50. številka. Ljubljana, v sredo 2. marca 1904. XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedeije in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrske deSele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a posiljanjeni na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša postoma. — Na naročbe brez istodobne vposi^atve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petarostopne petit-vrste po 12 h% če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah st. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropja, upravnistvo pa v pritličju, i— Upravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod11 telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. 99* Rim na čelu! Narodni zastopnik Grga Tuškan je precej zgovoren gospod. Pri tem pa je odkritosrčen, tako da mu vselej, kadar odpre usta, vidimo do dna srca. Kar počenja ta mož na Hrvatskem, nas nič ne briga, samo tedaj, kadar b svojimi lapidarnimi izreki sega preko mej hrvatskih, ne moremo vsega, kar mu dvigne izza mej njegovega zobovja, molče prenesti. Tako je Grga Tuškan v saborski seji dne 6. svečana dolgi svoj govor vpeljal ■ klasičnim izrekom, da se povaod v Evropi in tudi na slovanskem jugu boriti dve stranki. Na Čelu ene stranke, vzkliknil je gospod Tuškan, stojimo mi s eelim katoliškim svetom, a na čelu nam Rim. Na čelu druge stranke seve pa stoje Židje in druga taka svojat! Tej modrosti Grge TuŠkana nasproti ne moremo molčati in nočemo molčati. Sicer ne bomo preiskovali, je li to Tuškanovo — maslo d. bro za Hrvaško, ali ne. Posebno obneslo se m, dtfii radi pripoznamo, da je cela hrvatska opozicija brez vsake izjeme preprežena z načelom, da zapoveduj Rim v hrvatskem javnem življenju! In Rtm de facto tudi zapoveduje, in če narodni zastopnik Biankini v državnem zboru govori, je gotovo najbolj navdušen tedaj, kadar s ponosom pripoveduje, da je nekdo izmed pozabljenih papežev imenoval Hrvate »anteniurale christianitatis«. Ta ponos je nedolžno veselje, koiega zastopnikom hrvatskega naroda brez zavisti privoščimo! Drugače pa so okoljsčine če nastopi g. Grga Tuškan ter reklamuje celo Jugoslovan-stvo za R faj m oštrom ; da ponižno trka na ŠusteršiČeve duri, kadar pridek Ljudski posojilnici po posojilo za oderuške obresti, da jemlje slabo blago od njih za vsako ceno (vide »Gospodarsko zvezo« in nebroj klerikalnih koneumov!) in da jih v zahvalo čaati kot svoje bogove in voli v vse zastope, da morejo vedno oblastneje izvrševati ta svoj mongolski posel. Taki so naši Rimljani, in ako bi g. Grga Tuškan v Ljubljano prišel, bi ae v njihovi sredi brez dvojbe prav dobro počutil. Mi pa o tem, da bi nam v javnem življenju Rim na deloval, ničesar vedeti nočemo Rim samo sesa, ne da pa nikdar nič! To je resnica, ki je za nas vodilna resnica! Dosti je bilo izaeaa-vanja do sedaj; enkrat mora ponehati Ker hočemo vsaj zadnjo kapljo rešiti pred rimskim sesalnikom, zategadelj nočemo ničesar slišati o tem, da bi naši politiki stal Rim na čelu! Ako pa hoče Grga Tuškan še dalje ostati rimska koza, slobodno mu! Celega hrvatskega naroda morda vendar-le ne bode imel za sabo. In s tem se tolažimo! Vojna na Daljnem vztokn. Novi boji pred Port Arturjem. Kakor smo že včeraj poročali, so Japonci v ponedeljek znova napadli Port Artur. Japonska mornarica je štela glasom poročil 15 vojnih ladij. Japonci so baje sprva poslali pred Port Artur samo nekaj torpedovk z namenom, da bi rusko brcdovje izvabili iz luke. To se jim je baje posrečilo, ker so ruske križarke »Novis«, »Askold« in »Bajan« odpiule iz pr stamšča in jele japonske torpedovke loviti. V istem trenotku so se približale japonske vojne ladje, ki so v zasedi čafeft'e na ug< dno pnhko, da bi po- segle v boj. Razvila ae je huda borba in ruske križarke so baje bile vsled velikih poškodb prisiljene, se umakniti v pristanišče. Londonski »Daily Te-legraph« — jako moten vir — trdi, da ae »Arkold« potaplja, da se je pogreznila ena ruska torpedovka in da je tudi kriiarka »Novik« močno poškodovana. Takisto je tudi hudo poškodovan »Retvizan«. Po dveurnem hudem boju se je baje japonska flo-tila v najlepšem redu umaknila izpred Port Arturja, dočim so Rusi odšli v Golobji zaliv. — To poročilo je — ne glede na to, da izvira iz Londoua in ga je priobčil po svoji lažnjivosti znani »Daily Telegr&ph« — zelo neverjetno in ga je treba sprejeti z največjo reservo. O tem seveda ne morebiti nikakega dvoma, da je vest o napadu samem resnična, prav tako pa tudi ni dvomljivo, da podrobnosti o tem boju ne od govarjajo dejanskim dogodkom, ki so se prigodili v ponedeljek pred Port Arturjem. To pa se zlasti lahko razvidi iz dveh nasprotujočih si vesti iz Londona o imenovanem spopadu. V prvem poročilu se trdi, da so sprva prišle pred Port Artur samo japonske torpedovke, ki so ruske ladje izvabile iz pristanišča, nakar jih je napadla ostala japonska mornarica. V drugem poročilu pa se javlja, daje cela japonska eskadra, obstoječa iz 15 vojnih ladij, priplula pred Port Artur in ga ■ jela bombardovati. Nato so »Askold«, »Novik« in »Bajan« z nekaterimi torpr dovkan i vdrii iz luke, nakar se je pričel boj. V poročilu »Daly Telegrapha« se zatrjuje, da je bila v boju uničena ena ruska torpedovka, da se »A.sko)d« potaplja in da sta »Novik« in »Retvizan« močno poškodovana, dočim drugo poročilo o teh podrobnostih ničesar ne ve. Čudno je tudi, da se nikjer ne omenja, da bi se bil »Retvizan« boja udeležil, na koncu poročila pa se le navaja, da je močno poškodovan. Reci m ) pa, da s eje udeležil, boja potem so s tem ovrŽene vse one angleške vesti, ki so se trosile med svet, da je »Retvizan« tako poškodovan, da ae vobČe ne more več popraviti in da tudi v boju, dasi je zasidran pred vhodom v pristanišče, ne more več priti v poštev. Takisto je ena imenovanih vesti sestavljena tako, kakor da bi Japonoi ne imeli nikakih izgub, dočim druga izrecno naglasa, da so japonske izgube izredno velike. Kakorkoli torej stvar promotrimo, to je nam jasno, da se na poročila iz Londona ni zanašati in da vestem o novem spopadu pred Port Arturjem in o ruskih izgubah ni preje verjeti, dokler ne bodo potrjene od drugib, bolj verodostojnih strani, kakor je London. Port Artur je baje slabo preskrbljen z živili. Angleški listi pišejo, da port-arturska trdnjavani pripravljena na obleganje in na daljši odpor. »Daily Express« zatrjuje, da je vojaštvo in prebivalstvo glasom poročil iz Tientsina na hrani že jako omejeno in da so ž v la vsak dan dražja. Vojaštvo je že baje sedaj vsSed neprestanih japonskih napadov močno demoralizirano, dočim so mornarji, ki so bili preje precej potrti, vsled brezdvomnih uspehov pretekle srede postali znova zaupni in pogumni. Rusi se baje ne bodo mogii dlje časa braniti, čim bodo Japonci jeli trdnjavo oblegati tudi na suhem, se bodo Rusi morali udati, v to p* jih na bodo prisilile morda sovražne krogie, ampak — glad. »Times« pa pravi, da se more Port Artur samo 14 dni držati, ako se začne tuci i mm suhem oblegati. V trdnjavi je baje že sedaj veliko pomankanje streljiva, ker bi se isto imeio dovažati po morju (?), kar pa sedaj ni mogoče. — Ni nam LISTEK. 