22. številka.
Ljubljana, v četrtek 28. jaiiuvarja 1897.
XXX. leto.l
Uhaja vsak dan «**er, izimfti nedelje in praznike ter Terja po pofiti prejfman za avitro-ogenke dežele za vse leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■eftee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr,, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje de Se le toliko vec, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od fiti ris topne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — C radništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Up ravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kaj bo s celjsko slovensko gimnazijo?
Ko je poslanska zbornica odklonila proračunsko postavko za celjsko utrakvistično gimnazijo, jo javno mnenje planilo po tistih malomarnih slo vaaskih poslancih, kateri so s svojo odsotnostjo prouzročili ta parlamentarni poraz in jim zanj nalagalo vso odgovornost. O dobri volji gre f* Bade nija, obraniti Slovencem toli važni celjski zavod, ni nihče niti v sanjah dvomil. Kako tudi! Saj so vender slovenski poslanci hodili za njim kakor ljubeča nevesta čez drn in strn, in opravljali, časih tudi na troske svojega ogleda in svoje veljave, celo posle parlamentarnih težakov, odatranjevaje s požrtvovalnim samosatajevanjem vsa polena, katere so razne opozicijonalne frakcije ministerskemn predsednika metale pod noge!
Prvotna razburjenost se sicer de ni popolnoma polegla, vender prodira čedalje bolj mnenje, da vlada glede odklonitve celjske postavke ni tako nedolžna, kakor se je mislilo iz začetka, da se je bore malo menila za svojo nevesto, katero sicer zagotavlja, da se ž njo poroči, kakor hitro se prekrsti na ime »jugoslovanski klub". Toliko je gotovo : da je vlada rasno hotela, bi bila brsz težav rešila celjsko postavko. Grof Hohenvvart je ministerskegi predsednika pravočasno opozoril na pretečo nevarnost, a vzlic temu ni grof Badeni niti prsta ganil, da bi se bili poljski in dragi zanesljivi poslanci o pravem času zbrali na bojišči. O dobri volji grofa Bade-n'ja torej se govoriti ni. Sicer se pa dobra volja samo v nebesih upošteva, dočim na sveto, in de posebno v politiki nima nobene veljave, ker so tu odločilna le storjena dobra dejanja. Zato pa ne delamo minieterskemu predsedniku nikake krivice, če ga dolžimo, da je odklonitve celjske postavke na vsak način največ sam kriv.
Morda je njegova krivda še večja, morda je svojo nevesto zaradi hipnega dobička kar izdal, zanašajo se na nje zaljubljenost in dobrosrčnost. Kazno okolnosti  utrjujejo namreč domnevanje, da
je bila odklonitev celjske postavke grofa Badenija celo všeč, da mu je kaj dobro došla, če je že ni sam pronzročil. Na jedni strani j« s tem Nemcem močno ustreženo, na drugi strani pa j« odstranjen predmet vedni razburjenosti, povod ostrim kontraverzam in parlamentarnim bojem, povrh pa ustvarjen bič, s khterim bo vlada vsaj nekaj časa lahko strahovala slovenske poslance.
Že negotovost, katera vlada sedaj glede celjske utrakvistične gimnazije, podpira to mnenje. Nihče ne ve, kaj misli vlada s to rti s tem zavodom, kateremu je izpodnesena ustavna podlaga. Zatrjevalo se je pač, da ga hoče vzdržati do konca šolskega leta, ali jasnega in obveznega ni vlada v tem oziru nič izustila, tako da ima sedaj popolnoma proste roke.
Prav zategadelj pa ni prezreti, kar poročajo nemški listi o najnovejšem stadija, v katero je prišlo to vprašanje. Javljajo namreč, da je bil šta jer »k i dež. odbornik in poročevalec o šolskih rečeh dr. Schreiner na Dunaji in pri ministerstvu dosegel, da se celjsko vprašanje reši v nemškem zmislu. Tega poročila pač ni tolmačiti dragače, kakor da hoče vlada celjsko utrakvistično gimnazijo opustiti, ne da bi v nadomestilo na obstoječi veliki gimnaziji ustanovila slovenske paralelne.
Sedaj se še ne da kontrolirati, v koliko je to poročilo resnično. Vlada molči, kakor da so vsi nje člani postali trapisti, a mogoče je vse. Kar je rekel Benjamin Disraeli o velikem Roberta Peela, da je namreč zalotil vvhigse pri kopanja, jim od nesel njih obleko in jo nosil kot minister, to velja — si parva licet componere magnis — tudi o grofu Badenija. Tudi on je pobral garderobo utapljajočega se grefa Taaff.-a in jo nosi sedaj kot ministerski predsednik. Kakor je TaafTa vse obljubil, kar je kdo zahteval, storil pa, kar je bilo mogoče malo, sicer pa skušal vsako stranko vjeti v kako past, tako postopa tudi grof Badeni. Slovenski svoji nevesti je obljubil že to in ono, da jo je odpeljal v lopo, a izpolnil še ni nobene obljube in zategadelj bi se prav nič ne  čudili,  ako bi se v kratkem iz
kazalo, da je dr. Schreiner res dosegel naznanjeni aspeb.
Ako si domišlja grof Badeni, da se Slovenci odpovemo celjski gimnaziji oziroma eventuvalnim paralelkam samo na ljubav vladi, ako meni grof Badeni, da se bodemo zadovoljili, če nam ieposlaje v odškodovanje za gimnazijo jedno meato v štajerskem dež. odboru, potem je pač slabo informiran ali pa jako kratkoviden državnik. Glede celjske gimnazije ni z nami kratko malo nič govoriti! Ta zavod ni celjskemu nemštvu kar nič na škodo, za Slovence na Štajerskem pa velevažna kulturna zadeva in neobhodna narodno-politična potreba, kateri se na noben način in za nobeno ceno ne odrečemo.
Razlogi, iz katerih zahtevamo ta zavod in tir-jamo, da mora biti prav v Celji in nikjer drugod, so žg tako in tolikrat premleti, da jih ni treba novic navajati. Ti razlogi so neovržni, priznale so jih že razne vlade in zategadelj je glede celjske gimnazije izključeno vsako pogajanje. Ako vlada ta zavod odpravi, ne da bi mesto njega ustanovila slovenske paralelke na veliki gimnaziji, potem naj se kar v naprej odpove vsaki misli na podporo slovenskih poslancev v bodoči zbornici. Jugoslovanski klub, za čegar ustanovitev se vlada tako intenzivno zanima, bo potem opozicijonalen, ali pa ga sploh ne bo.
Rajnki Grocholski je sicer nekoč iznkel krilate beseda, da »zaradi jedae gimnazije se še ne prestopi v opozicijo", ali če misli grof Badeni, da velja to tadi za Slovence, se zelo moti. Gtocholaki je navedene besede izrekel v imeni gtliških Poljakov, v času, ko je bila za Poljake jedna gimnazija že tako malenkostna stvar, da jim zaradi njo res ni In'o treba začeti opozicije. Toda nad položaj je ves drugačen, pri nas je sploh ni malenkostne reči, celjsko vprašanje pa je celo tako važna stvar, da smo radi nje pripravljeni tadi na najodločnejši boj zoper grofa Badenija.
LISTEK.
Originalni ogledi.
(Konec.)
