je volitev v Ptuji. To je bila zaslužena odlika neumornemu Božidaru Haiču. Lepa sme se imenovati tudi volitev v Celji-Breži-cab, kjer je M. Vošnjak dobil 272 glasov, Stadler pa 50. Vse hujskanje „Kmetskega prijatelja" in dra. Glantschnigga baš za volitev skrpana brošura, vsa obrekovanja in surove laži neso premotile naših volilcev in preverjeni smo, da bode prihodnjič še bolje. V mestnih skupinah nesmo zmage pričakovali, ker je volilni red neugoden in ker so c. kr. uradniki vedno proti slovenskemu, če tudi vladnemu kandidatu. Pa dasi se za mestne skupine ni veliko storilo, dasi sta se kandidata proglasila sto-prav v zadnjoj uri, dobil je vender naš kandidat Jerman 3G9, Foregger pa 5H0 glasov, izmej katerih jih je oddalo mesto Celje 259. Ko bi drug veter popihnil okolu okrožne sodnije Celjske in okolu tamošnjega glavarstvu, bode zmaga tudi v tej skupini naša. V skupini Maribor-Ptuj nadvladal je Ausserer z veliko večino, a dr. Radaj pa za Sukljeja. Tu moram omeniti, da g. glavar ni pustil voliti nečega volilca, krojača Z., kateri je bil upisan v volilni imenik, v rokah imel izkaznico in do/daj še vselej v Višnjigori volil, dasi ne stanuje v mestu, ampak tik mesta. Toda davek plačuje v mestu in za državni zbor nikjer ni volil drugej. Tukaj tedaj se je glavar ravnal strogo po zakonu, da le mestni volilci smejo voliti v mestni skupini. Iz Metlike pa čujemo, da so tam volili mnogi kmetje iz sosednjih vasij. Tedaj dvojna mera, dasi bi so vsaj v jedni in isti deželi in celo v jedni volilni skupini moralo jednako ravnati. Seveda, tisti Z. bi bil za Margherija, v Metliki pa so kmetje volili Sukljeja. Še huje Vestenekijade pa so so godile pri drug« volitvi. Ko se je zvedelo, da bo ožja volitev, I raznašal je sluga nove izkaznice in novo glasovnice. j Naš poštar, zvita buča, gre in pobere glasovnico večini volilcev, češ, da bi jih sami kam založili in I da jih bo že on za vse hranil, ter jim jo izročil v Po volitvah. n. S ponosom in zadovoljstvom moramo pozdravljati volitve v kmetskih občinah na dolenjem Štajerskem, kajti dokazale so vnovič, da narodna stvar, da narodova zavednost vedno napreduje, akoravno položaj narodnjakov mej štajerskimi nemšku-tarji ni baš prijeten in bi marsikdo, ki se v bele Ljubljane varnem zavetji napihuje, h kratu umolknil, ko bi ga osoda premestila v kako štajersko nem-čursko gnezdo. Rodoljubi na Štajerskem, posebno pa prvoboritelji in agitatorji i mejo zares težavno, mnogokrat celo nevarno stanje, a čim hujši je pritisk, tem od-ločneji je njihov odpor, nikdar neso ni za las se uklonili. Ta hrabrost pa imponuje prijatelju, kakor sovragu in tako prodira navdušenje za pravično našo stvar v vedno širše kroge in vkljub pritisku in vkljub si u čaj u je izid volitev za nas vedno častneji. Slučaj ima na slovenskem Štajerskem sploh veliko ulogo. Slučaj je bil, da je lani c. kr. okr. glavar Hein v družbi najhujših agitatorjev šel v Šmartin na Pohorji, slučaj, da so ga upijanjeni Poborci na ramah nosili, slučaj je letos, da je ravno v tistih občinah proti volitvi največ protestov, kjer je okrajni glavar Hein volitev sam vodil. Slučaj je bil, da je g. Hein ovrgel volitev v Čin-žaiu, ker sta se pritožila dva neinčurska urad nika, nikakor pa ne slučaj, da so pri novi volitvi zmagali narodnjaki. Slučaj je uplival, daje okra ni glavar zavrgel vse proteste, prihajajoče z narodne strani, kakor je tudi le slučaju pripisovati, da je mej porotnike za 1885 leto izmej Šent Jurčanov jedini nemčur Šešerko vsprejet, akoravno je občina izkazala 6 0 os ob za porotnike sposobnih. A ves pritisk in vsi ti slučaji neso mogli udu-šiti narodovega mnenja, ker je narod na Štajerskem že dovolj prilike imel, prepričati se, da najbolje pogodi, ako se ne ravna po okrajnih glavarjev besedah, marveč se drži popolnem nasprotne stvari. Pravi se, da številke najjasneje govore. Če po tem izreku damo besedo številkam, doznamo takoj, da liberalna stranka na Štajerskem leto za letom zgubiva tal. L. 1878 dobila je liberalna stranka LISTEK. Pariz v Ameriki. francoski spisal Ren* Lefebvre. Poslovenil * * * Stat mmmiis lunina.) Sest i n d vaj sel o poglav j e. Bolnišnica. Dalje.' Ostala sva le s Hurobugom; tega sem vprašal, ali bi me ne hotel spremljati k ustanovljenju učiteljice Dine. Prav rad. gospod doktor Paradoxus, odvrnil je poredno se smehljaje; vi me preveč izvrstno kratkočasite s svojimi krasnimi teorijami. Čim daljo vas poslušam, tem bolj cenim velikost in dobroto naših naprav. Hvala za vašo hvalo, odvrnil sem mu. Dozdeva se mi, da moje hvaljenje centralizacije bilo vam je za svobodo le dokaz per absurdu m. Dragi prijatelj, morali bi biti milejši ter pomisliti, da so na svetu še druge države razen Amerike. Vidim, kam hočete, vi sanjar („fanatik") o latinski jedinosti, vi pobožni častitelj Francije. Tudi jaz ljubim Francoze; Lafavettovi vnuki so mi bratje ; a ta duhoviti narod naj mi ne zameri, če trdim, da že sedemdeset let sem skuša nerešljivo nalogo rešiti. V ustavi proglasiti svobodo, v upravi pa ustanoviti samosilstvo, pravi se, boteti hoditi z zvezanimi rokami in nogami; vsa spretnost in duhovitost na svetu tega ne bodete izvršili. Zares, odvrnil sem, smehljaje se njegovi ne-čimurnosti. Povejte mi vendar, vi izkušeni mož, česa pa manjka Francozom, da bi se do naobraženosti Vankeov povzdignili ? Jedne same stvari, odgovoril je kaj resnobno. Pri vseh svojih državnih ustanovitvah in sestavah izpozabili so na poglavitno stvar. Njih državniki so vsi kot raztreseni Sam. Kdo pa je bil ta? Ta je bil sel moje rojstvene vasi, odvrnil je