0 razstrelivih. Sedaj, ko pokajo puške in grme topovi na daljnjem vzhodu in prinaša dan na dan brzojav vest o razstreljenih vodnih trdnjavah, ko je prevzel tudi preprost meščan novodobne tujke od dinamita do ekrasita v svoj jezikovni zaklad, morda ne bo odveč, če na tem mestu izpregovorimo nekoliko besedi o razstreljivih v obče, in posebej še o modernih, kar bi utegnilo bolj zanimati. Najnavadnejše in pač povsod poznano razstrelivo je navadni črni smodnik, o katerem ne bomo dalje govorili, ker so njegova sestava, naprava in poraba znane. Omenimo naj samo toliko, da spada glede svojih učinkov med najzanesljivejša razstreliva, če tudi niso samorodne eksplozije izključene. Glede moči si niso vsi smodniki enaki: oni, z večjo primesjo salpetra so krepkejŠi, razgore se hitrejše, in vsled tega pro-ducirajo tudi svojo množico plina v krajšem času. Tudi to ni vseeno, ali se rabi smodnik v debelih ali drobnih zrncih, ali celo kot prah, ni vse eno če je s silo stlačen, ali Če je med po- sameznimi drobci povoljno prostora. Stlačen in zbit smodnik gori počasneje, kakor oni v zrnih. Na to se treba ozirati pri uporabi posameznih vrst za razna orožja: za puške uporabljamo brizantnejši smodnik, za topove počasnejšega, ki daje povoljno časa, da se premaga lenost izstrelku (Projektil, Geschoss) in da se ne razpodi in ne razleti cev. Smodnik v zrnih po 2, 3 in več centimetrov3, takoimenovani mamutov smodnik, rabijo pri največjih pomorskih topovih. A tudi tukaj pri vsi svoji počasnosti konča ta smodnik ogromne cevi. Zato tudi vsaka tvrdka garantira samo za gotovo množico strelov, ki je pri navadnih topovih blizu 1000, a se zniža na 100 in manj strelov pri orjakih na bojnih ladjah, forih in trdnjavah. Poleg navadnega smodnika je v rabi tu in tam še nekaj drugih, izmed katerih je najbolj znan baritov smodnik. Le ta ima približno isto sestavo kakor navadni smodnik a kalijev salpeter je nadomeščen v njem z baritom nitratom, oglje pa pri mnogih različkih z najfinejše pre-sejanim žaganjem. Ta smodnik je baje brizantnejši od navadnega, tudi je vročina, katero daje, večja; drugi so zopet glede tega ravno nasprotnega mnenja, in imajo najbrže prav. V novejšem času poskusili so izdelovati tudi smodnik z amon-salpetrom, in nadomestiti vse oglje z raznimi olji in maščobami. Tudi kromate in klo-nate uporabljali so kot primesi. Smodnike, ki imajo slednje primešane, imenujemo muriatične. Vsi so jako brizantni, a ne glede na to jako nevarni radi eksplozij, ker so silno občutljivi. Tako sestoji Pohlov beli smodnik iz kalijevega klorata, mlečnega sladkorja in ferrocvankalija. Še nevarnejši je Hahnov, ki ima primešan kali-jenemu kloratu žvepleni antimon. Zadnja leta pa je prišel takoimenovani brezdimni smodnik v veljavo. V istini „brezdimnega" smodnika ni, pač pa imamo snovi, ki napravljajo pri sežigu le malo dima. To so v prvi vrsti nitroceluloze, ki pretvarjajo užgani svoj ogljik v ogljikovo kislino, vodik v vodo vzemši kisik bombažu ali nitro skupinam, dočim dušik kot nebarvan plin odhaja. Kar nastopa kot dim, boljše rečeno megla, je vodena para, ki se pa na zraku, kakor znano, jako hitro porazgubi. Najenostavnejši izmed teh snovi bi bil strelni bombaž (Schiesbaumvvolle), o katerem se pogovorimo še pozneje. Ali radi svoje vehementne brizance je bombaž za cevi neporaben, ker bi jih razgnal in razdrobil. Zato se skuša bombaž s primernimi primesmi oslabiti, ali pa se jemlje sploh bombaž, ki je nižje nitrovan. Ako pustiš v skledici malo kolodija, da izpuhti iz njega alkohol in eter, preostane ti tenka, belkasta kožica. Posuši jo do dobrega in zmli jo na male drobce — in tako dobiš nizko nitrovan bombaž — navaden brezdimni smodnik. Poleg kolodij-skega bombaža sodijo v to skupino še celoidin, photoxylin in drugi. Druge vrste brezdimni smodniki so zopet sestave iz oslabljenega nitroglv-cerina in njemu podobnih snovi. Tudi takoimenovana razstrelna želatina služi istemu namenu. V to skupino spadajo nadalje razstreliva kot razstrelni manit, sladkor, papir, juta itd. Vse te razstrelne sestave pa sedaj Še nimajo bogve kakega praktičnega pomena Zadnja beseda o njih Še ni izrečena, a poskuša se vse navprek z njimi. Tudi porabljajo tu in tam brezdimni smodnik pri večjih vojaških oddelkih. Vseskozi pa ga doslej Se ni vpeljala nobena država. Kot mnogo važnejša, in Že mnogo časa v uporabi stoječa pa so razstreliva o katerih bomo govorili v prihodnjih vrsticah. V mislih imamo namreč razstrelni bombaž in nitroglycerin. Prvi se imenuje tudi nitroeeluloza ali pravilnejše celulozni nitrat, kakor bi se moral tudi nitroglvcerin nazivati pravilno salpetrove kisline glvcerid. Oba sta torej v širšem pomenu nitrata, to je snovi, nastale pod vplivom salpetrove kisline. Že v 15. stoletju so napravljali pvrotehniki »Oleum benedictuin" imenovano tekočino s tem, da so zmešali kotran s salpetrom, salmiakom in žveplom, oziroma z »vodarni" napravljenimi iz obeh zadnjih (t. j. salpetrova, oziroma solna in žveplena kislina). Leta 1747 pa je Rouelle vposlal pariški akademiji spis, v katerem dokazuje, da solitrova kislina vname n. pr. terpenti-novo olje — pogoj je pa ta, da mora biti zelo koncentrovana. Take salpetrove kisline pa ni bilo in ni lahko dobiti — zato se ji pridene v večji ali manjši množici žveplene kisline, o kateri vemo, da se spoji z vso dostopno ji vodo, ki torej odvzame solitrovi kislini njeno vodo, tako da le-ta v jako zgoščeni kakovosti, skoraj nerazredčena vpliva na snovi kot bombaž, les, papir i. t. d. in jih pretvori v eksplozivna razstreliva. To proizvajaeje imenujemo nitracijo. (Dalja psih.) treba naglašati, da so vse te neugodne vesti o razmerah ▼ Port Arturju samo zlobne izmišljotine brez vsake podlage! Isto velja tudi o vesti, ki se je včeraj širila