Moški svet pri Sv. Jederti se glede značaja ni posebno razlikoval od ženskega. Tudi moški so se radi Nežikine sreče jezili, Češ, da je emancipi-lana, a to ni bil pravi uzrok njih jezi. Peklo jih je samo, da tista Nežika, katere nobeden iz njih ni hotel vzeti, ker ni imela nič dote, da postane tiBta Nežika soproga državnega uradnika in graj-ščaka, da postane dama, katera se niti menila ne bo za take moške, kakoršai so pri Sv. Jederti igrali w zmagaj oče leve".
Nekega večera sedela je krog honoracijorske mize v najboljši dentjedertski gostilni mala družba in seveda zopet razpravljala o Nežiki, o Bosni in zlasti o Sarajevu, pa tudi o Dalmaciji, koder leži grajščina še neznanega Nežikinega ženina.
Hkrati je vstopil v sobo visok mož. Na prvi pogled je bilo spoznati, da je commis vcvageur, toda pri Sv. Jederti niso bili niti vsi moški tako btatregledi, da bi bili na prvi pogled razločili trgovskega potovalca cd drugih Ijadij, kaj še ženske. Došli tujec je dob tel po vseh vonjavah Arabije, bil pomadizovan, in oblečen tako gigrlsko, da je obudil največjo senzacijo.   Tujec je seveda prisedel k ho-
noracijorski mizi in se predstavil v hrvatskem jeziku kot trgovski popotnik iz Zagreb«, potem pa mučil družbo z bedastimi dovtipi in neslanim pripovedovanjem romantičnih doživljajev.
V družbi je bil tadi občanski tajnik Srebotnik, najporednejči človek v celi fari, in ta je v svoji črni dusi, čim je spoznal, kake vrste poštenjak je prodajalec cikorije in riža, skuhal grozen naklep. Razodel ga je najprej tovarišem in ker je tem neizmerno ugajal, lotil se je trgovskega potovalca ter ga z laskanjem in obljabovanjem, da mu pojde pri kupčiji na roko, res pregovoril, da je prevzel ulogo „ženina" iz Sarajeva!
Srebotnik je na to stopil v bližnjo hišo, kjer je prodajal moko in kavo pošteni, a strašno nerodni mladenič Korle Cipela. Ta je bil zaljubljen v Ne-žiko, a nihče ni tega slutil in tadi Nežika ne, kajti zaljubljenec je bil bojazljive nature in se ni nikdar upal izpregovoriti besedice o skrivnosti svojega srca. Čakal je bil ugodnega trecotka, da bi bil izredel, četudi ni?esa sluteča Nežika zanj kaj čuti. Ko pa je izvedel, da je Nežika kompetirsla za mesto so* proge bosanskega državnega uradnika in grajščaka, izgubil je vse upanje in se klaverno udal v svojo usodo.
Srebotnik je tej pošteni daši zaupno povedal, da je prišel toli željno pričakovani Nežikin ženin, državni uradnik in grajščak iz Sarajeva.   Korle je
hitro zaprl prodajalnico in kakor vtter b .al na poŠto. V kuhinji je dobil gospo poštarico in jej za-šepnil na uho, da se mudi v veliki gostilni pričakovani ženin. S pošte se je seveda hitro raznese! glas o prihodu „ženina" po vseh drugih hišah in moški in ženske so se hitro odpravili v gostilno, ali pa vsaj pri Mi pred hišo pri oknu pogledat, kake vrste človek je ta državni nradaik, grajščak in centi!« c slovenskih deklet.
Gostilna je bila že do cela napolnjena, ko sta končno prisopihali tudi poštarica in NtŽika, obe praznično oblečeni.
Na potu je Nežika vsa zbegana vprašala poštarico, kaj naj z ženinom govori in poštarica jej je dala dober svet. Rekla jej je: Delaj se, da niti ne slutil, kdo da je. Zavijaj malo po hrvaški, saj hrvaški ni težko, pripoveduj mu, da ljubiš otroke in da so ti Dulmattnci in Bošnjaki najljubši ljudje.
Hrvaški commis vcvageur je v tem z nepo-8 nem no grandezzo igral prevzeto ulogj in zbranim gostom mečno imponiral, Ob splošni pozornosti sta vs!opila poštarica in Nežika. Srebotnik je koj naredil piostora pri mizi in predstavil trgovskega potnika kot pl. Oincalica, drž. uradnika in grajščaka iz Sarajeva.
Nežika je zaradila do las in točno ravnaje se po poštaričnili navodilih, zasukala konverzacijo koj na Bosno in na familijarno razmere dozdevnega ženina.
Drzavnozborske volitve.
Nemška liberalna stranka na Kranjskem skliče, kakor poročajo razni nemški listi, začetkom meseca febinvarja strankarski shod v Ljabljano.
*
Kandidature na Goriškem. Iz Gorice se poroča, da misli duhovnik dr. Fajdutti is Gorice kandidovati v furlanskih kmetskih občinah proti dosedanjemu njih zastopnika prosta Jordana, kot tretji kandidat pa se imenuju žapnik Zanotti is Fiamicella. V mestni skapini kaniidaje zopet dr. Marani, v velikem posestvu pa kandidujeta proti grofu Alfredu Coroniniju kot laška kandidata grof Henrik
Attems in grof A<fred Dub3ky.
* * *
Na Koroškem je ljudska stranka pridno pri il In. V mestnem okraju šentvidikem kandiduje dr. Arturja Lemischa namesto Elbla, v špita)sk>h kmetskih občinah Wernicka proti pristašu katoliške ljudske stranke Peitlerju. V peti kuriji mislijo koroški konservativci postaviti za kandidata škofijskega kape lana WeiaBa.
* *
Katoliška ljudska stranka j > tadi že izdala svoj volilni oklic.   V njem obeta, da bode delovala po svoji najboljši volji ia vesti ter v zavesti, da je tudi za svoje pol t čno delovanje odgovorn \ Bogu, stvarniku vReh stvarij.   Ta btranka se bade vedno poganjala za   pravo blaginjo  svoje domovine, za svobodo svete katoliške cerkve in za pravo politično sv«^ bodo.   NikrJar ne bode nehala nagla^ati pravice katoliških mater in očetov do šol j — in to ne mi sli   le ljrd kib,   temveč   tudi   srednje   ia vhoke šole, — in se po vseh svojih močeh za to potego vala.   Stranka pri  tem ne bode pozn:»la nobenih ozirov niti ra \lado,  niti na javno mnenje. Katoliška Ij'i 'ska fra i '•■. i hoče glasovati samo za t<-ko pogodbo z i1 • rnk". ki bode pravilna obema državnima polovicama, in ne bode dopustila, da še nadalje nosi nsši d žavna  polovica stroške za razvoj Ogerske. Pose boo katol ška b< :• inkn naglasa varčnost v državni upravi. Katoliška stranka bode skrbela za kmetijskn in industrijske delavce in se ne bude bala nobene       e, ako ti povrnejo zaželeni družbiui mir in ustavijo daljne prevratne težnje. Kitoliška stranka pričakuje san^o nt temelju narodnega mitu uspešni razvoj Avstrija in je zatorej za popolno io jedasko pravičnost   ve«»h  narodov, kar  pa  njenih pristašev ne h do oviralo, »ut ti  se za zavedne zastopnike nemških planinskih dežel. Koncem izraža oklic upanje, d v pojdejo volilui na vol šće zbrani okrog zastave, kat iro so razvili šk>. f;e na katcIi3kem shodu v Sol Dograda.