Ilumhug z radostnim glasom, bil je premeten in vtipen dečko, srčen, če ne celo drzen, varčen, če ne celo skop, točen, če no celo malenkosten, ponos in slava Konektikučanom. Imel je le jedno napako; bil je namreč silno raztresen. Neki dan jo mej potom razdeliti imel nad petdeset zavitkov, a bil je po navadi silno razburjen. — Nekaj sem iz-pozabil, rekel je, a ne vem kaj. Nazadnje pride do-mov, otroci mu skočijo naproti, Dober dan, očka; kje je pa mamica? - Mili Bog, vskbknil je Sam, udarši se na čelo; tega mi je manjkalo; izpo-zabil sem Ženo. Tako je tudi s Francozi. Vzainite slučajno jedno izmej onih ustav, katere so jim kar kupoma izkovali; vse bodete našli v njej: državo in njo pravice, osobo in nje pravice, a manjka jej---- Česa pač V vskliknil sem. Družbe, odgovoril je Humbug. Nikdar so francoski zakonodajalec še ni zmislil. da družba, to je združevanje v vseh mogočih podobah, svobodno delovanje združenih osob, ima mesto v državnem življenji vsakega naroda. Mi Amerikanci jej priznavamo naj obširnejši delokrog: v občini, cerkvi, bolnišnici, soli, vseučiUSči, znanosti, slovstvu in mne.'-nosti. Vsaka združba nam je le razširjena rodbina'; in vse te združbe, ki se od stopinje do stopinje vzvišujejo, ustanovljajo le toliko posrednikov mej posamično osebo in državo. Amerika (/jedinjene dan volitve, ko se bo voliti začelo. Na glasovnice pa je zapisaval ime „Šuklje", pozabil je menda celo dostaviti krstno ime, in da bi se drugo ime ne moglo zapisati na glasovnice, je ves prazni prostor z debelimi črtami prečrtal.*) Na dan pred volitvijo bo nekateri volilci nazaj zahtevali svoje glasovnice, pa poštar jih ni hotel izročiti, ker so mu bile izročene do dneva volitve. In res se je to še le par minut pred volitvijo zgodilo in smešno je bilo videti, kako so romali volilci v c. kr. poštno kance-lijo, kjer so dobivali glasovnice in potem pod strogim nadzorstvom poštarja do šole, kjer je bila volitev. Tam pa sta pri hišnih \ratih stala dva žan-darja, ki sta vsako nakaznico natanko pregledala, ali se res glasi na dan 5. junija in še le po tej reviziji pustila sta volilca v vežo. Čemu to, smo se vprašali? Uganjka je bila kmalu rešena. Prišel je volilec O. Margherijeve stranke, žandar pogled* njegovo izkaznico in ga ne pusti v hišo, ker je imel staro izkaznico Mož pravi, da ni dobil nove izkaznice in prosi žandarja, naj gre to povedat g. glavarju, da bi dobil novo izkaznico, ker je volilec in ker v teh treh dneh ni izgubil svoje volilne pravice. Žandar prav uljudno gre res k glavarju v 1. nadstropje, pa se vrne s tem, da ga ne sme pustiti v hišo. O. je tedaj moral oditi, ne da bi bil svoj glas oddal. Jeden ud volilne komisije se izjavlja, da bi moral g. glavar dati novo izkaznico, glavar pa odvrne: „Zakaj pa mož ne pride ponjo?" — „Kako bo prišel, ko ga žandarm ne pusti v hišo?- — In še nekaj čudnega se je zgodilo, kar ni ukazano v zakonu. Nekateri volilci so namreč namesto od c. kr. poštarja pokvarjenih glasovnic rabili glasovnice od prejšnje volitve, katere so dobivali od tacih volilcev, ki prvokrat neso bili volilci. Glasovnice za prvo in drugo volitev pa so si bile podobne, ko jajce jajcu in je k večjemu bil papir pri jednih malo gladke ji. Glavar ni le zavrgel teh glasovnic, za katere jim je potem nove dajal, ampak od vsacega volilca, ki je zdaj volil, a poprej, ne, zahteval je, da mu nazaj da staro glasovnico ter mu ni dovolil poprej voliti! Jeden volilec (seveda Margherijev) moral je oditi, pa k sreči še našel staro- glasovnico, s katero se je vrnil in tako zadostoval ukazu glavarjevemu. liczke, Sturm, Haase. Auspitz, Skene, Promber in Beer. Čehi pridobili so jeden mandat. Šlezij^ka mesta volila so liberalce: Fussa, Mengera, Demel-a in Haase-a. Novi poslanci štirskih in koroških mest so sami liberalci kakor so bili poprejšnji. Prva skupina bukovinskih veleposestnikov izbrala si je svojim državnim poslancem konservativca pravoslavnega generalnega vikarja arhimandrita Čuperkoviča. V prejšnjem državnem zboru je to »kupino zastopal zmerni konservativec MitrofanoviČ. Spodnjeavstrijsko veleposestvo izvolilo je za državni zbor liberalne poslance: Brennerja, Doblboffa, Ludvvigstorffa. Pir-queta Gudenusa, Suttnera, Eltza in Kielmanseg^a. Konservativni kandidatje ostali so le za malo glasov v manjšini. Pri volitvah v trgovskih zbornicah na Češkem so voljeni 4 Čehi in 3 liberalci. Čehi pridobili so 3 mandate. Solnogradski veleposestniki volili bo dosedanjega poslanca Fuxa. Nekai časa mislili so v tej skupini kandidovati Aleksandra Hacha, pa so se bili premislili, ker večini volilcev nekdanji absolutistični minister vender ni ugajal. V Zgornje-avstrijskem veleposestvu voljeni so minister Falken-hayn, prost Moser in vitez Havdeu. Vsi trije so konservativci. Liberalci se neso udeležili volitve, ampak uložili so protest, ker je mnogo farovžev volilo. Po njih mislih sme voliti le lastnik posestva, župniki pa neso lastniki, ampak le uživatelji župni-ških posestev. V češkem fidejkomisnem posestvu so voljeni konservativci grof Belcredi, baron Dobfenskv, grof Ltitzovv, stari grof Salm in grof Sehonborn; v netidejkomisnem pa konservativci Henrik in Ri-hard Clam-Martinic, Stangler, Nadberny, Vratislav Černin, Kleist, Kinskv, Papstrnann, Hlauka in Deym, liberalci: grof Zedtvvitz, prior Posselt, baron Schar-scbuiid, Barnreither. Oppenheimer, in Jaksch. Čehi pridobili so štiri sedeže. Bernska trgovska zbornica izvolila je dosedanjega liberalnega poslanca viteza Gomperza, Olotnuška liberalca Proskowetza. V Brn-skej trgovskej zbornici Čehi neso