po Berolinu, namreč, d a «0 Japonoi Port Artur že zavzeli! Samo pobožna želja angleško-japonska, drugega nič! Spopadi na suhem. Prvič so se sovražni oddelki spo padli na suhem dne 26. m. m. eno miljo severno od Pjengjanga. Ena etotnija kozakov se je namreč premikala iz Andžua na cesti proti Seulu, kjer je naletela na japonsko pehoto. Vnel se je boj in kozaki so se umaknili nazaj v Andžu brez vsakih izgub, dočim so Japonoi hudo trpeli. V Cemulpu se misli, da je bil ta ruski oddelek predstraža večje armade, ki šteje najmanj 30 do 50000 mož, ki je že prekoračila reko Jalu in že zasedla Andžu. V Pjengjangu pa je že zbran močan vojaški voj, vsled česar se splošno pričakuje, da bo v najkrajšem času prišlo do resnega spopada. Nasprotno pa so v Tokiju prepričani, da še Rusi niso z večjim vojaškim oddelkom prodrli južno od reke Jalu, ker se led preko reke Že taja in je prehod večje armade preko ledu nemogoč. Iz Liao-jana se brzo javlja, da je močan kozaški polk vdrl že 235 km daleč vKorejo in naletel tam na Japonce. Razvila se je bitka vkateri so bili Japonci popolnoma poraženi insosemorali umakniti. General Linjevič je nato poslal kozakom na pomoč močan pehotni cdde.ek z artilerijo, ki se je ustavil v severni Koreji in se utrdil. Takisto se javlja iz Harbina preko Pariza, da je neki kozaški polk trčil v b e v er n i K o r e j i na polk japonskega konjeništva in ga pognal v beg. Rusi so Japoncem vplenili mnogo konj. — Iz Liaotanga ee poroča, da so Japonci iz neznanega vzroka ustavili svoje vojne operacije v Koreji. Japonci so zasedli Ihivjan in utrjujejo sedaj mestno obzidje. V bližini Ihiv-jana pa že tudi stoje ruski vojaški oddelki. Kitajci so svoje vojaštvo povečali v Lianhu. 1000 Kitajcev se nahaja pod poveljstvom generala Juan šikaja v Junpinsu, 1500 pa pod generalom Ma pri Vindžu. Tudi v pokrajino Čili pošiljajo Kitajoi nove vojaške oddelke. Rusija proti Angleški, Z Baku-a se poroča »Narodnim Listom« v Pragi, da je ruska vlada sklenila s parobrodno družbo na Ka-spiškem mer u »Kavkaz i Merkurij« pogodbo, da bo transportirala, ako bo treba, 600 000 v o j a k o v prekoKaspiškega morja v p r e kokaspiš*e pokrajine. S prevažanjem vojaštva se je Že pričelo in prvi polki so ie dospeli na svojo določbo. Ie tega Pod novim orlom, Zgodovinska povest. Tretji del. XXI. Dne 3. januarja 1813. je zatrepetala vsa Ljubljana. Ta dan je »TĆ-legraph« priobčil strašno, dotlej neznano novico, da je »la grande ar mee« poražena in uničena. Francoze je ta vest strahovito potrla. Kar verjeti niso hoteli, da je Napoleonov uradni bulletin resničen, da je nepremagljivi cesar premagan, da je čez pol milijona mož broječa vojska razbita, da leži na mrzlih ruskih tleh nad sto tisoč hrabrih mož. V Božičevi gostilni so bili tisti dan burni razgovori. Polkovnik baron Paulin, eleganten mlad mož iz odlične francoske rodovine, ki se je posebno zanimal sa baronico Cojzovo ter vsled tega užival najpopolnejšo nenaklonjenost Andreja Kopitarja, je pri Božiču srdito tolkel po mizi. — Če je ta bulletin resničen, potem so bili vsi drugi lažnjivi, je vpil baron Paulin. Ali more kdo misliti, da je cesar izdal devetnajst slaganih bulletinov in šele v dvajsetem povedal resnico. — To je prav lahko mogoče, se jo oglasil mlad mož, ki je sedel pri se vidi, da ie Rusija i vso resnostjo pripravlja na odločen odpor proti Angliji in da hoče biti na morebitno vojno z Angleži bolj pripravljena! kakor je bila na vojno s Japonsko. Vendar pa prevladuje v diplomatičnih krogih prepričanje, da do vojne med Ruaijo in Angleško ne pride, ker ai bodo Angleži dobro premislili, predno bodo izzvali Rusijo v vojno, ker vedo sami prav dobro, da bi v tem slučaju preveč riskirali in bi jih ta neprevidni korak morda stal — eelo indijsko cesarstvo! Japonski „uspehi". Angleški listi ae še vedno na vse načine trudijo, da bi dokazali, da se je Japoncem napad na Port Artur dne 24. m. m. posrečil in da so dosegli svoj namen, zapreti izhod iz portarturškega pristanišča, ne da bi bili sami v tem boju imeli kakih izgub. Nasproti temu pa poroča »Daily Mail«, Japoncem najbolj naklonjen angleški list, da so si dali vsi japonski častniki glave gladko obriti v znak Žalosti, da se je napad na Port Artur ponesrečil To je zelo značilna vest, ki nam bolj potrjuje japonske neuspehe, kakor deset drugih poročil! — »Standartu« pa se poroča iz čifua, da se je blizu luke 2 6. m. m. potopila japonskatorpedovka ki je bila istega dne poškodovani pred Port Arturjem. Moštvo se je rešilo. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 1. marca. Pred sednik je predlagal, naj se vjutršnji seji nadaljuje razprava o rekrutni predlogi. Posl. Polonyi je temu sicer pritrdil, vendar je pripomnil, da še zbornica ni razpravljala o poročilu parlamentarne preiskovalne komisije v aferi Dienes-Szaparv kar je sedaj tembolj potrebno, ker se govori, da grof Khuen-Heder-vary zopet vstopi v ministrstvo. Predsednik je odgovoril, da v ex lex se morajo pred vsem dognati proračun in rekrutna predloga. — Ministrski predsednik grof T is z a je pritrjeval predsedniku in izjavil, da je dotično poročilo preiskovalnega odbora pregnalo vsak dvom o tem da se je grof Khuen »od pete do temena časti vreden (?) mož« popolnoma krivično obrekoval. — Zbornica je pri glasovanju sprejela predsednikov predlog, nakar se je seja zaključila že ob 11. uri. — Prva seja je potemtakem minila brez ob-atrakcije. Drugo vprašanje pa je, kakšna bo seja jutri in naslednje dni. Ministrski predsednik grof Tisza se je že pogajal s predsednikom Ugro-nove stranke, Szederkenvem. ki pa je izjavil, da njegova stranka nikakor ne misli spremeniti svojega postopanja. V Kossuthovi stranki tudi poka ter bo pri predlogu glede stranski mizi. Bil je preeej slabo ob lečen, a vse njegovo vedenje je kazalo, da je nekdaj videl lepše dni. Baron Paulin je skočil k tujcu in srdito zakričal. — Kdo ste vi, da se upate tako govoriti ? — Charles Nodier, pisatelj po poklicu in na Francoskem vsaj tako znan, kakor katerikoli izmed navzoč-nih gospodov. — Vi da ste Nodier? se je čudil I polkovnik. Je-li to mogoče? Nodier je bil že takrat dobro znan kot pisatelj, slasti po svojih sentimentalnih romanih »Stella ou les prosents« ter »Le peintre de Saltzbourg«. Znan je bil tudi kot nasprotnik Napoleonov, saj je zaradi tega nasprotstva izgubil kruh in se moral več let potepati po svetu. Da postane še eden prvih francoskih pisateljev, o tem menda sam takrat še