*
Na Moravskem so liberalci 86 močno naveličali političnega d •■lov na, ali so se pa ljudje njih naveličali. Chlnmecky, Proskcvv t.z, pl. K ogel, F.iX, Habermann, Wtinniuk in Beer ne kandidujejo več. — Češka klerikalna stranka na Moravskrm misli pri državnozborekih velitvah samostojno postopati Postavila  bode  Svoje kand d - te proti k<indidafom
češke narod as strank«, kjer ima le kaj upanja do zmaga. Dr. Mernik ia Tonček as kandidujeta več. Za peto knrijo v Brna kandidujejo Čehi dr. Henrika Dvofaka, nrednika „Moravske Orlice*.
Te dni je zboroval v Tešinu zaupni shod po vodom državnozborskh volitev. Shod st je izrekal, da bodo Poljaki zahtevali, poljsko oziroma češko nradovanje v vseh uradih, osnovo poljskih oziroma čeških srednjih, strokovnih in obrtnih šol. V političnem oziru zahtevajo Poljaki popolno občno, direktno in jednako volilno pravico, odpravo sedanjih kurij. Občna volilna pravica naj se raztegne tadi na deželni zbor in druge parlamentarne saatope. V socijalnom oziru se je izrekel shod za izdatne reforme v prid delavcev in izdatno varstvo v prid poljedelstvu. Na podlagi tega programa se je sestavil osredni volilni odbor.
Sleško veleposestvo šteje sedaj 49 volilcev, ki volijo 3 poslance. Ti možje so pač jako dobro zastopani, kajti na 16 šleškega veleposestnika pride jeden poslanec, na kacih GO 000 volilcev nove kurije pa tudi jeden; pa se hoče trditi, da državni zbor izraža mnenje prebivalstva.
V Galiciji je že aačetek volilnega gibanja pokazal, da se bode ondu volilo s pritiskom vlade in gospedojočih strank. Jedva so volitve razpisane, že se je poslala sodišču v Kolbušovv neka ovadba proti kandidata kmeteke stranke pete kuriju, Szajerja, radi hudodelstva, da onemogočijo ali vsaj oteže njegovo izvolitev.
Po zakona ni treba naznanjati volilnih shodov, ko so razpisane volitve. Kdo bi ne mislil, da to velja tudi za Galicijo. T da onda je drugače, shedi se ne smejo vi si t i, dokler orožiiki ne izvedo, da so volitve razpisane. V Kybelanzn so orožniki razgrnili volilni skod kmetske stranke. Ko so jim sklicatelji oporekali, da so vol, Ive razpisane, so rekli orožniki, da še ničesa ne vedo o tem.
*
V petem volilnem okraja na Dunaja kandiduje za peto kurijo na svojo roko nrednik časopisa „Politlsche Fragmente* II ms Beratb. Berutha so bili p -gnali s katoliškega shoda v Solnogradu, ker se je glede kapitalizma držal načel, ki so jih nekdaj imeli papeži in cerkveni zbori, ne pa tacih, kot jih imajo sedaj, ia je bil pr.peljal na shod nekega da najskih socijalističnih vodij, nadsjajoč ga tako pti dobiti za krščanski socijalizem. Ker je Beruthov krščanski socijalizem nekoliko drugačen, kakor je Laegerjev, bode dunajska krščanskosocijalna stranka proti tej kandidaturi napela skrajne sile.
* * *
Danajaki magistrat si očividno prizadeva, da bi več delavcev pripravil ob volilno pravico. Tako noče upiaati mej volilce delavcev, ki so se posled njega pol I- ta selili iz jednega konca mesta v dražega, ako od policije ne prin-so vseh potrdil, kje so prej stanovali. Nokemu delavca so odrekli volilao pravico, ker je bil peslednjih šest mesecev poklican
K lo bi zamogel poplati ta pri/.or. Okrog mize ao s*ali ali seleli domačini in zijali, za mizo pa je sedela poleg „ž"ninaB N-žika in poslušala, kar je mož bflBoJičil. Trgovski popotnik je seveda laga!, nniramno 1 g^l, a nobeni „ientjeelerski ne dolžnosti" ni priAlo ca mis» 1, da je to le komedija. Končno je „ženin" začel ie praviti s/oje „dovtipe", vmes pa dvoril Nežiki in poštarici, vprašal, če ima Než<ka k • dote in ee 1 lal jako zadovoljnega, da je nima nič, ter viliko govoril o svojih otrocih, katerim je neki že povedal, da jim pripelje novo, lepu in dobro mamico.
Nežika je bila sročna, nepopisau srečna. Ponosno je zrla kreg pebe in z zadoščenjem mctrila vse tiste, o katerih je vedela, da jej ne privoščijo te sreče. Ia z njih obrazov je čitala, da so jej za vidni, da i h jezi, ker dobi tako finega, izvrstnega moža, in to jo je navdajalo z rrdostjo.
Vtčer je bil prav za prav sijajen triumf Ža Nežtko.   To to čutili in priznavali vsi navzočniki. Govorjenja in vedenje uavzočnh gospo iti goepodič n je pričaio, da zmatrajo N*žiko kot nevesto bosan eke&a gospoda za prvo damo mej njimi.
Precej porno zvečer se je družba razšla. Komaj sta bili poštarica in Nežika zapustili kr mo in „ženina", ka'eri je za naslednji d.n napovedal svo;o „vizito8, začdi SO zadnji odbajalci nekaj govoriti o uprizoreni „komediji". Hkrati so vsi vedeli, kako je bila Nežika speljana in vsi so se jej smejali,
vsak je hitel k s/ojcem in jim povedal novico o prodajalcu cikorije, kateri je nastopil kot državni uradnik in grajčak iz Bosne. Zx dobro uro je vse mestece vedelo za to stvar in vse se je rogalo ubogi Nežiki.
Jeden pa se ni rogal Nežiki, je ni opravljal in zasramoval, kakor vni dragi, nego iskreno po-miloval. To je bil pošteni Korle C.pe'a. Ko se je prepričal, da je bila Nežika res žrtva porednežev, zbral je ves svoj pogam in šel na pošto. Dobil je še poštarico in Nežiko še v kuhinji in jima vss povedal.
Kdo bi popisoval jezo poštaričino, žalost in togo Nn.uk:no. Poštarica je psovala in se rotila, da se maSčuje, Nežika pa je jokala, tako milo, da je začel jokati tudi dobrodušni Korle Cipela. Že to je up'ivalo na Nežiko jako tolažilno, a Korle je pozneje začel Nežiki tudi na uho šepetati to in ono in jej naposled obrisal objokane oči ter po ljubit cvetoča ustna.
Šantjederski poštenjaki moškega in ženskega spola so drugo jutro koj po vrsti prihajali na pošto. Vsak je prišel s porednim usmevom, da bi se malo pošalil, a vsak je odšel z dolgim nosom, sila presenečen, izvedši, da je Nežika le, da bi se šalila, prišla v gostilno, kakor je le za šalo bila pisala v Bosno, sicer pa da je srečna, nevesta — Kor-leta Cipele. V.
k vojaškim vajam, osi, da ni bival nepretrgoma na Dunaja. Tako se postopa pod gospodarstvom krščanskih socijalistov, ki se tako radi ponašajo, da so sa ljudske pravica. Na Dunaja bode hud boj v peti kuriji mej krš'anakimi socijalisti ia socijalni mi demokrati. V četrtem volilnem okraja v peti kuriji kaniidaje sam dr. Luegar.