volili, v Olomu-škej so pa oddali bele liste. Koroška trgovska zbornica izvolila je dosedanjega poslanca Pacher ia. Sedaj so vse važnejše volitve že dovršene. Te, ki se bodo vršile, ne bodo dosti premen i le razmerja mej strankami. Kolikor se dosedaj ve, je zjedinjena levica zgubila 18 mandatov, katerih pa ni vseh pridobila desnica. Več je voljenih tacih, ki ne bodo pristopili levici, a bodo vender ž njo glasovali v narodnostnih vprašanjih. Desnica je na boljem samo za osem glasov. Desničarjev bode v zbornici k večjemu 183. Večina bode tedaj majhna. Ko bi navstal kak raz-j por mej desničarji, morala bode vlada zopet iskati j pomoči pri Coroninijevem klubu, kakor dosedaj. Že to kaže, da delovanje prihodnjega državnega zbora ne bode posebno plodovito. Nemci v Utrma so bili jako veseli, da so vo iz- Pri tacih zaprekah ni se čuditi, da je g. grof j utve po moravskih mestih tako ugodno za nje Margheri podlegel tukaj s 13 proti 17 glasovom. Upamo pa, da bode državni zbor natauko preiska-val, kaj se je godilo pri tej volitvi, da se volilna svoboda ne upelje ad absurdum, kakor pod \Vid-man-Vestenekom. *) Ravno knkor Vestenek pri volitvi 1. 1871). Op. ured. Politični razgled. \ hiranje dežele. V Ljubljani 8. junija. Jutri bodo volitve štirskega veleposestva za držat* ii i zbor. Volili se bodo štirje poslanci. S to volitvijo bodo volitve na Štirskem končane. Dosedaj so dovršene volitve za državni zbor na češkem, v Bukovini, na Koroškem, Moravskom, Spodnjem in Zgornjem Avstrijskem, Goriškem, v Istri, na Kranjskem, Solnogradskem, v Sleziji, na Tirolskem in Predarlskem. V moravskih mestih so voljeni Čehi: Fanderliek, Bojakovsky in VVunn, nemški liberalci: Chlumecky, VVinterholler, VVeber, Wenz- pale. Pričakovali so namreč, da bodo mnogo več izgubili. Od veselja in pa da bi dražili Čehe, peli so po mestnih ulicah ,.Das deutsclie Lied", .,Die VVacht am Ithoin" in podobne pesmi. Čehi so jim pa kmalu odgovorili s češkimi pesnimi. Oggemfci niinisterski predsednik poslal je vsem veležupanom okrožnico, v kate rej se zahvaljuje za njih požrtovalno postavodavno delovanje v gospodski zbornici. Vei-mije dr/air. Zdravje ruskega ministra notranjih zadev, grofa Tolstega, se je neki precej zboljšalo, odkar ga zdravi profesor Saharin. Kakor se govori, grof Tolstoj vendar ne bode vee prevzel vodstva mini-sterstva. Kot njegov naslednik imenuje se minister domen Ostrovski Policijo nameravajo izločiti iz delokroga ministerstva notranjih poslov in ustanoviti posebno policijsko ministerstvo. — Kakor se iz Ti-rlisa poroča, so se roparji jako pomnožili na Kavkazu in so oboroženi s puškami najnovejših in najboljših sistem. Kakor sodijo Rusi, so Angleži te puške razposlali po Kavkazu, ker so mislili podku-riti ustajo proti Rusiji, ko bi bilo prišlo do rusko- angleške vojne. Ruska policija je že kontiskovakv mnogo tacih pušk. Minuli četrtek sešel se je zopet angrleSkl parlament Najvažnejše delo, ki ga čaka, je podaljšanje zakona za preprečenje zločinov na Irskem. Zaradi tega vprašanja so velika nasprotja v mini-sterstvu. Večina hotela je podaljšati zakon za tri leta, temu se je pa odločno ustavil trgovski minister Chamberlain in še dva druga kabinetska član--. Trgovski minister odločno zagovarja, da se začne milejše postopati z Irsko. Tega mnenja so vsi a*i-^leški radikalci. Kakor se govori, so se naposled ministri dogovorili, da se ta zakon podaljša za jedno leto v malo mečji obliki, kaj pa poteni storiti, o tem bode sklepal prihodnji parlament. Na otoku Kreta buknila je ustaja. Krečeni neso zadovoljni z novim generalnim guvernerjem Savas-pašo, ki jim ga je poslala Turčija. Tega guvernerja je njim usilil sultan sam. Še celo ministri so ugovarjali, in Savas sam se je branil vsprejeti to mesto. Pa vse to ni moglo premagati sultanove svojeglavnosti. Dopisi. Iz Pulja 3. junija. [Izv. dop.] Na vašem Dolenjskem gori! Na vseh straneh imel se je narodni raspor in prikipel do vrhunca. Mož, pred malo časom še vsaj na videz rodoljub (moralne podlage njegovo rodoljubje pač ni moglo imeti), udal se je slejii strasti. ' Slavoželje, napuh, zavist vodi duševnega slepca ne le v moralni, nego i v telesni propad. Prokleto tako rodoljubje slovensko! Zjedinili ste se bili kranjski Slovenci in v složnem delovanji vrgli ste bili tujca-gospodarja iz hiše slovenske. In bili ste sami gospodarji v njej. T> da prirojena nam nesloga, pogin našim prade-dom, prokletstvo naše, vzplamtela je v narodu. Čredo brez pastirja-voditelja, „ubogo gmajno" begajo elastični možje, zamakneni v obljubljeno „kranjsko klobaso"! - Slepa strast seka narodu smrtne rane, slepa strast cepi narod na drobne ko>e! Smrtni sovrag pa se roga nam, prežeč na ugodno priliko! Oj, rodoljubje, ti tolikokrat hvali-80no rodoljubje slovensko! Kdo naj še veruje vam, ki ste na Kranjskem? V bratskem boji pozabili ste do čista rudne vam brate, brate trpine v „tužnej" Istri, in v Trstu, brate po Goriškem, Koroškem in Štirskemi Pozabili ste v sramotnem boji nas, ki nesmo deležni blažene sreče, živeti pod slovansko vlado, nego zakleti Karnjeli in brezozirni Garibal-dinci blatijo nas in naše ime slovansko, ki je tudi vaše, blatijo nas z gnjiliini jajci, z gnjilim sadjem, pomijami in blatom! Kaj vas briga to, kako mečejo pogumne slovanske svečenike iz volilne dvorane na Vodnjanskem volišči, in kako kr. Puljski okrajni glavar Eluschegg in prefrigani komisar njegov Tiberius de Sforza teptata slovanske volilce ? Kaj vas briga to, če Poreški c. kr. okrajni glavar nazivlje naše volilne može otroke? Kaj vas briga to, če se