ni sanjal. Vzlic temu, da je bil Nodier ro-yalist. so ga oficirji vendar povabili v svojo družbo, častili so v njem pi satelja in pesnika ter značajnoga meža, ki je raje prenašal pomanj kanje, kakor da bi se bil uklonil. Tudi generalni guverner grof Ber trand je bil istih nazorov in je No-dierja imenoval knjižničarjem sedanje spremembe opravilnika pristopilo več Kossuthovoev k obstrukcijt. Vkljub temu pa računi liberalna stranka na 277 svojih pristašev s »Hrvati« vred, ki so vsi na njeni strani. S tako večino pa liberalna stranka tudi sama sprejme spre membo opravilnika. Iz Srbije. Bel grad, 1. marca. Danes sa je preredil častnikom tuka šoje gar-nizije obed na dvoru. Pri tem je imel kralj Peter daljši govor, v katerem je rekel, da so časi zelo resni. Srbija s cer noče gojiti politike pridobivanja, toda dovoliti pa tudi ne more, da bi se uničila njena pravica. Srb ski narod se bo znal braniti do zadnje kaplje krvi. Vimenu Častnikov je odgovoril vojni mini star, ki je rekel, da je srbska armada zbrana okoli zastave, ki jo je razvil ded sedanjega kralja, ter je pripravljena se bojevati za pravice Srbije do zadnjega moža. Bel grad, 1 marca. Skupščina je sprejela zakonski načrt o kovanju novega sreDrnega in niklnastega denarja. Nemški državni zbor. Bero lin, 1. marca. Socialni de-mokratje so predlagali, naj se predloži zakonski načrt o enotnih pravioah tujcev v Nemčiji. Državni kancelar je odgovarjal zelo ostro, dolžil socijaliste, da podpirajo anarhistično propagando ruskih elementov tec imajo le namen, da na ščuvajo Nemčijo na Rusijo ter pro-vzročijo revolucijo in vojno. Zbornica je nato predlog socijalnih demokratov odklonila. — Poslanec pl. Chrzanovski (Poljak) se je prito zeval, da se pri sodnih obravnavah zoper Poljake iz ničnostnih vzrokov izključuje javnost. To je javno za smehovanje zakonskih določeb. Pru-sija je prva pri zatranju justice. Podpredsednik grof Stolberg je govornika dvakrat ukoril. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. marca. — Osebne vesti« Učiteljiški ravnatelj v Mariooru Henrik Schrei-ner in učiteljiŠki ravnatelj v Gorici Štefan Kri zanič sta pomaknjena v 6 čioovni razred. — Imenovanj« pri železnici« Načelnik postaje gosp. Josip Kovač z Rakeka premeščen je v Ljubljano, na njegovo mesto pride g. Evzebij Hrašoveo is Litije. V Litijo pride sedanji načelnik v Borovnici g. Anton Kozlevčar, na njegovo mesto pa goapod Ivan Frole iz Ilirske B strice. Za Ilirsko Bistrico je imenovan adjunkt gosp. Avgust Ludvik iz Mazleins-dorfa. lioealne knjižnice ter mu pozneje po veril uredništvo »Tčlegrapha«. Nodier je bil prišel ta dan is Trsta peš v Ljubljano. — Slišal sem v Trstu« da se mudi v Ljubljani operna pevka Olim-pija. S to sem dobro snan is Italije. — Vi jo poznate? Ali veste, da je to vohunka? — To je lahko mogoče, je odgovoril Nodier. Satansko bitje je in zmožna največjega zločina. Tudi mene je varala, ki sem si domišljal, da me nihče ne prevari. Mi se pač sami sebi lažsmo tako, da niti ne zapazimo, če naa drugi nalaiejo. O tem sem se prepričal pri Olimpiji. — O liro pij* ni njeno pravo ime, je omenil intendančni tajnik Beau-mei. Pravo njeno ime je Ljudmila Podobnik. — No, jo odgovoril Nodier, pravo njeno ime je Ljudmila Al-vaniti. Oficirji so se smejali in intendančni tajnik Beaumes je smehljaje rekel: — Torej niti pravega svojega imena Vam ni povedala? Ta Vas je pa res korenito varala. In morda ste bili še zaljubljeni vanjo! — Zadubljen sem bil v njo, je potrdil Nodier in imel tri mesece s — Stolni kapitali ljubljen-■fcl vzor — nemekutar. Ljub Ijanski kapitelj je že pri raznih prilikah dejanjsko svoje nemčursko mišljenje dokazal. Zvest svojim principom, izročil je stdsj tudi vsa pravna dela povodom nakupa in prepisa zemljišč za novo pokopališče edinemu in odločnemu nemškutar skemu notarju dr. Vofcu, Čigar ime blesti v izkazih nemškega »Sehulfe-reina« in »Stidmarke«. Sicer vedno klerikalci vpijejo: »Svoji k svojim!« in iz tega se da sklepati, da smatra stolni kapitelj nemškutarja dr. Voka za svojega somišljenika, z drugimi besedami, nemšku-tarski stolni kapitelj se poslužuje le strastnih nemškutarskih notarjev in pravnih zastopnikov. V Ljubljani so s* 3 drugi notarji in sic r 2 odločna narodnjaka in nobeden teh S notarjev ni bil vrednim spotnan, da bi mu stolni kapitelj ljubljanski poveril sestavo pogodeb in prepisov za novo pokopališče! »Po njih d-lih jih boste spoznali«, stoji v sv. pismu, in res spoznati mora ves slovenski svet, da je stolni kapitelj s svnj-.m škofom vred zvezan z najstrastnejŠimi nem-škutarji v Ljubljeni. Vredni so pač drug drugega. Očividno je vse vpitje klerikalcev, ki se na svoje na od njaštvo pri vsaki priliki in nepriliki sklicujejo, gola sleparija in nič dru gega. To si je treba zapomniti in slovensko občinstvo naj izvaja potrebne konsekvence iz teh dejstev! — Nemško gledališče v Ljubljani. Uradni list je priobčil zanimivo poročilo o obč. zboru Theater-vereina. Zanimivo je to poročilo zlasti zaradi tega, ker je iz njega razvidno, da žrtvuje Kranjska hranilnica na leto okroglih 25.000 kron. Ako se pomisli, koliko je nemško gledališče na boljem, ker mu ni treba plačevati poletnih gaž, ker mu ni treba plačevati prevodov itd., se lahko izračuna, koliko lažje stališče ima nemško gledališče od slovenskega. VzpriČo temu se podpora kranjske hranilnice mora imenovati jako znatna. Ta podpora je pa tudi dokaz, Jiako velik naroden in kulturen pomen pripisujejo Nemci svojemu gledališču. Pri nas se pa črna druhal na vse načine trudi, da bi slovenskemu gledališču odjedla deželno podporo in Če mogoče, gledališče sploh uničila. In ti ljudje pravijo še, da so narodni! — Pedagogika Selezijan-cev. Salezijanoi se razglašajo kot najboljši pedagogi sedanjega časa. Bržkone bo z njih pedagogiko isto kot z jezuitsko moralo. Te svoje pedagogike se hočejo posluževati tudi v Ljubljani. Nekdo jih je vpraša), zakaj molčijo, kadar jih prijemlje »Slov. Narod«. Oni niso vedeli drugega odgovoriti, kakor da se hočejo ravnati po pedagogiki svojega uata-novnika, katera priporoča povsod ljubezen in krotkost. Rekli so tuli, da stvar ne zasluži, da bi odgovar- njo ljubavno razmerje. Ime njeno mi je pa natančno znano. Rodila se je v Trstu kot hči nekega Venuttija, po svojem možu pa se piše Alvaniti. — Ali — nikar tega ne trdite. Njen mož je konrad Podobnik, že nijski kapitan, ki ga mi vsi dobro poznamo. — Podobnik? Jaz tega imena nisem nikdar