V rjllllljailf, 28. januvarja.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Da se j« tako hitro sklical državni zbor, tema je baje bilo povod to, ker Ogri žele, da ss hitro dožene pogodba. Takoj, ko se snide novi državni zbor, predložila mu bode vlada načrt nove pogodbe. Hkrata se pa predloži načrt nove pogodbe tudi ogerski zbornici poslancev. Nam se to ne zdi po vse vero-jetno, kajti do tedaj bodete javaljne obe vladi o pogodbi se sporazumeli. Mnogo upanja pa ni, da bi ss letos že dognala pogodba. Novi državni zbor bode gotovo še upornejši, nego je bil sedanji. Prišlo bode v zbor več odločnejših mož, ki se ne bodo dali vladi voditi. Tudi še ni gotovo, da bi znal Badeni pridobiti Cths za pogodbo z Ogersko. Krščanski socijalisti se bodo tudi morali z vsemi silami opirati, ako ne hote zgubiti vsega zaupanja pri svojih volilcih. Baron Banffi bode pa tudi našel hud nprr mej ogersko vladno stranko samo.
Ogerskemu ministerskemu predsedniku preti opozicija s tožbo pri sodišču zaradi rušenja pismene tajnosti. Stvar je tudi v zbornici poslancev vzbudila veliko vzbarjenost. Neka gledališka igralka je v Budimpešti najela stanovanje, v katerem je poprej imela pisarno ljudska stranka. Našla je sveženj političnih spisov. Dala je je svojemu možu, ki je ja izročil glavnemu uredniku časopisa „Napio". Ta je je izročil nekemu ministerskemu uradnika in poslednji je js dal ministerskemu predsednika. Mej temi spisi je bilo pismo poslanca Blaskovicsa, iz katerega ss da posneti, da ste pri volitvah ljudska in narodna stranka druga drngo podpirali. Ko je narodna stranka to hotela utajiti, je ministerski predsednik prečital dotično pismo, ns brigajoč se, kako ga je dobil. Mej opozicijo je to seveda vzbudilo grozen hrup.
Bivši sultan M ur a t je oseba, o kateri se sedaj največ govori v Turčiji. Odstranili so ga bili ob svojem časa s prestola, ker se mu v glavi meša in sedanji sultan ga ima nekje zaprtega. Sedaj ss pa nakrat po Cirigradu in tudi po drugih krajih razširja novica, da je Murat popolnoma zdrav in pri zdravi pameti. Ker je on pravi kalif, ns pa Abdal Hamid, ima poslednji velik greh, ker ga ima zaprtega io mu ne prepusti prestola Hudo pa greši vse mobamedaneko prebivalstvo, ko to mirno gleda. Take govorice razširjajo gotovo le nasprotniki tedanjega sultana in skušajo s tem spuntati priprosto prebivalstvo Sedanji sultan v višjih turških krogih nima dosti prijateljev, izimši nekatere dvornike, ki so na naklonjeni iz sebičnosti. Udan mu je pa priprosti narod, ki ga čisla, ker vidi v njem pravega kalifa. Če pa ljudje pridejo do prepričanja, da sedanji sultan ni pravi kalif, utegne priti do ustaje. Kdo ve, če v kratkem ne izvemo, da je Murat prišel na prestol, ali pa, da je nanagloma umrl, seveda vsled tega, da ga je dal sedanji sultan zadaviti.
Socijalist ion o gospodarstvo. V Belgiji imajo v več občinskih zaetopib socijalisti večino. Ker imajo po belgijskih zakonih občinski zastopi jako obširen delokrog in so precej neodvisni od vlade, bi bili imeli najlepšo priložnost pokazati, kako mislijo zboljšati stanje človeštva. Dosedaj pa še niso ničesa znatnega storili in voliloi postajajo ž njih upravo že nezadovoljni. Najprej so v večjih oblinah odslovili vse prejšnje uradnike in jih nalomestli a somišljeniki. Posebno boljša mesta so aocijalistični vodje zaee obdržali. Nadalje so z občinskim denarjem podpirali svojo politično agitacijo in štrajke. Občinske blagajnice so že popolnoma izpraznili ia pričakovati je, da jih pri novih volitvah voliloi po-ženo iz občinskih zastopov.
Spance zadevajo vedno nove nadloge. Znano je, da imajo Spanci v Severni Afriki nekaj posestev, ki meje z Marokom, z mestom Melilla. Spanci z Maročani niso v posebnem prijateljstva, kar dokazujejo mnogi boji mej njimi. V Menilli so Španci po navadi imeli 4000 vojakov, sedaj jih imajo le 400, drage so odposlali na dopast, da se kaj pri-štedi. S prištedenim denarjem hočejo Spanci sezidati gledališča in kazino v tem mestu. To so pa Maročani izvedeli in jeli hoditi na rop na špansko ozemlje.   Odpeljali so Spancem že mnogo Živina,
Španski listi jako ostro pišejo proti ipansk: upravi, ja je pomanjšala število voskov v Afriki. O ne ral Alcaetero je postavil skoro vas vojake, kar jih ima na razpolago, na mejo, a jih js premalo, da bi mogli braniti prehod vojevitim Maročamom.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. janavarja.
— (Shod zaupnih mož katoliško narodne atranke) se vrši danes Udeležba je precej številna, s'aati js prišlo mnogo duhovnikov. Glede kompromisa vladajo kaj raalični nacori. Zmernejši element so za kompromis, radikalnejši pa agitojejo živahno proti vsakemu poratu »ljenju.
— (Društvo „Pravnik" v Ljubljani) ima kakor smo že naznanili, jutri ob 1/l8. uri v društvenih prostonh v RNarodnem domu" svoj občni Zbor. Ker je to prva glavna skupščina, katero ima društvo v svojih lastnih prostorih, želeti je prav obilne udeležbe.
— (,Glasbena Matica*) Prvi glasbeni večer bo v četrtek, dne 4 f«bruvarja t. 1. V čitalnica dvorani „ Narodnega doma". S. dalnjeio: go*podčnn Hiii•. nki. Ševlikova, operra pevka slovenskeg« gla dališča; g spodje: Engelbert Gangl, Josip Č^rio, (harmonij) Karol Hi ffrneister (klavir) J. a.p Vedral (vijolin«) in oddelek društvenog* j evak« ga zbora pod vodstvom g Josipa Crioa V^pored: 1. a) Fran Scbub r- : »Bog moj pastir", čveteteglasen ženski zbor s spremljevanjem klavirja, b) K-r, 1 Rs necke: „Pozdravljena pomlad!" trnslasni žersii zbor s • premlevanj« ui klavira. 2 H pl. Kam: „V Roz k 6 u", pesem za višji glas, s spremljevanjem vijo-line hatmon ja in klavirju. 3 E Greg: Sonata za vijolino in ki«vir, G dur, opos 13. 1 L oto dolo roso — Allegro vivacp. 2. Al^«rttto tr»nqaillo 3. Adigro aaimato 4. Z) Fibich: Povodni mož, mslodrauci na beseda J K.bena, (p evel Kr Gestrin ) 5. P. Hm i za sopran s »preglje vanjam feUviria: i) Aa'oi Foerst-r: Vprašanje, b) Karol H rT_a*iHter: a) Nurcisuv cvet [i) Večerna pesem y) A«at 6. Rob. Scbumann: a) „Pevec", b) »Lopa Nada", mešana zbora Zsfetek točno o*> 8. uri zvečer.