nam celo v tele- gratičnem uradu (v P.....) bije s pestjo v obraz ? — pod sedanjo vlado, katero uprav slovenski poslanci podpirajo! Bil se je na Kranjskem svet boj — boj za narodove svetinje. Sovražnik premagan se je umaknil. — Nadejati se je bilo složnega, tedaj vspešnega delovanja za duševni in telesni prid narodov. A poklicali so se krivi preroki v dežel, in razvil se je do takrat nepoznan prapor — prapor s „kranjsko klobaso"! Pogubonosni boj se je začel — — —■ države) je, natančno rečeno, le združba rodovin, ki si svoje zadeve sami oskrbujejo. V Francozih ni pač nič temu podobnega? V Franciji se vidi le jedna stvar, državna uprava, velikansk polip (hobotnica) ki svoje dolge lovke na vse strani steguje, vse objame, vse zgrabi, vse uduši! Monstrum horremlum, immane Ingens, cui himen adcraptuni. Država je razdvojena: na jedni strani je oblast z vsemi pomočki strahovitega vsredovanja, na drugi strani pa tolpa, ki bolj ali manj rada slušn. Iz tega izvirajo vse te revolucije, ki to lepo deželo razdirajo, zato se pa tudi vse ponesrečijo. Sedaj se oslabša državna oblast ter se do nemoči omeji: s tem mislijo povikšati_svobodo, a dospo le do brezza-konja (anarhije); sedaj se požend na nasprotno stran ter močno napno vse vezi; s tem mislijo služiti javnemu redu, a dospo le do samosilstva. Tak obžalovanja vreden prizor je ta plemeniti narod, ki se iz brezdna le vzdigne, da se na drugej strani zopet vanj pogrezne! In kako se bi temu odpomoglo, dragi prijatelj? Kdo ve, če narodov značaj ni kriv tej večni ne-vspešnohti ? Ne verujem, rekel je Humbug, da bi bili na-rodje, ki so za sužnost rojeni, in celo zamorcev ne izjemam. Vrh tega tudi ne vem, da bi b li kateri-krat Francozje združevanje zlorabili. Hvala oni državni upravi, ki po vsakej revoluciji na vrh splava ter se po vsakem razbitji ladije le obogatuje, odrekali so Francozom zmeraj ono miroljubno svobodo, ki vse druge kroti in razsvetljuje. Že desetkrat so jim dali pravico glasovanja, kar jim nič ni pomagalo; I a da bi oskrbovali lastne zadeve, na to pravico mo-| rajo še zmeraj čakati. Uro dolgo so kralji, a že I naslednji dan jim prepovedo svobodno delati in govoriti. V takih razmerah se ne pridobiva politična izkušenost; vrhovna oblast še ni svoboda. Z vrhovno oblastjo pridobiva narod pogostoina le pravo, da se i sme sam ugonobiti; s politično svobodo pa se narod oživlja in napreduje ter ima svojo srečo in čast v lastnih rokah. Ko bodo jedenkrat Francozje poskusili sebe same vladati, bodo jih lehko obsodili; do tja pa nikdo nema pravice, zatožiti jih. Lafayette, katerega v Franciji zanemarjene spise mi Amerikanci pridno čitamo, je že pred petdesetimi leti zahteval ono svobodno življenje, ono svobodno zdru- ževanje, ki našo velikost in moč ustanavlja. Ko bi jaz imel čast, biti njegov rojak, hotel bi pred vsem njegovo dedščino pridobiti. Kdor bode Francozom pojasnil, da jih osredovanje le v hlapčestvo pripravlja, da jih združevanje jedino more osvoboditi, izruval bode za zmeraj kal uporov ter v velikosrčni deželi, vsadil drevo, ki se nikdar posušilo ne bode. Ta bode smel z večo gotovostjo nego Arhimedes zakli-cati: Eureka; kajti isti hip bode našel dva zaklada, dragocenejša kot vse bogastvo na zemlji: svobodo in mir. Dobro, dobro, Humbug! vskliknil sem, to je zares zgovornost. A, dragi prijatelj, ko bi vi Pari« žanom v Franciji take povesti pripovedovali, izsi-kavali bi vas kot sanjarja, ali pa vas bi celo mej ploskanjem novodobnih Athencev kot nevarnega upornika zaprli. Temu se bi nikakor ne čudil, rekel je; nekdanji Atenci so tudi imeli modrijana, katerega je Pythia za najmodrejšega človeka proglasila; zato so se tudi podvizali, da so ga umorili. Duhoviti lepo-znanci atenske Agore, oni praktični ljudje so za-tožili Sokrata, da je upornik in bogotajec V ka- Kar se ni posrečilo tujcema, ne Auerspergu in ne Widmanu, dosegel je domačin. Malo časa še in imela bode Kranjska iste, uprav iste — hrvatske razmera Divide et impera! Kruhoborcev ae vam ne manjka, ne treba vam daleč ponje! Slovenec se še ni ničesar učil iz žalostne zgodovine slovenske. Da bi oni, ki so sejali in podpihavali razpor na Kranjskem, vedeli, ko slabo upliva to na nas Bamim sebi prepuščene Istrane! Da bi vedeli, kako upliva ta bratovski razpor na naše že itak vse spla-Sene kruhoborce, ki se, vedno mej Karnjeli živeč, izgubljajo v italijanskem življi. Da bi vi, gospod urednik, vedeli, kakošno stališče ima oni, ki je v naših razmerah pogumen dovolj, potezati se za rod in jezik svoj! Kar pitajo nas nasprotniki pri vsakej priliki z razmerami na Kranjskem! Pisal bi; pero samo mi sili naprej — — — In dr. Flapp je — škof naš! Usedel se je bil o Duhovem na prestol svoj v Pulji. Našim damam — dopal je brez izjeme zelo, zelo. Kaj more on za to? Mlad je, lep je, in — škofje. Več vam tudi jaz ne vem o njem. las Borovnice 2. junija. [Izv. dop.] Po vsej pravici smemo trditi, da so nam VrhniČanje vzgledni sosedje! Z vztrajnimi napori otresli so se nemčurske more, ki je dokaj časa zavirala njihovo narodno gibanje, in sedaj, ko se jim ni boriti s fakcijoznimi oponenti uporabljajo vse svoje materijalne in duševne sile v to da se širi mej njimi narodna zavest, da postane njihova čitalnica narodno središče vsega narodnega gibanja. — In res, dokaj veselih ur preživeli smo že v prelepih prostorih Vrhniške čitalnice. Takoj meseca prosinca t. 1. vršila se je le-tu veselica v prid društva „Narodna šola", pustne dni ogledali smo si okusno aranžirano maškarado in v najnovejšem času poskusili so vrli domoljubi spraviti slovensko