t . riuj. vrtkdurun »oboi. nedelj lo praznikov. lisued dailj except Saturdaja. Sundajrs and Holidajra. PROSVETA v' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniikd in upravnlikl prostori; 1857 South Lawndala Avo. Office of PublicaUon: 1667 South Lawndal« Av«. Telephone, Itockw«U 4004 1 »»■'•»-•-«r**fr*r**frfrfffffff frrtnnJ .TEAR XXXV. Cona lista ja $6.00 InUrtd •t juuto IS. im, at tea poat-ottloa Aet of Oonaraaa ot ICarah S. 189S. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 3. AVGUSTA (AUGUST 3). 1343 8ubscrtption $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 1S0 Acceptance for mailinf at special rate of postage provlded for tion 1103, Act ot Oct I. 1917. authortsed on June 4. 1918 AVEZNISKE BOMBE EŽUJEJO NA ITALIJO Ameriške čete zasedle devet mest v Siciliji in pognale v beg levo krilo nemške armade.-— Ameriški »bombniki bombardirali rumunska oljna polja. Bombe razdejale več oljnjakov in zanetile ogromne požare«—Nemčija odredila evakuacijo civilistov iz Berlina iz bojazni pred bombnimi napadi.—Rusi zasedli čez sto vasi in naselbin pri Orlu.—Kitajci odbili japonske napade London. 2. avg.—Velika krde-i ameriških in angleških letal j spet na delu v ozračju nad (talijo in bombe ponovno dežu-ejo na središča italijanskih voj-industrij in na druge vojaške objekte. Zavezniški radio Alžiru, Afrika, Je danes oporni Italijane, da bodo zavez-armade kmalu stopile na elino Italije. Medtem pa prihajajo vesti iz Švice, da je na 0ne prebivalcev zbežalo iz čjih mest v Italiji.—Vesti, da maršal Badoglio poslal mirovne emisarje h generalu Eisen-bovverju v Afriko, so bile neresnične. Zavezniški stan« Afrika. 2. avgusta.— Afneriške čete prodirajo naprej v severni Siciliji in dro-odpor osiščne sile, se glasi dni komunike. Zasedle so devet ključnih most in pognale v eg levo krilo nemške armade. Prvi oddelki sedme ameriške irmade so dospeli do točke, ki je idaljena samo dve milji od San Štefana, severnega konca osiič-bojne črte. Nemci so se moli umakniti z ozemlja San rratello-Troina ob novi bojni črti. Ameriške kolone so konsolidi-rale zasedene pozicije pri Castel li Tuši in zdaj ogražajo Troino, strategično mesto. Mostišče, ki ga formirali oddelki osme >ritske armade v bližini gore !tne, se je raztegnilo na zapadlo stran Catanijo, osiščne obrambne baze. Operacije ameriških in angleških čet na kopnem [podpirajo zavezniška bojna letajo bombardiranjem sovražnih Ipozicij. Bombe, kl so jih zavezniki vrgli, so potopile nemški 'ojaški transport v bližini San p ob severnem obrežju Si-pije. r Kairo. Egipt. 2. avg.—Ameriki bombniki tipa Liberator so pnetali bombe na rumunsks oljna polja pri Ploestiju, ki zalagajo Hitlerjevo letalako silo ln motorna vojaška vozila z oljem. General Lewls H. Brereton, poveljnik devetega ameriškega letalskega zbora, je dejal, da so letalci vrgli 600,000 funtov raz-*tn lilnih in zažigalnih bomb na oljna |K>lja. iNapada se je udeležilo 175 •nicriških bombnikov, ki so prešteli razdaljo 2400 milj tja in ftazaj. Bombe so rszbile več "'jnjakov in zanetile ogromne ^'žare. Tristo ton bomb je pad-" na središče polja, ki je produ pirati tretjino olja ln gasolins zs nemško letalsko silo. bodo izpraznjene bolnišnice in zavodi za otroke in stare ljudi. Evakuacija Berlina je bila odrejena po strahovitem bombardiranju Hamburga, največje nemške luke, po angleških letalcih. Naciji priznavajo, da je mesto v razvalinah in da so bombe ubile in ranile čez 10,000 ljudi. London. 2. avg.—Rusi prodirajo naprej pb blatnih cestah in polju proti Orlu, kjer je zbrana nemška armada okrog 250,000 vojakov, in zasedli so čez sto vasi in naselbin v bližini in okrog mesta, poroča Moskva. V bitki v enem sektorju te fronte so Rusi pobil^4600 sovražnikov in zaplenili velike količine orožja, streliva drugega bojnega materiala. V samo enem kraju fronte pri Orlu so Nemci uprizorili devet protinapadov na ruske pozicije, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Čez tri tisoč Nemcev je padlo v teh protinapadih. V bližini Belgoroda, 105 milj južno od Orla, so Rusi tudi odbili napade sovražnika na svoje pozicije. 