— (Taki so pač!) Bližajo se volitve, d>n s je snod ziupo>h mož ka»oi>ško-oarodoe a ranku, od katerega je odvann, bodo-li volitve t - k I o mirno ali pa h.> raznname '.jut boj a L ubijani se za v-h to malo meni, Ljubljana se zanima samo za najnov^jlo „senzacijo', za batrga — konja, katari je včeraj z dolgm črnim suknoin pr^grujtin stopal pred krs'o podtuar'a'a Hrg^du a. Teim konju se ljudje niso mogli načndif. Koi>štatovali so, da se je držal i it■> žalostuo, da je glavo nosil povešeno, in tako tožn i gledal, kakor da ve, da je omrl nj-g-v gospodar. Stari vetcrenci so pogrevali ginljive legende o konjski zvestobi, občinstvo pa je resno pretres cvalo vpr.ii a ije: kaj bo s texn konjem. Velika več.n* je trdila, da je zvesti konj obsojen na smrt. da ga vojaki po pogreba slovesno ustre'š. Kolik.) debat jO bilo včerai o tem. Po vseb gostilnah iu kavarnah se je rešeta Io to »praŠ*nje ponekod prav biiru.^, prišl i je celo do stav za toliko in toliko litrov vina, :a kdor je trdil,  da se krnja  čisto nič ne zgodi, k
večjemu, da pride na prodaj, ee je huio zameril •zlasti starim voak>m.   Taki ho pač Ljubljančtj>j»!
— (Konec prvega poletja) na Lunljamkih Ijudbk'h in  sri-dnjih šolah je doLčen na obeh dne
13. f b UVHTJB.
— (Pomočniški zbor kovinske zadrugo v Ljubljani) pr«redi plezalni venček dne 30 j.i. u varja t. 1 na korist bolniške blagajnice pomočai-škega /.bora v steklenem salonu kazioske restavracije. Biag^jna se odpre ob polu 8 ari, zaiVt^k ob 8. uri svočer. Vito mina: Za goepode 50 kr., za 'dame 30 kr., G »dbo oskrbi c. in kr. pešpotk št. 27. kralj Belgijcev. VeleduJnira predplačilom so v oči gled dobwdrl(*en»u namenu ne stavijo meje.
— (Tatvina.) Neznan zlikovec je trgovcu gesp. •A DruŠkuvk'u odnesel iz prodajaloice železen navoj, vreden 12 «ld
— (Zdravstveno Btanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23 januvarja kaže, da je bilo novorojencev 24 (= 35 64 °/90), mrtvorojenec 1, 'umrlih 22 (=32 07 °/o0), mej njimi je umrl za otročico 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov «2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=318°/,), iz zavodov 7 (=28°/,,). Za infekcijo/, ni na i boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 1, za škarlat'co 4, za dušlji-
vvim kašljem IG, za vratino 2, za varicello 1 oseba.
,       — (Vižmarje v nevarnosti ) Piše se nam : Danes zjutraj ob dveh je jelo goreti na poda posestnika Fr. Pipana v ViŽmarjih.   Prgorelo je vse seno, vsa slama, veliko lesa za   sodarsko rabo itd. Škode je nad 2000 gl. To vse še ni nič posebnega. A posebno je to, da ao ljudje sneg v koših 'skupaj znašali,  ker ni vode v vasi razen kar jo pripeljejo iz 20 minut oddaljene Save. I a sodeč iz Save dopeljane vode je pa vsak po cestnik branil za svojo hišo, če bi bilo potr ba, ker |je bila nevarnost za  vso vas velika, kajti piskre je neslo pri oknih v poslopja, da so ljudje
okna morali z deskami zabijati, če ao hoteli, da se )im ne vname. V vsi vasi s 64 £tev:lksmi imajo le par vodnjakov. Ni čuda torej, da je pred kacimi 20 leti skoraj vsa vas pogorela in bi bda dinvs tadi, če bi n- bilo snega na strehah in vrlih šentviških ogoj«gascev, ki so z veliko požrtvovalnostjo ogtnj lukaliz rali. Vižmarct *e ravno sedaj prav po tegojejo, da bi napravili vodovod z bližnjega hriba, ki bi dajal zdrave pitae vode Ijnd m ia žžviai in pa ob času nesrečneg« ognja. Naj bi torej oni f k'orn, ki imajo pri tem veljavno besedo, hitro in izdatno prikučili Vižmarcem na pomoč, da dobe čim pr- je tako nujno potrebni vodo*rd l
— („Narodna čitalnica" v Črnomlja) pri« redi dne 2. febravarja Vodnikovo svečanost s sle« dečim vzporedom: 1. A. Frhchkovrts: Koračnica; 2. Tel-gram veseloigra v 1 dejanja; 3 J Faulvvetter: Potpourri Quadr.l!e; 4. A. Nedved: „ Nazaj v planinski rej, iBAŠan zbor; 5. Vodnika, deklamuje gdč. O Hšnng; 6. V. Parma: .Pozdrav Gorenjski", valček;   7   H  Sattn«r:   Premem ha", mešani zbor;
8 „VpraSrš, i.'am da sera Slovenka", mešan zbor;
9 S-iftjni pl^s Točko 1,3.6 izvaja mastna g< dna ua le* ' od vcdetvrm g Fr Taderi, pevske točke vodi g R Sohiller. — Uitopriina: za člane prs»m. 30 kr., za obitelj 50 kr ; za nečlane posam. 50 kr., zh obitelj 80 kr. Začetek ob 8 uri zvečer. Prest ri g< etilne BGred*, drn^tvomki imajo pravico nedra štvenike h* boj pripeljali.
— (Narodna čitalnica" v Vipavi) priredi dna 2. f^bru^arja v prt sorih g. Aot Perhavca v „Tabru" v Vipavi Vodnikovo veselico. Vzpored: l. „Pol vina. pol voJe", veseloigra v jednim de janja. 2 „Novi Salomon", ftaljivi trospev. 3 Ples. Pri plesu evira orkester E1. Eizmiin U^top k plesu j»» d »voljen izklju'u i le povabljeoim. Z ičetek to<'no ob l/t8 ari zvečf-r. Uitopnina 30 kr., sedež 20 kr., n<lo>nra k plesu 1 g»d
— (Iz Senožeč) po nam poroča: Trgovski pomočniki prirede s ;i i r- ;:i fodelovanjem pevskega zbora iz Št. Vida dne 2 febravarja v prostorih pi vovarne g >«p. Lebnunna vesel co Vzporsd: Petje, fomb la z lepimi dobi'ki, prosta zabava in pl^s Pri plesu svira godba na lok Uitopnina k petju in tomboli 30 kr, k ;n 50 kr. Začetek točno ob pol osmi uri zvečer Cisti prebitek je namenjen ga eili.emu društvu.