dramatiko na čitalniški oder. Posrečilo se jim je to v polnej meri v dveh igrah, o katerih vspehu je poročal ob svojem času že nek drug g. dopisnik z Vrhnike. Seveda smo takoj vedeli s kakimi težavami se je imel boriti odbor, da si je za prvence odbral take igre, pri katerih sodelujejo le gospodje in tu zopet, da je dobil za te uloge sposobnih močij, a dvomili nesmo niti takrat najmanj, da bi zaradi tega morali na Vrhniki zapreti Talijin hram. Glavni faktor vspešnemu napredku, sodelovanje slovenskih gospej in gospodičin nam je o igur-jen in predstava veseloigre „Bob iz Kranja", katero je spravil čitalniški odbor z nji bovo pomočjo v dan 31. maja t. 1. na oder, nam je porok, da s časom zamorejo še kaj večjega prirediti. Priznati moramo, da nam je ta igra povsem ugajala v tej meri, kakor pred leti v Ljubljani, ko je „stara garda" slovenskih diletantov, kmalu po ustanovljenji „Slov. dramatičnega društva" stopila z njo pred občinstvo. G. Mejakova, kot Polonico predstavljala nam je pravcato gorenjsko dekle. Toda brdka devojka s toliko ljubeznivim obnašanjem morala je očarati in raz-vneti srce Matijčeta, krepkega Gorenjca od glave do nog. — Res pohvalno izvršil je g. Fliss, kot spreten igralec, to svojo nalogo; posebno razvnel pa nam je živce z lepo vrsto kupletov „Vrhničanom v pouk in kratek čas!u Naša potinja s Kranja, Ne-žika, — gosp. A. Tomšičeva — dasiravno je prinesla prvič Matijčetu škatljo boba na Vrhniški oder, ni kazala niti sledu niti tiru kake bojaznosti. Dolgi kem spominu so padandanašnji ti veliki državniki; ki so z vsemi mogočimi glasovi ponavljali; da so domovino oteli in ki so se ve d a s v o j o us lu go si p ust i 1 i drago plačati? Pošten državljan se ne bode.dal ustavljati takim malopridnim oviram. Poštenjak zagovarja resnico z nepremagljivo stanovitnostjo, poštenjak naznanja nevarne kleči ter svari pred njimi, poštenjak se bojuje, kliče, dokler ga valovi ne požrd; časih reši ljudi zoper njih voljo, ničesar pa ne pričakuje od sedanjega sveta. Hvaležnost je krepost bodo čn os ti. Čudovit narod! memralsem. Pri teh prodajalničarj ih je prepričanje prava strast, ko so nam, toli junaškemu in gorečemu narodu, strasti in koristi, ki — — — — Konec temu razmišljevanju prihranil sem zase. (Dulje prih.) pot iz Kranja sem jo ni utrudil niti najmanj, dasiravno je bil koš na rami precej obložen in jo je na poti spremljevalo v nje naročji nje lastno dete. Res, čvrsta, gorenjska postava ta naša potinja! In nje ljubki glas! Ves svet od Kranja do Ljubljane in še naprej mora ljubiti potinjo Nežiko, ako se jim oglaša s svojim milodonečim glasom. Obrtnik Grabež — g. Prosenc — in g. kotlarski mojster Tomaž — g. Gruden — sta dobro izvrševala svoji ulogi. Nepristranskemu gledalcu moralo bi počiti srce, ko bi se bilo posrečilo nesrečnemu oderuhu, prevariti mojstra Tomaža, da mu da v odkup dolga svojo hčer v zakon! Toda moč očetovske ljubezni do svojega otroka je bila večja nego VBa obetanja starikastega ženina, oderuha Grabeža. Prav zadovoljni smo mej pavzo k drugi igri „Zamujeni vlak" premotrovali utise te igre, nadejoč se, da ostane vse osobje, posebno pa dami g. Mejakova in g. A. Tomšičeva, zvestidiletantinji mlademu dramatičnemu društvu Vrhniškemu. Gospod rezešer Fliss pa, ki je započeto to težavno delo do sedaj tako spretno vodil, naj ne opeša pri tem nikdar; skrbi naj pridobiti društvu novih močij, a varuje naj se, razen na odru, izpregovoriti kedaj tehtne besede svojih kupletov: „Prav žal mi je ne morem, so taki časi zdaj!" Po končanej predstavi začelo se je oficijalno prijateljsko razgovarjanje pri sladki vinski kapljici. Pozno v noč je trajal razgovor in z veselo nado, da se kmalu zopet vidimo, vračali smo se vsak na svoj dom. — Vozečemu se po močno nasutej cesti, polastile so se me vsakojake misli, prijetni spomini v preteklost prijazne Borovnice. Čez leto in dan je minulo, odkar smo se zadnjikrat sešli v prostorih našega bralnega društva v zabavni večer. Toda upanje imamo, da bo v prihodnje boljše, vsaj so nam Vrhnieanje vzgledni sosedje! Domače stvari. — (Nekolekovani listič) razkoračil se i je in skrpal šepav odgovor na naš članek „Dolenj-I ska volitev in g. baron WinklerM. Spisatelju te po-I lemike se spozna, kako hudo da je zadela naša od- I kritosrčna beseda na nekem mestu. Vije se in po ! svoji navadi spodtika nam izreke, ki so ravno nasprotni temu, kar smo trdili. Mi da govorimo o slobodni volitvi, uradnikom pa da jo hočemo zabraniti. Kje m iz katere besede more se kaj tacega nam oponašati ? Ravno nasprotno. Ker se je kratila volilna svoboda — in za to smo navedli resnične slučaje — obžalovali smo, da se tudi pod sedanjo vlado dela pri volitvah po navodu, s katerim sta Bach in \Vidinan napravljala mestne večine. Ako načelnik uradu pokliče svoje podrejene uradnike in jim pove, da bode cm volil tega ali tega, ter da pričakuje od njih, da bodo storili iednako, potem pač nikdo ne bode pričakoval, tla bodo tacemu ne-posrednjemu ukazu nasprotno ravnali, vsaj večina, dasi morda druzega prepričanja, bo storila, kakor zahteva predstojnik. Obžalovali smo in še danes obžalujemo, da se je pod sedanjo vlado v dolenjskih mestih nekako jednako godilo, kakor za VVidmana. „Ljublj. List" očita centralnemu odboru, da ni hotel znati za pravo večino in se ni ravnal po mnenji večine volilcev pri postavljanji kandidata. To očitanje je popolnem neosnovano , kajti kolikor nam znano, došlo je centralnemu odboru jako mnogo pisem za grofa Margherija, za Sukljeja pa tako neznatno število, da na njegovo kandidaturo niti misliti