slišal. — Podobnik je Ljubljančan, sin jako uglednega meščana. Pred mnogimi leti je moral zaradi Ljudmile bežati is Ljubljane in ae je Ž njo poročil v Milanu. To je vse pribito, gospod Nodier, in zato je nemogoče, da bi se ta Ljudmila ali Olimpija po možu imenovala Alvaniti. Vi se motite, absolutno se motite. — Gospodje, jas se ne motim, je rekel Nodier s vso resnobo in odločnostjo. Alvaniti je premožen trgoveo v Genovi in živi še sedaj. Ko se je Ljudmila Venutti ž njim poročila in to je bilo v februarju leta 1810 sem jaz — njen takratni ljubimec — bil pri poroki — sa pričo. Oficirjem je to razkritje kar sapo zaprlo. Šele čez nekaj časa je vzkliknil baron Paulin: — Potem ae je ta ženska dvakrat poročila. jsli. Nam se pa zdi, da Sileiijtnci ne odgovorito, ker jih resnica v oči bode. Sploh pa Salezijanoi bolje storijo, ako molčijo, sict-r jim bo »Slov. Narod« še večkrat posvetil. Držijo naj se le svoje zvite pedagogike. — Deželni odbor je v cestni zastop vipavski poklical Andreja Rovan a, obč. svetovalca na Golu, in Matija Suša, župana na Vrabčah. — Iz Cola nad Vipavo. Za hvaljujoč se gospodu Koš r.u. žup niku v Koroški Beli, za obširni in točni cdtrovor na naše vprašanje v »Slov. Narodu«, obljubujemo mu tudi še zanaprej neomejeno udanost in ljubezen. S^daj naj se pa dnu še kdo trditi, da ni gospod Košir s cerkvenim premoženjem na Colu prav gospodaril. Sedaj ste vMeli, vi dolgo jefičnf coUki radovedneži, d* a« I* okolu 1000 kron, koje je zapustila J. P. kot prispevek k zgradbi novega velikega altarja v tukajšnji župni cerkvi, porabilo za popravo — tu kajšnje cerkve, katera je bila seveda v zelo slabem stanu, kajti stara je že od leta — 1899, torej celih pet let. Kaj Vas briga, eolski radoved neži, Če je gospod Ki.šir cela tri leta cerkvene raču ne sam pre-gledaval in sam potrjal m imena cerkvenih ključarjev na iste kar sam podpisaval, aii jih dal komu drugemu, toda ne cerkvenim ključarjem podpUati—.Vse to je storil iz gole krščanske ljubezni do cerkvenih kl|učarjev, da jim s tem prihrani delo in trud. Ker nas je blagovolil gospod K sir na dalje tudi opozoriti, da so nekateri tukajšnji liberalci prišli po nekem sumljivem potu do svojega pr« m)-ženja, prosimo ga, naj nam blagovoli v eni prihodnjih številk »Slovenca« ali »Domoljuba« imenovati iste s polnimi imeni, da se j h bo-demo znali mi pošteni ljudje ogibati, kajti še vedno nam brenčijo po naših ušesih njegovi zlati nauki, da naj se ogibljemo slabe družbe. Ko nečno prosimo gospoda Koširja, naj nam blagovoli prav po tihem povedati, v kakšnem položaju se sočasno nahaja njegov mošnjiček, kojemu je zadala hišna štev. 13 na Colu smrtni udarec. Ce se je mošojiček že zopet kaj opomogel, kar pa je težko verjetno, svetujemo mu, naj ga hrani na prav varnem, skritem kraju, kajti onim preklicanim libe-raloem, koji so si po mnenju gosp. Koširja znali pridobiti svoje premo ženje po čudnem potu, ni prav nič zaupati, da bi vsled tega ne poiskali raošnjička in ga pripravili zopet v tak položaj, v kakoršnem je bil o porazu hišne št. 13 —. Z imeni onih liberalcev pa prosimo le hitro na dan, da ne postanemo preveč nadležni—! — Repertoir slovenskega gledališča Jutri, v četrtek se poje tretjič komična opera »Cigan baron« Ivana Straussa. — Morda še veČarat! Saj Vam pravim, da je satansko bitje, ki je zmožno sa vsak zločin. — Ti ubogi Konrad, je vzdihnil Beaumes Temu je Ljudmila zastrupila vse življenje, da je šel siromak prostovoljno v vojno — menda samo za to, da se več ne vrne. — Imate li Vi, gospod Nođier, tudi kak obračun s to žensko, da ste jo prišli iskat? je z napeto pozornostjo vprašal baron Paulin. — Da, gospodje. Velik in strašen račun. A sedaj še ni Čas, da bi o tem govoril. Prosim, respektirajte za sedaj mojo tajnost. Oficirji so to storili in pogovor zasukali na druge stvari. Nodier jim je povedal, da se preživlja s prireje vanjem predavauj in s pisateljevanjem. Ker so pa oficirji videli, da mora biti v slabih razmerah, so ga povabili, da naj bo gost in Nodier se ni branil Družba je ostala do pozne noči pri Božiču in seveda pretresala prežatostni bulletin cesarja Napoleona o usodi velike armade. Tem pogovorom ni nihče sledil s tako pozornostjo, kakor Božičeva natakarios,* čeprav je znala le slabo francoski K«r je vjela, to je nesla na ušesa zvitemu hlapcu s Mestnega trga, češkotu. — Slovensko gledališče« Vsta j enj eu, ta veleinteresantna, pretresajoča slika iz življenja, se je sinoči dragic predstavljala. Uspeh je bil mogočen, tem večji, ker je bila predstava res krasna. Pred vsemi se je odliko rala gospč. R ii c k o v a, kateri gre v prvi vrsti zasluga na uspehu igre. Gospč. Riickova je že v mnogih vlogah pokazala svoje velike zmožnosti; v ojogi KatjuŠe se je pa prav posebno odlikovala. Vse ostale uloge v igri so le manjšega pomena, dasi so predstav-ljalcera in predstavljalkam prouzročile obilo truda. Vsacega ne moremo orne Diti posebe, pač pa je treba pohvaliti prav posebno g. Conskega in gospo Danilovo. Gospč. Ruckovi je bil vročen krasen šopek. — Iz bujske trdnjave. Piše se nam: V odgovor dopisunu >D >-moljuba« ali »Lažiljuba«. kojega ljudje ie več pod streho sprejemati ne ma- i rsjo. bodi rečeno, da naj bi ž!!n-dro\ci pomeli najpopred pred svoj mi prag*, kjer j« veliko več smeti, k*Wor p1 pri nas. Jaz roisl m, da se m»'«mo pričakovali, da dobimo duhovnika, bi nam prinese mir v faro. Pa var-ii smo se! Kakor vsi, tako tudi Torkarjev naslednik ne želi delati to, da bi se napravil mir v f*ri Spominjamo se še dobro laskavih besed s-d»njega Župnika, s katerimi se je vpeijal pri nas. Prvo nedeljo, ko ,e stopil na lečo, nam je pr bi ž 10 nekako tako-le govoril: Prišel sem med Vari pastirovat, pa ne iskat si bogastva ali delat prepir in sovraštvo med vami; prinesti hočem mir, spoštovanje in ljubezen med Vas enemu do drugega. — Kaj takega žuti iz ust moža ki mu je dolžnost in naloga govoriti le resnico, nas je v istini veselilo. Ali kaj pom»ga govorjenje, ko se pa to ni zgodilo, kar je župnik obeta), nego baš nasprotno. Kol kokrat se je že zabavljalo in pso* valo bujske kmete z lece! Le ti so )im najhujši trn v peti, ker so eni sajdelavnejših kmetov in žive lepo složno brez prepirov, so vsi za enega n eden za vse. Potem so pa tudi v*i vaščani od prvega do zadnjega narodno-naprednega mišljenja To je samo ob sebi umevno, da taki ljudje naši častiti duhovščini nič kaj prav se ugajajo. Povemo pa odkritosrčno, da smo se zabavljanja z lece na nas Bujane pren silili, in rečemo župniku z lepa, naj nas v bodoče pusti v miru, ? -.