— („Celjski Sokol") priredi letošjjo m«s«a rado *a postno nedtljo dne 28. f bruvarja v veliki dveraoi .Narrdnega dema", Pri ma^karadi bodp Rviial večji oddelek vojaške godbe 'z Ljubljane. Z ozirom na to, da se hi de vršda t» maskarada v prvič v krasni d<--craui „Narodnoga dom:." in z ozirom Da to, d* nima ;sta letos pontbieira značuja, /ar tli čts^r ie tndi maebiranj^ neprisiljeno, je pri-čhkovuti v uogrŠt^vil-^e udeležbe, zlasti- (d slavnega občinstva v okolici. Podrr>bn sti sa naznanijo pra vi časno K lor bi iz k» t. r» u' • koli vzroka ne dobil v»b»la, naj s^ blagovoli i gl *si^i ?a isto pri društvenem tajniku BCljsk»ga S)ko!a".
— (Umrla) je v Gradci g Ič. Enu K ome I pl. Sočebr;-n, hii pokf^jne0'a m j >rja in slovenskega pisatelja   Koaiela   pl. Soi^ebraaa,   v starosti 24 let.
— (Iz koroškega dež  zbora)   Novi dež. zbor je pri volstvi v odsoV.e slovenske poslanca po vs-ra prezrl.    Volil   je  pač  pod. Marija v brezpo j^einVni ver^fikacijski   iu  gospodarski ods:k, drage poslance  pa  popo'n ma  izključil  cd delovanja v ol9ekih
— (Brezvesten kapitan) Tržiška oblaetva so začeli Htr gi preiskavo v zadevi, katera, če je rtsaična, je juko škandalozna in zlssti za paro brorlno družbo BLlyia malo častna. Kapitanu LI y lovega parnika , Vodu s" «.e očita, da je v Ka np;i vzel na ladja 19 D.uzov, kateri so utekli iz turške vo.,ske in še pridružili kreškim u tašem Po u'tanku je ostanki cHrednji o i bor to b-gu .o hotel rešiti in jim zategadelj plačal na ladiji p t na C'per. Ni o t >:ku Riduni nta pa kapitan in avstriiski pedkonzul C<slli to bgine izročila turški beričem.
— (Razpisane Blužbe) V«č mest fi lančnih konceptnih praktikantov pri finančnem ravnateljstvu v Lub'j;.n' z adjutom le t nt; 50O gld. evnntaveloo 600 gld.   P/cšaje fi i. ravnateljetiu v Ljubljani.
* (Kanonik in medved) V parku malom r-kega metropolita v Lvovu sprehajal se je te dni kanonik Capohki. Hkrati je videl pred seboj veli kega medveda, kateri ja bil u3el iz metropobtovega midvedjeka. Seved* je gosood kanonik bežal, a medved jo je udaril za njm ia ga ujel. Baš ko je bi medved prijel kanonika in mu strgal sutano, prihiteli to slegi kardinala Si mbratovvicza in redili kanonika iz roedvrdovih t'c.
* (Velikansko sleparstvo) Pri okrajnem Rod šči v Stani-1 u sedita v zaporu dva gospoda, katera Eta tekom jednrga leta ogoljufila nekaj ljudij za več nego milijon goldinarjev. Ta dva sta: Upravitelj posestev in cukrame v Tlumokn Guminski in knjigovodja Pietruski. Samo velepcseitniku Jahnu sta za repo ostala dolžna 900 000 gld., ogoljufala pa še mnogo drugih ljudij, celo delavce ia dekle. I).'u. r eta na vsak način debro epravila, kajti sodišče se zaman trudi, dobiti ta prisleparjeni zaklad.
* (Energični dijaki) V Bordeaux<i je navada, da ;e na d .n inavguracije vseučiliškega rektorja slavnostna predstava v gledališča.   Letos eo
vse odliČcejš« p; os tore v gledališču zavzeli otl ajelni kr.gi, profesorji ao ss morali zadovoljiti ■ slabšimi prostori, d'jaki pa na predstavo sploh niso bdi povabljeni. Vsled tega so dijaki uprizorili najprej veliko, proti rektorju naperjeno demonstracijo, potem pa poskusili a loma priti v gledališče, da tadi tam prirede kak Škandalček. Dijaki so redarje s kamni naganjali, jim metali popra in tobaka za nobanje v oči in se niso niti umaknili, ko so začeli gasilci iz brizgalnic nanjo na vso aiy'- brizgati. Se le orožniki-konjeniki  so  razgnali   razgrajajoče dijake.
* (Egiptska justioa) ,Ageaca Hivas" javlja, da js dal zapovednik neke policijske postaje v Gorenjem Egiptu osem hudodelcev, kateri so ma pn4li v roke, kar žive sežgati Umevno j , da \m ta barbarski čin obudil največjo ogorčeoost pi v • u sve-u, toliko bolj, ker dotični polcijiki zapo?edi<k ni kak divjak, nfgo omikan Anglež.
* (Zima v Aziji) U Carigrada pe poroča: Dočim je tu najlepša pomlad, vlada na azijski strani strahovit mraz. M noii teden je neku postna karavana, ko je šla čez prelaz pr A »tu ponesrečila. Zasul jo je snežni phz. Samo j-<J ■ •■ potn;k in je-il"n karavano spremljajočih orožnikov »ta ntakla, 24 pdn kov in 3 orožatke pi ja sneg pokopal in ž a ji mi 46 konj. To se je zgodilo v kraju, koder snega c r ne poznajo, dočim ga je letos zapadlo na rret'e vieoko.
Književnost.
— ,0 mraku, pesmi za srednji glas, spremljevanjem klavirjau zložil Karol Hoff-m e i b t e r , tako je naslov novi obsežni in jako lični glaBbem izdaji slovenskemu občinstva že dobro znanega mladega skladatelja, katero je založil podjetni knjtgar L Schvventner v Brežicah. G. H ff meister je s to isdajo vnovič pokazal svojo v-liko glasbeno  nadarjenost.   Zoirka i h « j: i  štiri pesmi:
1. Poletna noč, po b-isedab K Schnre-Vrhlickega,
2. O takrat! po besedab A. S >vs, 3 P o d s n e-gom, po J Machn be3fdah id 4 Večerna pesen, besede sp sal J*r. Borecki. Vse štiri je poslovenil prav izborno g Fantek, a podložen je tudi izvirni češki tekst. Ljubiteljem široko naloženega petja bedeta uttrezaJi najbolj 1. in 4. ki sta bolj melodični, prijateljem glasbene deklamacije pa 2. in posebno 3, ki je jako karakteristična v pevskem H Iu, k ■.!* r tuli v spremljevarjo. Hotlmsistrove skladbe niso pmann p i šabloni, diči jih prava glasbena ' t' dnost, zato ne morda zde a a<l i;m pevcem neki 1 ko Ušks, preverjeni r<a smo, da jih bodo s nekolikim trncLm zmagovali tudi manj izurjeni pevci. S pravim veeeij^m pa bodo segli po njih vsi pevci in pevke, ki imajo upobobnoet, aglobiti se tudi v nekoliko '«>•'. <« ukladbo in jo i. -daašati po inteooijah skladatelja. Ker so pesmi pisane za srednji glas, k < t i ."i f' * i tudi v tem oziru a^tregel živi po trebi, ker za visoki glas (sopran ali tenoi) imamo že mnopn več ekl»db nfgo pi za srednji (<aeszo90-pran ali bariton), transponirsnje pa prizadeva vedno dosti truda a'i stri škov. U Janja oblica in tisk sta prav liČoa, kakor emo že navajeni cd tirme J K beri na Duiiaji. Naj bi prav pridno segali slovenski pavi.i in pavke po tej najnovejši izdaji, kateri je cena 1 gld in tako vspcdbnjali skladatelja in založnika k daljnemu dilovanju
Biz oj a,T7"1^0-
Dunaj 28. janu varja. Uradni list prijavlja daius sankcijonirani iitiaiični zakon za 1. 1897. in patentni zakon.