ni bilo. Tudi je volitev pokazala, da so glavna dolenjska mesta: Rudolfov o, Krško , Kočevje in Ribniški trg po veliki večini za grofa Margherija in da je Šuklje jedino le Metličanom in Crno-meljcem na srce prirastel, to pa tudi le po silovitem vladnem pritisku. Narodno disciplino rušil pa je prvi ravno „Ljublj. List", ki ni mojjel čakati do oklica centralnega odbora, temveč je že davno poprej razglasil kandidaturo Šukljejevo, menda da bi s tem silil centralni odbor, da Šakljeja kandidatom postavi. Kdo pri nas »slepi" narod, od dne do dne jasneje spoznava ves slovenski narod, zato pa mirno gledamo v prihodnjost, kakor se tudi tačas nesmo ustrašili, ko sta Bach in Widinan delala javno mnenje in poslance, kajti „svaka sila do vremena", je stara pa resnična prislovica, četudi ne ugaja prepira željnemu pisatelju nekolekovanega dnevnika. — (Iz Trsta) 7. julija. Velikanska zmaga narodnega našega kandidata. Nabergoj je dobil 2130 glasov, nasprotnik Maiironer le 600; tako so ciko-rijaši popolnem poraženi. Res izgledna je bila narodna agitacija, katero je društvo „Edinost" vodilo. Res potrebno bilo bi. da se bi opisale vse priprave in naprave, katere so nasprotnika podrle, Slovene in domačine pa toli naudušile, da so se v toli velikanski množini volitve udele ili. Priča naj čitateljem „Slov. Naroda" le par slučajev. Iz Bazovice prišel — ali prav za prav pripeljal se je 98 letni starček, ki je na volišči se izrekel, da volit mora Nabergoja, če bi imel prav štiri dni čakati v Trstu Iz Barkovlja prišel je prileten starček, ki že 16 let ni bil v Trstu. Precej danes naj mimogrede omenim, da duhovščina je povsoii storila svojo domovinsko dolžnost — razen jedne izjeme (P.izdajica); da duh ovniki so obilo pripomogli k velikanski zmagi. Da nas sedaj na večer — ob desetih povsodi veselice združujejo, kjer se izvoljenemu napiva, pač ni tieba pristavljati. Zmaga naša vršila se je brez vladnega aparata — vse drugače kot pri vas v Dolenjcih, kjer je večino ustvarila vsemogočna vlada! — (Hrvatski ban) imenoval je kmetijskega učitelja gosp. Andreja Lenarčiča začasnim učiteljem kmetijstva na kr. kmetijski in gozdarski šoli v Križevcih. — (Blagonravje učiteljev.) Naučni minister je deželnim šolskim oblastvom poslal ukaz, da imajo pri oddajanji časnih ali stalnih služb na ljudskih šolah, pred no se spiše dotični dekret ali predno se kdo nasvetuje, natančno pozvedeti, kako je živel in poprej se vedel kandidat ali kandidatima. Tisti prosilci namreč, ki nemajo čistega blago-nravja ali so morebiti celo prišli pod grajo oblastva, se nikakor ne smejo pripuščati k učiteljskim službam. Ta pametni in zanimivi ministerstva ukaz je sprožila sodnja obravnava proti ljudskemu učitelju M. Stergarju v Podgorji na Štajerskem, ki je kriv hudodelstva zoper blagonravje pred nekimi tedni bil obsojen v sedem let teške ječe. Ko se ,je tej propalici oddajala učiteljska služba, dotična šolska oblastva neso znala, da je prosilec bil jedenkrat zavoljo istega hudodelstva kažnjen ter odpravljen od sodišča, kjer je bil pisar. Da bi se kaj tacega tedaj več ne zgodilo, ukazuje minister natančno pozvedo-vanje glede prejšnjega življenja, oziroma blagonravja koinpetentov. Baš z ozirom na Stergarjevo hudodelstvo ukaz na dalje tudi veli, da se učenke po nauku nikakor ne smejo pridržavati v šoli, ako tega stariši ne bi vedeli. — (Izpred sodišča.) Piše se nam z l)u-I naja: V soboto 6. dan t. m. stala sta dva meščan-• ska učitelja Slovenca pred kazenskim sodiščem, je-; deu g. J. C. tožen, da je razžalil svojega tovariša - F. Z-a, rekši mu: „Sie sind ein erbiirmlicher Mensch!" Nedavno je namreč sedela družba učiteljev v gostilni in pogovor je bil o politiki. Učitelj g. Z. čutil je toliko mogočnosti v sebi, da je jel v nič devati Slovane v Avstriji. To je rodoljubnega slovenskega pisatelja g. J. C. opravičeno razgrelo in z rečenimi besedami je zavrnil napad, ki se je njemu iz ust rojenega Slovana videl neosnovan in surov. G ,1. 0. pred sodiščem ni tajil, kar je izustil, toda pojasnjeval je stvar tako, da je izustilo videti obrazloženo. V tem nas potrjuje tudi tožitelj g. F. Z. celo sam, ki se je pred sodiščem tako-le opisal: RTudi jaz sem rojen Slovenec, tega ne morem tajiti; toda hodil sem v nemške šole, učil se nemško kulturo poznavati in ceniti. Občujem z Nemci, z njimi «ein se spojil („habe mich angeschniiegt") in dobil sem v nemškem mestu tako službo, da sem dolžan nemško mladino odgojevati z njenim jezikom: kaj čuda torej, če se Nemca čutim!k Na ta peripatetičen in logičen plaidover spoznal je sodnik, da je g. J. C svojega tovariša razžalil in zaslužil globo 10 gld. — Vaš poročevalec je dosihdob mislil, da je tisti res prava, velika „reva", kdor bi zatajeval svoj rod in sramoval se pozneje gnezda, v kateremu se je izlegel. No, pa saj ta obravnava samo toliko hoče reči, da se tak človek le očitno ne sme imenovati „reva", akoravno je v istini. In tudi to je res, da tudi svojega brata, tovariša ne ljubi, kdor ne ljubi svojega naroda. — (Matica Hrvatsko.) Članom tega literarnega društva je znano, da se vsakoletne knjige lahko dobe tudi vezane proti primerni nizki odškodnini. Uprava Mat. H. je vso to zadevo izročila posebnemu knjigovezu Iv. Schneider-ju, kateri čč. ude opozoruje, da se dobijo po njem elegantno vezane knjige in sicer: 1. Kišpatie: I/, bilinskega svieta 1. 