- zna priti do tega, kar je že zdavnaj prišlo v Ricmanj>h katere pa niso prav daleč od tu. Potem bo Bvoje psovke pripovedoval z lece cerkvenemu zidovju in ne več nam. Kakor za vse duhovnike, velja »Motu propric« tudi za košanske duhovnike m iz cele Kranjske, akoravno o tem ničesar vedeti nočejo. Pride pa čas, ko bodo morali vedeti, hočejo ali nočejo, in mi jim kličemo: Nazaj v cerkev in držite te svojega poklica, pustite pa pri miru vse ono, kar Vas prav nič ne brga. »Lažiljub« naj prenaša še nadalje take prismodarije in otročarije kakor je pričel, in zna v kratkem dočakati pogin in propad svoj, kajti če bo mu že danes prepo deduje, da se ga naj ne pošilja pod kakšno streho poštenih in pametnih ljudi, potem lahko vemo, pri čem da smo. Mi Bujani smo bili in ostanemo nepremakljivi pod zastavo narodne napredne stranke, pa če tudi vsako nedeljo naša duhovščina rentači, psuje *'■ razbija po leoi. In če tudi vso leoo razbije, nas ne spreobrne noben žlin drovec, najmanj pa Šusteršič, Krek ali pa Nace Žitnik. Drugi pot povem kaj več ter se poslavljam od žlindro vcev, prisrčni zbogom! Đujski naprednjak — Vegov arhiv. Gjsp de-fcan 1. Bizjau je ustanovil v Morav čah Vegov arhiv, za katerega so došla že mnoga literarična darila. Vse Čestitelje Vege, kateri imajo kako Vegovo delo starejše izdaje in ga ne potrebujejo, ka-or tudi gosp. pisatelji, kateri so, ali bodo objavili o Vi gi kak članek in tudi uredništva domačih listov, ki so in bodo še prinesli o Vegi članke, veati in be-'ežke, se tem potom prav vljulno prosijo, da bi doposlali Vegovemu a'hivu po en izvod dotičnih knjig, knjižic in ča*»opit4nv. — Razglednice izdane po« vodom I50ietnice rojstva barona Vege. Stotnik Kavčič Jb napraviJ v proslavo 150letn;ce Ve-6 vega rojstva načrt za razglednici, n* kateri je upodr>bl|ena Vegova slika obdana z vojaškimi in učenja-^imi emblemi, Vegov grb, Vegova hjjstna hiša in veličastna moravska tfcrkev. Razglednice se naruče (naj- manje po 100 izvodov) pri gospodu kaplanu M Škerjanou v Moravčah. Vegove razglednice se bodo prodajale na drobno po vseh boljših knjigarnah in trgovinah s pisalnim orod-|em na Slovenskem. Čsti dobiček je namenjen z« Vearov spomenik. — Poročilo in zahvala. Podpisani odbor poroČs, da je ma skarada »Ljudska veselica v Bedi cerkvi« dala čistega prebitka 200 K in da sa je od teh darovalo dijaški kuhi|i v Novem mest 130 K družbi sv. Cirila in Metoda pa 70 K. Vsled tega lepega uspeha izreka odbor vsem p. n. darovaloem in sotrudm-kom pri napravi veselic**, zlasti pa častitim damam za njih marljivo sodelovanje svojo najtoplejšo zahvalo. Odbor »Narodne Čitalnioe« v Novem mestu — Iz Novega metla smo dobili zeleno vejico, utrgano na Kr*usovem vrtu, sedaj prs st gospe Turek, kot znak spomiaduih dni, ka tere so tam imeli do ponedeljka, ko je zap*l 10 cm deb>*l sneg. — Umrl je 25 m. m v Gor nj*»m gradu hišni posestnik g Ferdo Machtig. Pokojuik je bil zelo inteligenten mož naprednega mišljenja in jet hil eden prvih, ki se )e postavil odločno na napredno stran, ko se je v gornjegradskem okraju pričelo napredno cbanje BI g mu spomin! — Zopet veliko poneverjanje v nemški posojilnici. D« imajo štajerski N-moi, ki so se tako zgražali nai Komnom, tudi svoje Dr<*zd»», pokazalo se je v posojilnici v St Rupertu ob Rabi. Načelnik in blagajnik t« po^ojilmoe j« bil župan Mihael W e i 9 s, po poklicu črevljar. V teku I-t j e» pobral ves denar v znesku 68.000 K iz blaga|ne, za d-nar pa je zaKgal ničvredne menice, ki jih je sam podpisoval. D* bi imel veČ kredita, začel je izdelovati lirn ifi presti žimo. To mu je dalo naslov »tovarnar«. Slepar je uil tudi crr*»fnik graške t^trovinske in obrtne zbornice. — Goriška trgovinska in obrtna zbornica si je izvolila za predsednika Jo s. P a t e r n o 1 I i j a, za podpredsedniki pa Josipa Ve n u t i j a — Akad. tehnično društvo „Triglav" v Gradcu priredi v soboto dne 5 marca v društvenih prostorih svoje 6 redno občno zborovanje. — Društvo »Vesna' priredi svoj prvi redni občni zbur 5 marca t. 1. v restavraciji R chter, Dunaj, III, Rennweg 1 — Razstava slovenske umetniške združitve na Dunaju prirejena v Mietkejevi galeriji, vzbuja obSno pozornost. Tudi »Neues W i e n e r T a g b 1 a ttoc je priobčil jako pohvaln; oceno o raz stavljenih slikarskih in kiparskih delih. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. V Bučki v cerkvi sta se božične praznike stepla Ivan Žumer in Ivan Lesar ter se obnašala tako, da so se ljudje spogledovali. Tožena sta bila radi motenja vere in pregreška zoper varnost življenja. Ob-Bojena sta na podlagi §. 303 Ivan Žumer na 14 dni, Ivan Lesar ua 3 tedne ječe. — Janez Okrošček iz St. Ruperta in Martin Skarja sta jo popihala v Ameriko ne da bi zadostila vojaški dolžnosti. Oglasila sta se sama. Okrošček se izgovarja, da ni imel denarja, da bi se pripeljal domov. Dobil je 7 dni zapora in plača 10 kron, Martin Škarja pa S dni z 1 postom in plača 10 K. — Takisto je bil obsojen Matija Divjak, ki je zaradi dolga brez dovoljenja odšel v Ameriko, kjer si je prislužil 1000 K, obsojen na 7 dni zapora. — Anton Jevnikar iz Kostanjevice se pa ni pravočasno zglasil. Bil je Že kaznovan. Zagovarja se, da se zvečer ni mogel zglasiti, potem pa je bil bo-lehen. Sedel bo 10 dni. — Vincencija Svigelj, 40 let stara, že zaprta v Begunjah radi detomora, je prišla po prestani kazni k Tereziji Zore, kateri je dala prej pisati, da je nečakinja oskrb-nikova. Bila je izvrstno postrežena in dobila še 20 K. Prišla je pozneje zopet in zahtevala 120 K, ki jih pa ni dobila, pač pa za vlak 2 K. Sodni dvor jo je obsodil na 4 mesece težke ječe, po prestani kazni pa pride pod policijsko nadzorstvo. — Ivan Komočar iz Kostanjevice je bil tožen radi motenja vere, ker je 24. decembra v farni cerkvi v Čatežu naglas govoril: »Far moli, hitro beri mašo!u Komočar trdi, da ne ve, če je izustil te besede. France Predavič je samo rinil, ker je bil v velikem drenju. Jože Salvič pa se zagovarja, da še pri pol maše ni bil; ve pa, da je Komočar prvi rekel: „Far moli!" Jožef Tolar je pijan prišel v cerkev. Obstane, da so se suvali. On se ni pri-dušal in tudi klel ni. Tudi besed: „Ta maša ni nič veljavna", ni slišal. Istotako izpove Ivan Tomše, ki se je tudi v cerkvi suval. Alojzij Rudolf, župnik v Cerkljab, je slišal med celo mašo hrup. Začel se je takoj po evangeliju. Govoričenje je