Dunaj 28 januvarja. BNeues Wiener Tagblatt" prijavlja popovor, kattri je imel jeden njegovih sutrudnikov z nekim uglednim in uplivnirn Češkim veleposestniškim poslancem. Ta je rekel, da sklene dtž. zbor češki na jesen adreso, s katero bode zahteval, naj se cesar da kronati za Češkega kralja. Vlada je neki s tem zadovoljna, iu je obljubila, da se bode kronanje vršilo leta 1898.
Dunaj 28 januvarja. Za volitve v peti kuriji se razdeli dunujsko mesto na 32 volilnih okrajev. V vsakem bode okrog 10.000 volilcev.
Praga 28. januvarja. Zvrševalni odbor mladočeske stranke je sklican na nedeljo na posvetovanje o postopanju pri državnozborskih volitvah.
Budimpešta 28. januvarja. Miuisterski predsednik b ron Uui.lh in finančni minister LukacB sta odpotovala na Dunaj, kjer se zopet začno posvetovanja glede pogodbe mej Avstrijo in Ogersko.
Pariz 28. januvarja. Ruski minister unanjih del grof Muravjev je dospel sem in bil oficijelno vzprejet. Prebivalstvo mu je prirejalo živahne ovacije.
Atene 28. januvarja. S Krete so došla jako vznemirjajoča poročila. Ustaši se zbirajo, da šiloma izposlujejo izvedenje obljubljenih reform. V Kaneji vlada velika panika. Ljudje se ne upajo iz hiš.
lF*i*oti hripavoHtl
TiPinkujočr, ka?elj omehčnjO.*e,  sliz razkrajajoče sredstvo ja
prsni sirup lekarja Piccolija v IJubijani
(Dunajska rasta), kateri se uporablja prav uspešno.   Cena steklenici 35 kr., 12 steklenic 3 gld. 60 kr. 4 (44—4)
Iz iu a<1 m-«;a liKta.
imr-iinr   »11   «■!*«.. i« utit ii.    dražbe t Antona
Roj c a posestvo v Verbiči, cenjeno 1470 gld., dno 1. febravarja in 1. marra v Ilirski Bistrici.
Marija likom posest\o v Kokrici, cenjeno 4'217 gld., dne 1. februvarja in 1. marca v Kranju
Flori jana Kozlevčarja posestvo ▼ Dulab, cenjeno 880 gld., dne 1. februvarja in 6  marca v Ljubljani.
Neže Ostermann posestvo v Novih Lazih, cenjeno lftlfi gld., in M.irije Kornitzer posestvo v Vnsi, cenjeno 7f>tJ gld., oba dne .'1. februvarja in 3. marca v Kočevja.
I mrl i so v I juli I Jani :
Dne 2f>. januvarja: Helena Hanptuaan, poseatnica, 70 let, Sv. Petra cesta fit. 43, ostarelost — Makao (Jaka, posestnikov sin, 18 let, Radeckega cesta 6t. 16, za vnetjem možganov. — Mihael Žitnik, posestnikov Bin, l'/t leta, Karolinška zemlja st  16, za vnetjem sopil.
V deželni bolnici:
Dne 23. januvarja: Henrik Kopp, delavec, 70 let, ostarelost.
Dne 25. januvarja: Anton Repova, kovač 67 let, rak. — Munja Potočnik, mesarjeva žena, f>0 let, pljučnica.
V otroSki bolnici:
Dne 26. januvarja: Frančiška Modic, sirota, 1 leto 10 mes., jetika.
Meteorologično poročilo.
§	Čas opa-7ovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mnkniia ▼ mm. v 24 arah
27.	9, zvečer	732'2	—64	si. Bzah.	oblačno	
28 n	7. zjutraj 2. po pol.	731 6 7317	—6 1 —06	sr. as vzhod sr. szah.	oblačno oblačno	00
	Srednja vcerajfin		a temperatura —		-f>3», za 33» pod	
normalom.
ZO"a.n.a.jsls:a, borza
dne '28 januvarja 1897.
januvarja
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld
Skupni državni dolg v srebru    .... 102 m
Avstrijska zlata renta....... 123 ,
Avstrijska kronska renta 4*/,..... 101 B
Ogerska zlata renta t 0....... 122 „
Ogerska kronska ronta 4° „    .       ,   ,   . 99 m
AvBtro-ogerske bančne delnice                 . 959 .
Kreditne delnice......... 378 ,
London vista............ 119 a
Nemški dr*, bankovci za 100 mark    .   , 58 m
*0 mark.........                                            .   . 11 ,
20 franko«........... 9 „
{talijanski bankovci........ 45 „
C. kr. cekini........... 6 »
Dne 27. januvarja 18'J7.
4°/, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 14H gld.
Državne Brečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 188 „
Dunava reg. srečke 54/0 po 100 gld.   .   . 128 „
Zemlj. obč. avstr. 4'/,° „ zlati zast. listi    . 99 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 ,
Ljubljanske srečke......... 23 ,
Rudolfove srečke po 10 gld.  ..... 24 9
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 157 „
Traumav-druŠt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 484 „
Papirnati rnbelj......... i _
— kr.
25 .
60 ,
20 ■
25 ,
80 .
25 ,
671/, , 73 , BIV. . 20 , 66
50 50
kr'
70 , 20 , 25 . 27«/4 !
se odda v prav prijaznem mestu na Gorenjskem.
Natančneje pogoji pove iz prijaznosti uprav-riišrvo „Slovenskega Naroda". (153—2)
Ces. kr. avstrijske tftpj državne železnice
Izvod iz voznega reda
■velja-^megre^ oćL 3_. oktolora 1396.
Nutopno omaujenl  priti »Jal :il In odhajalnt ća.l oanacanl  ao • «rfi1n|>ivr«i|..l.i in  « n- n (15-22
OtlhoU Is l.|ul>l)ikiif ijuž. kol.). Proga 6oz Trbli.
Ob 19. url ft min. po nudi oaobnl v Ink t Trbli, B.Uak, Oalo-ra« Vr»iimnii»r*ito, Ljubno; oaa Melithal ▼ Aua.ee, I.otil. Omunilan, Holnaprrad j Aai Kleln-Hallliiin v Htajr, Lina, na Dunaj Tla Amitettan. — Ob 7. url 10 min. ajutraj oaobnl »Uk t Trbli, Pontabal, Beljak, OeloTeo, ITraosana-fetts, Ljubno, Dunaj ; .•••» Selithal » Sulnograd, c«a Amitettan na Dona) — Obli. uri 60 min. dopoludne oaobnl vlak v Trhli, Pontabal, linijah, Oa loTee, Ljubno, Hel.tlial, Dunaj. —Ob 4. url popoludna oaobnl vlak t Trhla. Il«ljak, O*l0T«e, Iijahno , caa Salathai t Bolnograd, 1 ..>■■.I-Oaatflin, /«11 na Jaaarn, Inomoat, Hrepene, Ourih, <)«n«v.i, Parla; cea Kloln-Relflina; ▼ Stajr, Lm.-, Hti.Irtjevic«, 1'liim), Marijina rare, Ueb, Kranoorarare, Karlova Tara, Prago, L1 piko, Dunaj Tla Amitetten.