1. gld. 2. Tomić: Poviest rimska I. 60 kr. 3. Caric: Slike i/ pomorskega života I. 60 kr. I Senoa : Pripovjesti III. 10 kr. 5. Okrugič: Sokica 30 kr. 6. Sergij : Peroni i olovkom 30 kr. 7. Tomi«': Ka-pitauova hči 30 kr. Torej 3 gld. 50 kr. Same plat- niče pa brez veza stanejo vkupno 2 gld. 70 kr. Vsak član si lahko izbere, katero knjigo hoče imeti vezano. Torej je vso prav praktično osnovano. Ako bi kateri izmej čč. članov na Slovenskem želel po-samne ali pa vse knjige vezane, naj zadevno svoto pošlje dotičnemu poverjeniku, ki bo potrebno oskrbel. Istotako vsprejemajo se še novi udje. — (Pogreša se) g. Šivec, okrajni tajnik v Radovljici. Dne 3. t m. preminol je, a do včeraj še ni bilo sledu o njem. — (Ustrelil) se je v Mokronogu načelnik tamošnji žandarski postaji. — (Premeten tat.) Oče Jože Kozel iz Milj št. 7, okraj Kranjski, bili so na večer pred sv. Rešnjim Telesom jako dobre volje. Bog zna, ali so se veselili praznika, ali pa stotakov in desetakov v svoji listnici. Oče Kozel razgrajali so v neki gostilni mej Tupaličami in Hotemožami jako mogočno in gostilničar moral je zbrati vse svoje goldinarje in celo šestice, da je oblastnemu očetu zmenjal sto-tak, katerega so isti vrgli na mizo, da kažejo svoje bogastvo. Vso to Kozlovo mogočnost opazoval je v gostilnici jako premeten tat Takoj zablišči v njegovi glavi misel, da bi z očetom Kozlom bilo morebiti kaj kupčije. Tiho zapusti tat gostilno, odveze konja očeta Kozla in ga zapodi z vozom v dir. Potem prisopiha v gostilno s krikom: „Oča konj z vozom je ušel, hajdiva ga lovit!" Oče kozel so se vsled pijače že nekoliko majali, a vendar jim noge še neso popolnem odpovedale. Takoj se spustita z nepoznanim tatom v tek za konjem in vozom. A noge očeta Kozla so po kratkem teku počele oma-govati S posebno prijaznostjo podpiral je neznani prijatelj — tat očeta Kozla, ter ga objemal. H kratu pa zgine prijazni nepoklicani samaritan in oče Kozel bili so v temi brez prijatelja. Iskali so in gledali okolu in po dolgem iskanji našli so naposled konja, ki se je nebrigaje se za težo voza, mirno pasel na tuji njivi v detelji. Oče Kozel strezneni, boječ se žene, usedejo se ua voz in poženo svojega sirca ter hite domov, ne ve-doč, da so ob vse novce. A zjutraj, ko se zbude, ni listnice nikjer in tudi onih 230 gld. ne, ki so bili v njej. Dirjanje k žandarmeriji in ovadba! Brzo- j javljenje na vse strani. Slednjič, se je stvar le raz-motala. V Ljubljani ujeli so mestni policaji tatu, ki je očeta Kozla okradel. To je pekovski pomočnik Janez Klemenčič iz Selc, kateri je pa imel že družnika. Ko je pri prisrčnim objemanji očetu Kozlu ukral listnico z denarjem, hitel je takoj v Kranj in se tam spajdašil z dimnikarjem Konradom (pa ne učnim ministrom) nego Konradom Rusom. Pri Kokri sta listnico pregledala in iz nje, ne da bi jo bila natančno preiskala, vzela I7<>gl. Če resnico govorita, pustila sta GO gld. v listnici, katero sta vrgla v Kokro. Z denarjem pa hajd v Ljubljano. Precej nakupila sta novo obleko, od nog d o glave, poleg tega pa srebrni uri in verižici. A sedaj ko sta oba vse obstala, izročila ja je mestna policija deželni sodni ji. Oče Kozel bode pa svoje novce iskal, kajti ker lopova nemata druge obleke, se njim novo kupljena vzeti ne more. Za ure in verige pa se bode malo skupilo. Vse drugo steklo je po grlu! Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Trst 7. junija. Zmaga sijajna. Nabergoj 2159, Mauroner f>00 glasov. Navdušenje velikansko. Na. tisoče ljudstva po ulicah kliče: Živio Nabergoj ! Živio ! Dunaj 7. junija. Minister baron Pino odločil seje, da prevzame državnozborski mandat koroških kmetskih občin. Monakovo 8. junija. Avstrijski cesar zjutraj semkaj došel ter se takoj odpeljal v Feldafing, London 8. junija. Kakor piše „Daily Telegraph", sta se Anglija in Rusija glede nf-ganske meje sporazumeli, pričakuje se samo ratifikacije. „Lloyd"-u se brzojavlja, da se je v Rudečem morji pogubil francoski parobrod „Renard z vso posadko. Simla 7. junija. Rezident v Kašmiru naznanja, da se potres nadaljuje. Na več krajih odprla se je zemlja, iz razpok pa je bruhnila vroča voda in žveplen prah. Ugreznilo se je več hiš, vender potres ni več" teko hud. 'Razne vesti, * (Štrajk i. i Vse veče tovarne za izdelovanje železa v Zjedinjenih državah skrčile so zaradi sla- bili kupčij delavcem dnino za 2O0/o. Vsled tega ustavilo je 100.000 delavcem delo. — V Draždanih so pa te dni priredili Štrajk mizarski pomočniki, od katerih jih je preko 100O jenjalo delati — Štrajk krojačev v Parizu prenehal je 2. t. m. Neradovolj-neži povrnili so se zopet na delo za prejšnjo plačilo in s starimi pogoji. * (Velikanska ceremonija.) Kakor znano, obrezujejo, kakor židje, tudi Turki svoje sinove, kadar ti dožive 13. leto. Letos bodo tudi jed-nega padišahovih sinov tako „birmavalr* in sultan je v poveličanje te svečanosti odredil, da se morajo vsi dečki osmanske države, kateri letos ustopijo v vrsto vernikov, v isti dan meseca septembra, kakor njegov sin, tej ceremoniji podvreči. Samo v Cari gradu se nahaja 18 000 dečkov, kateri ob jednem s cesarskim princem dopolnijo letos 12. leto Sultan pripravil je tudi vsakemu spomenik na ta slavni trenotek. V dan operacije dobi vsaki obrezanec nov fes. Velikansko množino riidečih čepic naročili so že pretekli mesec na Dunaj i. Torej bode tudi naša prestolnica pri tem imela nekoliko dobička. Čudna v tej deželi razsajajoča bolezen. Kakor tat po noči, tako nepričakovano nas napade. Mnogo ljudij čuti bolečine v prsih in na straneh, včasih tudi v hrbtu; utrujeni in zaspani so ter imajo slab okus v ustih, zlasti zjutraj; nek masten slez nabira se njim na zobeh; jedi njim ne diše, v želodci čutijo neko težo in včasih tudi utrujenost, katere ne potolaži uživanje