slišal, a besedi ni razumel. Vsi ti fantje so bili že kaznovani. Državni pravdnik pravi, da ni bil to ni- kakorfien „spas" in zahteva, da se fantje obsodijo. Obsojeni so bili vsi Štirje enako in sicer vsak na 1 mesec zapora z dvema postoma. — Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Rudolf Erbežnik je 1. decembra 1903 udaril z jako veliko močjo Antona Simončiča in mu prebil črepinjo. SiraonČič je vsled otrpujenja moŽgan umrl. Erbežnik se je izgovarjal na silo bran. Županstvo je ubitega Simončiča popisalo kot pretepača prve vrste, Erbežniku pa dalo jako dobro spričevalo. Porotniki so vprašanje glede uboja zanikali, potrdili pa vprašanje glede prestopka silobrana. Erbežnik je bil obsojen na 4 mesece težke ječe. — Izpred tukaj&njega porotnega sodišča. Poauu hlapec Mirka Fmrijaričič, 9 Mariji - Golici (občina B<»dovec) na Hrvaškem dom*, votli je kot poštni voznik vs*ki drugi ah tretji večer pošto na ljub Ijanski kolodvor in od tod nazaj na glavno poŠto. Imel je ljubavno znan|e z n»-ko mlado služkinjo, katero )e hotel v zakon vzeti. A ker je vedel da njegova sedanja služba ni taka, da bi se mogla oba preživljati, vzbu dila se mu je misel, polastiti se kake denarne poŠme pošihatve. Na večer 12 listi p 'da peljal je okolu polnoči poštni voz na kolodvor. Ko je poštni (•luga skladal z brzovlakom došie po šiljatve, položil je neko denarno vrečo spredaj v voz in se na to za malo ći8% odstranil, ne da bi vrata pri vozu zaklen 1 To priliko je porabil Plorijančič in ai je prilastil eno denarno vrečo, katero je doma odprl a našel v svojo prevaro le srebrno 26 K vredno uro, katero je obdržal. Zvečer 10. grudna 1903 peljal je zopet, spremljan po dveh pt-štn h *iu gah. poštni voz na kolodvor. Spredaj v shrambi so bile tri denarne vreče skupaj zvezane. Med tem, ko sta imela slugi na zadnjem koncu voza opraviti, pretipal je Florijančič te vreče in se preveril, da morajo biti denarne pcšiljatve v njih. Prerezal je eno od teh vreč le* vzet iz nje 2 denarni pismi, v katerih ie biio, ka kor je doma prešttl, 3900 K gotovine Ta denar je zase obdržal, in rbenem potrebno za ženitev ukrenil Te tatvine so se sumičili mnogi poštni uslužbenci, in neki poštni ekspedijent, ki je isto noč oskrboval poštno ambulanco na vlaku, je bil radi te tatvine tudi nekaj dni v pre iskovalnem zaporu. Sele o kr. poštni nadkomisar iz Trsta je ukrenil pravo pot, in pustil policijsko nadzorovati < bdolženca. Florijančič je pred sodiščem odkrito priznal svoje dejanje in porotno sodišče ga je z cz rom tudi na to ker je škoda izvzemši 200 K, katere je porabil večinoma povrnena na trt leta težke z 1 postom na mesec poostrene ječe obsodilo. — J »žrf Levo, po domače »Kvedrov«, 18 let star, premogar iz Log« in Vincenc PetelinŠek, posest nika sin iz Perhavca, sta zvečer 8 grudna 1. 1. Čula v družbi drugih fantov pri mrtvaškem odru v Ore hovioi umrle vdove Marije Vozel. Rajmco so prišli tudi trije fantje iz Št. Ootbarda kropit ter so potem privedli k domačim fantom. Neko besedičenje je dalo povod, da je Alojzij Kos iz St. Gotbarda imenotal Peteiinška »smrkotoa«, kar ga je tako razburilo, da je rekel takoj, ko so okoli dveh zjutraj odšli St. Oodtnardoi domačim fantom: »fantje, pojdimo z* njimi, dajmo jih!« In res sta skočila Levo in PetelinŠek, sa njima pa drugi fantje in ko dohite Ignacija Grobarja, pravi PetelinŠek, sekiro vihteč nad Groharjem, Levou: »udari ga!« Ta pa je zavihtel kol in Gro harja tako močao udaril po glavi, da se je takoj zgrudil in izgubil zavest, dne 11. grudna zvečer pa umrl. PetelinŠek je na to še stekel sa Ko som, ter ga udaril s seairo po des nh rebrih, a ga le neznatno poško doval. Leve je svoje dejanje priznal, nasprotno je pa PetelinŠek odločno tajil, da bi bit on koga k boju nagovarjal. Porotniki s> vprašanja na krivdorek potrdili in sodišče je < b-sodilo Peteiinška na 4 Levoa pa na 2l/2 leta težke z 1 postom vsak mesec poostrene ječe; 8. grudna vsa kega kazenskega leta bosta sedela ▼ temnici ter imela post in trdo ležišče. —Mednarodna panorama. Poleg Aip in Krtom š je v naši monarhiji najzanimivejše gorovje T a -tra, za nas tembolj zanimiva, ker je na eni strani gorovja domovina Slovakov, na drugi strani pa Pollakov. Pa tudi sicer spaja visoka Titra vse naravne krasote v seb : mnogo t mnozv lenih do pošastno temnih jezer, takozvano »Morsko oko«, velikanski vodopadi, raztrgani, goli vrhovi itd. V vznožju pa so stari, mračni jelovi gozdi, bogata planinska fl — 99 60 100 — 100 — 10J-50J Blago 99 50 fc945 99 65 11A25 97 10 11690 100-75 100 — ion- - 1C0 60 10010 100-30 102- - z pis. ogr hip. ban. 41,° o obl. ogr. lokalnih že- 101-100-—! 101 — *>/»•/• obl češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. žel. 4°/0 prior. dol. Bet. . • -3°/0 n faž. žel- kuP- V 4l/a% avst. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. 1854 i/ /7 „ „ 18^4 tizske . . zem. kred. I. emisije n M og«\ hip. banke . . u srbske a frs. 100 — „ turSKe . . . . . Basilika Brečke . . . Kreditne „ ... Inomoške ,, . . . Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ . . . Salcburske „ ... Dunajske kom. . . . Đelniee. Južne železnice . . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske ,. „ ZivnoBtenske „ . . Premogokop v Mostu ,Briix) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe ČeSke sladkorne družbe . . 100-— : 1005' 98-& 9960 295-101 — 150 60 -'56 — 161— 2K> — 284 — 262-— 87-! 115 60, 463*— 81—! 78-— 66-1 2q 65—1 77- 101 — 101- 100 — 5*7 -10190 15160 261 — 163-30 300 — 230 — 267 — 11650 463 — 85 — 83 -71 — 53 - 8U50 76 25 77 25 II 629 25: 630 25 '1604—H614 — 626 I 627 — jI 734-1 736- -248- ! 249— i! 640 -, 649 — 392*76 393 75 18 5-1845-451 — 452'-370 ! 372 — 443-| 446 -141- 145 — Valnt«. C. kr. cekin...... 1131 1136 20 franki ...... 1908 mi 20 narke....... 2348 23.53 Sovereigus....... 2)98 2406 Marke........ 117*0 117 50 Laski bankovci..... 946' 94 70 Rublji........ 253 50 264 25 Dolarji........ 4H4| 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 1. marca 1904 Termin. Pšenica za april .... „ okt. 1903 . Rž „ april . . Koruza „ maj 1904 . . Oves „ maj .... EfVktlv. za 50 kg K 8 84 „ 60 „ „ 856 m ™ n n 09» , 50 „ „ 5 54 „ 50 „ „ 684 nespremenjeno. Znamenito, temnordeče, izvrstno, sladkobno, močno in zajamčeno pristno dalmatinsko krvno vino prodaja samo podpisana veletrgovina z vinom liter po 48 vinarjev. Vzorec franko, če se vpošlje poštna znamka za 20 vinarjev 48i 5 ). Meteorologično poročilo. M are ] Čaa opazo-vanja Stanj** barometra v mm, w Vftrovi HaoQ 1. 