Proga v NOTO meito ln v Kofiovjo.
Ob 8. n n 15 min. ajutraj maaanl Tlak. — Ob 19. ari 65 min. pc-pol a do t ntatanl Tlak. — Ob 6. uri SO min. mcir meianl vlak
1'rllKMl v IJnbl|ano (jn,' kol.). Proga lx Trbiža.
Ob 6. url ••■i min. ajutraj oaobul Tlak a Dunaja Tla Amatetten. Upek.ga, Vratca, PranooTih varOT, Karlovih rtrof, lloba, Marijinih raroT. Plinja, Budejerlo, Holnograda, Lduca, Btejra, Umundana, Iiobla, An.aeea. Ijjut >na, OaloToa, Beljaka, Franaenifeata. — Ob II. uri 36 min. dopoludna oaobnl Tlak a Dunaja Tla Am.totton, Karlovih Tarov, lleba, Marijinib varov, Plinja, H■ i I.■ • • «i. Holnograda, Liuoa, fjtuvra, 1'arlaa, Oenevo, Ouriha, Ure ginoa, lnomoata, /.«]U nt J*>«ru, Leml-Oaateina, Iduhna, OaloToa, Llnua, Puntabla — Ob 4. uri 66 min. populuduo oaobnl Tlak a Dunaja, I.julma. Belathala, Raljaka, Calovca, Krauienireata, PontaMa. — Ob 9. uri 4 min Bveo«i oaobnl vlak ■ Dunaja via Amatattou, ia Ljubna, BeUaka, Oalovoa Puntabla.
Proga Iz Novoga mesta ln lz Kodevja.
Ob S. url 19 min. ajutraj m«4anl vlak. — Ob 9. url 33 mln.'p© poludu« meianl vUk   — Ob 8. uri B6 min. avaoer meianl vlak.
► <lli«><! fa l.)iiiiljnu«> (drž. kol.) t KaiuniU.
Ob 7. ari 33 min. ajutraj, ob 3. uri 6 min. popoludna, ob 6. ni SO min. avoc«r, ob tO. url 96 min. avaoar. (Poalednjl vlak la v oktobra ob mvloljah In praaulkih.)
Prihod v 1 |ui.l|ii.,o (drž. kol.) la Kamnika,
Ob 6. ari 66 min. ajutraj, ob 11. url 16 niiu. dopoludna, ob 6. tiri 90 min avečar, ob 9. nri 66 min. avočor (Poalednjl vlak 1« v oktobrv ob nedeljah ln praanlkib )
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98-5)
priporoča
Karol Recknagel.
Poštni in brzojavni upravitelj
jsko iznrjen v obeh strokah, lide elnibe. — Ponudb« pod: nJ. 8. AJdoviolna". it^tv
Prodajalnica
na Mestnem trgu št. II so odda s 1- majem lotos,
Pripravna posebno za specerijuko trgovino.
Učenec ali učenka
se vzprejme v prodajalnico z mešanim blagom. —, Ponudb« upravni 'A \ u nSlov. Naroda". (166~i|
Mlad podganar
(jRattler)
z rumenim gobcem Me pogrea«* od *t. lanu. % ur ju. — Prosi se, da ee ga odda nit Tržaftkl
centi ii. 40 proti nagradi. (157—•)
Trgovski pomočnik
star 17 let, z dobrim spričevalom, vajen trgovine s meSa* nim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov. Išče alnib« v kaki |>ro<li»|rtliii«l nt* KrtanjMkein.
Ponudbe  se  prosijo pod  naslovom: M. B. pont« reatmnte Kskek. (162—1)
Vzprejmem spretnega
solicitatorja.
PIa("a 50 — 70 gld. po zmožnosti. Vstop takoj ali pa tudi pozneje.
i>l% X>i-ikrotili Trco (t47—4) odvetnik v Postojini.
Trgovski pomočnik
Hppc rit. slov* nekega in nemftkega jezika zmožen, želi svojo sedanjo službo premenlti, in sicer v kako vf-čjo m - to.
Ponudbe naj ro blagovolijo poslati upravnifitvn .Slovenskega Naroda". (161—1)
^roti
kavAlJn in ntshoflu« osobito dece, proti Basltsen|Ua boleznim v vrata, ftelodoa in mehurju priporoča se najbolje
koroški
Varstvena znamka.
rimski vrelec.
Naravno »>ri«t«ia natoćoii.
Najfinejša namizna voda. (3344-8)
Zaloga v Ljubljani pri Iti. K. .Supan-n, Du najska cesta; v Kranju pri F. l>olt*ncu.
Radi preselitve prodajam
xr nSTcTri vasi na IĐlolsali svojo
na novo sezidano hišo
stoječo na najlepšem kraju, posebno v pri hod nj ost i, kjer se križajo dve de-žnlni in okrajni cesti. H U j-- najsolidnuje in za vnako obrt zidana in ima petero V Skalo VSekanih kletij. — Ravno tam prodam m.i.ji;
izdelovalnico soda-yode
jedino v tem kraju, torej br^z konkurence, katera daje sama lep dobiček. Pripravljen sem kupcem po računih dokazati, kak promet sem dosegel pri trgovini z mu^anim blagom in pri soda vedi. V kraja samem so trije trgovci, v okolici se nehaja TJ vasij brez vsake prodajalnice. Opomniti mi je se, da zahaja na Blokih ob nedeljah v cerkev I udstvo iz devet h fara, ki svoje potrebščine tam kupnje.       S hišo prodani tudi
hlev z lepim sadnim vrtom, njive, travnike in gojsd
v skupni mfri okolo 15—IG oral.    Hiša je  10 tet davka prosta. Ponudbe in vprašanja pod mojim naslovom na ISalc3lc
Ludovik Ševar
(165-1) c. kr. poštar.
1TJ2
priporoča
Narodno TIskarna.
Velika $0~kraicarsha I S= Žrebanje ?! _    lofen/a a Jnamosfu. 120. februvarja.
(76-9)
f-luviil dobitek
75.0001 v gotovem lSWsl
z 20<7o odbitka.
ireeKe po 50 kr. priporoča J. C. Mayer, banka v Ljubljani.
Naznanilo otvoritve. jg»
Trgovina
s papirjem in pisalnim orodjem
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
(poleg nove pošte).
Usojam so p. n. občinstvu uljadno naznanjati, da proglašam svojo trgovino Se le danes za otvorjeno, ko je dogotovljena njona oprava. Ker občujem s prvimi trgovskimi hifiami, mije mogoče imeti najboljšo blago in postaviti najnižje cono. Prizadeval si bodem, da bodem imel vedno najnovejie v zalogi, posebno:
pisarniške,  šolske,  risarske in pisalne rekvizite, vizitnice, kuverte in vse v to stroko spadajoče stvari.
Opozarjajoč p. n. občinstvo na svojo povokšuno
kixUKOvexiaico
pri poročajoč se za obilni obisk, se znamujim
7. velespoštovanjem
J. Bonač.
(139 -'2)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Ni* II i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
M4