jedij. Oči upadejo, roke in noge postanejo mrzle in mastne; čez nekaj časa začne se kašelj, s prva suh, čez nekaj mesecev pa z zelenkastimi izmečki; dotičnik čuti se vedno zaspanega, spanje ga ne okrepča; potem je nervozen, razdražljiv in nevoljen, slabe slutnje se ga polastu-jejo; ako hitro ustane, vrti se mu v glavi; v črevih se mu zapira, koža je včasih suha in vroča, kri se mu zgoščava in zaostaja, beli del očesa porumeneva; scalnice je zmirom manj in ima temno barvo in če se dolgo stati pusti, zgosti se na dnu; pogostem se vzdiguje, pri čemer čutimo včasih kisel, včasih sladak okus, in katero spremlja bitje srca; vid pojema, pege se kažejo pred očmi in človeku se zdi, da je truden in slab. Te prikazni se prikazujejo druga za drugo in skoro tretjina te dežele boleha za jedno ali drugo obliko te bolezni. Zdravniki te bolezni pogostem prav ne spoznajo, kakor skušnje uče; jedni jo zdravijo, kakor bolezen jeter, drugi kakor dys-pepsijo, drugi zopet kakor bolezen obistij itd., ne da bi bilo treba kako tako zdravljenje, ker „Shaker-ekstrakt" pomaga popolnem v vsakem slučaji te bolezni. To izvrstno zdravilo dobi se v vseh spodaj navedenih lekarnah. (145—5) Osobe, kojim se zapira, trebaj o „Seigel-ovih omehčilnih pil" (Abfiihr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin. Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalnim pitam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. VVHITE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec: .i axi:z II lit a a. lekjir „Pri zlatem levu", Kreiiisicr, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: LJubljana: J. pl. Trnkdc/y. Idriia: Warto. Metlika: F. Wacha. Radovljica: A. Roblek, Novomesto: D. Rizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: .J. \VeJi. Trbiž: J. SiegeL Wolfsberg: J. Huth. Gradec: F. Ks. Gschi!lay „pri sv. Ani". Maribor: VV. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt. Mareck. Bruck na M.: Langer. Gleichen-berg: Dr. Furst. Konjice: Pospišil. Kindberg: Pez-ledrer. Leilmitz: Russheim. Ljubno: J. Pferschy. Pluj: Behrbalk, Eliasch. Rottenmann: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Ohristofoletti. Novigrad: Grionović. Stisak pri Reki: Wertheimstein. Spljet: Tocigl. Zader: N. Andrović* in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji. Zahvala. Za knjižnicu hrv. akad. društva „Flrvatska" d.irovala jii slavim „Matici slovenska" 11 knjiga. Odbor joj .m! najardaćl&Ufi Mhvidjuje na velikodušnom daru. U Gradcu 28. svibnja 1886. Odbor hrv. akad. društva ,»Hrvatska". KEiScfiititiVBic 4lraž5>c. (Iz uradnega lista.) 1. eks. držb, |w. Martinu In Helene JakJis i/. Gri-nacfl 570 gld.. 15. julija v Ko6ev|l. 1. eks. držp. pos. Antuna Jak len iz Gornje vasi, 89<> gld., 1. t uliju v K* čoks. *>. pos. Ja cza Bizjaka iz Orešja, 90 g'd,, 10. julija v Vipavi. 1. «ks. držb. pos. Janeza Nollnorja i-/. Gohaka, HuO gld., 16, julija v Kocevji. 3 eks. držn. pos. Matije ŽnidarSiča iz PorteerkVe 17500 gl., 1. julija v Loži. 1. eks. držb pos. Janeza i u Marije Plosche iz Sfalcarjev, 690 tfld.. 22. julija v Koćevji. 1. eks. držb. pos. Lene in Pavla Z. kolin iz Rogatega vrha, 164 gld. 10 kr., 1. julija v Kocevji. Tujci: 7. junija. Pri •*!«»»>» : Giegl z Dnnaja. — Pogačnik t Notranjskega. — Singer Tippel z Dunaja. Pri * s.»i s < i : p|. Houward iz Gorice. —Dr. JelovSek: iz Radovljice — Hardt z Dunaja. Meteorologtčno poročilo. 3 a CaH opazovanja Stanje barometra v in ni. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 6. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 740-18 mm 738 96 mm. 738 66 mm. 12-8" C 25 6" C 17-8UC Sl. BVZ. 8l. 8VZ. sl. vzh. jas. jas. jas. 0 00 mm. 7. junija 7. tj utraj 2. pop. 9. zvečer 739 06 nm. 737 9' > mm. 737 00 mm. 14 4-i) 26 0 'G 182 0 brezv. sl. vzh. brezv. jas. jas. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 18 7* in nad norumlom 19 5', za 0-8° in P5* kr. dne 8. junija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta.......... 83 n Zlata renta........... 10S „ 5°/0 marčna renta......... 98 „ Akcije narodne banke ....... 858 „ Kreditne akcije......... 289 „ London .... ....... 124 „ Srebro........... — „ Napol......... 9 „ 0 kr cekini ....... 6 „ Nemške marke . . .... 60 n 4«/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld 126 „ Državne srečko iz 1 1864 100 gld 168 „ 4", „ avstr zlata renta, davka prosta . 107 „ Odrska zlata renta 4°/0...... V*n „ „ papirna renta 5% ... 92 „ 5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „ Dunava re# srečke 5°/, 100 gld 115 „ Zemlj ol)č avBtr 4'/i0/0 »lati zast listi 123 „ Prior oblij? Elizabetine zapad železnice 112 „ Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ Kreditne srečke.....100 gld 175 „ liudolfove srečke ..... 10 „ 18 „ Akcije anfflo-jn-str. banke 120 M 99 „ Trauimway-društ velj 170 gld a. v . . 212 n 50 05 05 45 20 25 85 V, 86 90 75 25 90 55 90 25 75 80 25 50 50 l*osl«mo. (7-21) glavno skladište nnjPlstije lužne KISELICE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušnn Mek proti trajnom kašiju plućovine I ieluclcn bolesti nrkljnna i proti mčlv rnlm kataru, M NK K MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Košnja trave (sena in etave) iiu vrtu v. Ur. l&iuctijNkv er kašelj, htipavoat, vratobol, T»rane in * p učne bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini so ^ nahajajoči sokl in siropi. • Naročila z deželo izvrše se takoj 4 v lekarni „pri samorogu" 4 JULIJ b>I. TRKIKOCZir-ia 4 na Mostnem trgu v njubjjani. (41—14) r Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".