9. zv. 27 8 06 si. jvzhod sneg 2 7. afl. S. pop 730-6 33 9 0 5 63 brezvetr. al. j zahod oblačno oblačno Srednja vCeraj&nja orinale: 1-4° &rfo'.r»na tem pur at □ ra: 0 3% w 2^ arah : 11*0 *>m. Zahvala. Za mnogoštevilne izraze sočutja za Časa bolezni in ob smiti našega nepozabnega očeta, gospoda Matej Rooss-a se s tem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno pa si štejemo v dolžnost, izreči prelepo zahvalo preč. gosp. dekanu, slavni kranjski čitalnici, gg pevcem za ginljivo nagrobno petje, velecenjenemu meščanstva in uradništvn, darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so predragega nam pokojnika spremili k večnemu počitku. 605 Rodbina ROOSS-ova. Mesečna soba mebtovana, se takoj odda v dilni ulici St. IO, II. nadstr. Natančneje se izve istotam. 607 Lepo stanovanje se odda sa 1. maj.357*22 J J NagJas, Turiaširi trg št. 7. Trnovski mu dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom se sprejme pri 602-1 Oton Homan-u v Radovljici. Gospića ki ima veselje do trgovine in je zmožna priučiti se knjigovodstva, se sprejme v c. kr. tobačni glavni zalogi v Radovljici, m—i Lokal in 1 soba zraven za prodajalno ali pisarno, pripraven tudi za vsako obrt, se odda za 1. maj 1904 v Sodnijskih ulicah št. 6, na levo. Foizve se pri lastniku bide gosp. FRAN ČUDNU. 692-1 627-7 ki je vešč hrvatskega in nemškega jezika ter knjigovodstva. 604 -1 Polenovka sveža in dobro namočena se dobi v trgovini 446 - 5 Valentina Sitar-ja v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 8. zemljevidi rusko-japonskega bojišča v zalogi tiskarne J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Cena 20 *ln. za komad, po pošti 26 vin. Dobiva se v tiskarni in vseh knjigarne h. Vodja trgovine ki je zmožen slovenščine, nemščine in če mogoče tudi nekoliko laŠčine in ki bi imel vsaj 3 do 4000 kron kavcije, postane srečen, ako prevzame trgovino tik novega kolodvora ob Bohinjski železnici. — Pojasnila daje in pogodbe sklepa g. Štefan Podpac, trgovec v Javorniku, Gorenjsko. r.oo i Sprejme tudi v pouk iz dobre bise, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožnega. Linolej in povoščeno blago I prodajajo na «I«»l»«»lo uajrenrje 17H -14 Vzorci in ceniki franko Josip Pfeningberger-ja sinovi 'j;«"-"«»«'»»••»•'»■■■ »tuiuj I., AiiUt'rliof. Razglas. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje javno pismeno ponudbeno razpravo slikarska in pleskarska dela ter za ključavničarska, steklarska. Inštalacijo vodovoda na dan 12. marca t 1. ob 5. popoludne. Načrti, proračuni, pogoji in drugi pripomočki so razgrnjeni v tajništvu mestne hranilnice ob navadnih uradnih urah vsakomur na vpogled Ponudbe, v katerih je posamezne cene, kakor tudi proračunjene zneske s številkami in besedami navesti, je vložiti v določenem času zapečatene in opremljene s 5% vadijem, ki ga je določiti na podlagi preračunjeuih svot, v uradu mestne hranilnice ljubljanske. V ponudbah je tudi navesti, da se ponudnik vsem stavljenim pogojem popolnoma podvrže. Na ponudbe, katere ne bodo vsem razpisnim pogojem ustrezale, in na take, katere bi se pogojno glasile ali se prekasno vložile, se ne bo oziralo. V LJUBLJANI, dne 1. marca 1904. 608 JKcstna hranilnica ljubljanska. Elegantno mebiovauu me$ecna s©ba popolnoma odraslih in treznih se sprejme, Vpraša naj se v Metelkovih ulicah 19, od 12.—1. ure. 5*h prodajalko za trgovino z mešanim blagom »loven j ščine in nemščine v besedi in pisavi zmožno, sprejme pod ugodnimi pogoji v pritličju s posebnim vhodom se odda I takoJ Karel Hermann v Laškem Trgu. 8 I. marcem v Gosposkih ulicah 15. Natančneje se poizve istotam v pisarni, levo. 584—3 Gospodična praktično izvežbana v knjigovodstvu in korespondenci želi službe kot knjlgovocllteljlca, eventuelno kom-ptoir istioj a. 542-3 Kje pove uprav. „Slov. Naroda". Poskusite Varstvena znamka. Ogreva In oJ'vll« *c!r\ Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: Po '.kusa in zdravem učinku prvak likerjev. 6-50 EDMUNO KAVCIC, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. vrh. Odslej naprej ge toči pristni cviček iz pokusevalne kleti iz vinogradov gosp. V. Pfeiferja v Krškem in dobra starina iz leta 1900 iz vinogradov prevzviš. gosp. biskupa Strossmayerja vDjikovem. Za obilui obisk se najtopleje priporoča Skoraj nov dvokolesni motor je na prodaj za ugodno ceno. Kje? pove upravnižtvo „S1. Narod» Bospoiičie J ki se Želijo izobraziti v šivanju za do mačo porabo in krojnem risanju po najnovejšem sistemu sprejema Jranja Jesih Ljubljana, Stari trg št. 17 Stanovanje s 3 sobami in pritiklinami se vsled 1 potovanja odda 8 I. aprilom oziroma s I. majem. Eventuelno se tudi priredi za dvt stranki z 1 sobo, kuhinjo in dragim. Proda se tudi vrltin !e>pa. Več se izve: Prule, Sredina st. 12, pritličje. &h< Tvrdka M. Rosner & drug v Ljubljani m , išče za svojo pisarno praktikanta iz dobre hiše. Vstop takoj. Zmožen ti biti slovenskega in nemškega jezika 478-5 Fino, dobro in ceno esti in piti se more edinole „pri Rasbegerju" restavracija „pri belem konjičku** Wolfove ulice štev. 12, /Jucr-jcva pivarna. 471 Najfinejši guljaž za zajutrek = V sredini mesta! = AiMiSli strot na lest 2 516-1 z varstveno znamko „Orio Touls** da najlepše likano perilo. Dobiva se povsod v rdečkastih zavojih a 100 gramov vsebine .i*-.' laneno seme 7. v balah Zdravo........... 100 kg. pi*odaJatntA tam t*:i# po^ll (:<■■■«» s povzetjem po K 23-—. Pri večjih naroČilih primeren popust. A. Janekovic & Turčic trgovina z žiu.in iu zemeljskimi pridelki vsake vrste Sisek (hrvatsko). , Sprejema zavarovanja Človeškega živ- j ljenja po najraznovrstnejdib kombina- j cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje oa doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili Vsak Član ima po preteku petih let pravico do£dividende. V* vzajemna zavarovalna banka v Pragfi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave z m«nU«zl mIo« »(»Mito - imrudno ii|»ran». 3 25 Ve* pojatulU >Uje Generalni za stop v Ljubljani, £ei/ar pisarne so v lastne j bančnej hi&i ulloak &*< Zavaruje poslopja in premičnine pr I požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjujo takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder pcsluie Dovoljuj« iz Čistega dobitka ladatne podpore v narodne in obćnokoristno namene Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „ Narodne tiskarne D- 51