1 Nemška "ofenziva v kotlini ob reki Doneč na jugu je bila ustavljena. Rusi so v zadnjih dneh razbili nadaljnjih 70 nemških tankov in sestrelili 07 bojnih letal. * Uradno poročilo pravi, da so ameriški letalci v napadih na Nemčijo in nacijska oporišča v Franciji, Belgiji in Holandiji v spopadih v zraku razbili in poškodovali skoro tisoč nemških bojnih letal v juliju. Zavosnlškl stan. Avstralija. 2. avg.—Ameriški in avstralski letalci so ponovno bombardirali Mundo, japonsko bazo na otoku New Georgia, pravi uradno .poročilo. V zadnjem napadu so vrgli 29 ton bomb na to bazo. Prej je bilo naznanjeno, da so angleški in ameriški bombniki potopili 650 japonskih ladij in Čolnov na rekah v centralni in vzhodni Burmi. Cungking, Kitajske. 2. avg. Kitajske čete, ki so v skciji ob reki Jangtse, so odbile tri jspon ske nspade na svoje postojanke v severnem delu province Honan in vzhodnem delu province Hupeh, se glasi komunike. Kitajci so napadli japonsko vojaško posadko v provinci Ahvej in pobili več sto sovražnikov. Stavke in izgredi na Portugalskem • Več delavcev ubitih v bitkah s policijo Lisboaa. Portugalska. 2. avg. Vlada je priznala stavka in izgrede v portugalskih mestih po tridnevnem molku. Ti so nastali v znak protesta proti nizkim mezdam in pomanjkanju živeža, Stavka so najprej izbruhnile Barreiru, industrijskemu središču, ln se potem razširila na druga mesta. Vse telefonske in telegrafske komunikacije med Lizbono in drugimi mesti so bile suspendirane več dni. Le malo ljudi v glavnem mestu je vedelo, kaj se godi v drugih krajih, ker je vlada izvajala drastično cenzuro. Izgredov so se udeležile tudi ženske, ko je zmanjkalo krom pirja, olivnega olja in riža. Več delavcev je bilo ubitih in ranjenih v bitkah s policijo. Policiji so pomagale pri zatiranju stavk ln Izgredov vojaške {ete Več tisoč ljudi je bilo aretiranih ln vrženih v zapor. 1* Stockholm. & vedska. 2. avg.— < . iio Berlin poroča, da je mini-' • nacijske propagande Goeb-I odredil evakuacijo vseh ci-;,J| t"v i/. Berlina iz bojazni, da hemško prestolnico zadela kot je Kolin, Ham-m druga mesU. Uvesti!* glede evakuacije ci-vili- tov so bila potisnjens v pošt-*KrtftJice. Ts določsjo takoj- 'J' te ?A izpraznitev onih, ki ne mo-pomagati pri obrambi Ber-pred letalskimi napadi °t'oci in stari ljudje mo-takoj /apustiti Berlin ln od-'v»t> v varnejše krsje. • <*ne stroške prevzame ' Jrninletraciji, ki bo tu- * da bodo civilisti do-lske nakaznice. Najprej Problem rehabilitacije beguncev Politika Združenih narodov kritizirana Washington. D. C, 2. avg.— Organizacija Foreign Policy Aa-aociation je kritizirala politiko Združenih narodov in jih obdolžila. da niao storili še ničesar za rešitev problema rehabilitacije beguncev v povojni dobi. W in i f red N. Hadsel, načelnik omenjene organizacije, Je dejal Mda so Združeni narodi zanemarili glavno nalogo, ki Je iskanje domov za evropske begunce, tem so ignorirsli tudi človečan-ska načela " Hadael trdi, da se problem ne nanaša samo ns begunce, temveč tudi ne 19.000.000 ljudi v deželah. ki Jlh Je okupiralo osišče TI so bili oropani za vse, kar so posedovali. Jadralno lotalo so rambilo; deset ubitih St. Lo^is, Mo.;* 2. avg,—'Vojaško jadralno letalo, na katerem se je nagajalo deset ljudi, med temi Wllllam Dee Becker, fcupan tega mesta, je treščilo na tla iz višine tisoč čevljev in se razbilo. Vsi, ki so se nahajali na letalu, so se ubili. Letalo je izdelala l3eckerjeva kompanija. Prodsodnik kitajsko republike umrl Cungking, Kitajska, 2. avg.— Lin Sen, predsednik kitajske republike, Je umrl po dolgi bolezni. General Ciang Kaišek, vrhovni poveljnik oborožene sile, je bil izbran za začasnega predsednika. Lin Sen je bil predsednik od 1. 1932 in ob smrti je bil Btar 82 let. ŽRTVE FAŠISTIČNE STRAHOVLADE OSVOBOJENE Slovenski in krifaiki talci med njimi MUČENJE IN STRA-DAN JE V JECI Palermo. Sicilija. avg.—Zavezniška vojaška y\&da v zasedeni Siciliji je osvobodil« 5» izstradanih ln onemoglih političnih jetnikov, ki so bili mesece in nekateri celo vel let v ječi. Polovico izmed teh m tvorili Jugoslovani. Eden je bil Egipčan in eden Alžeričan. V grupi sta bila Šestnajstletni fant in neki star kmet. Po izpustitvi iz ječe so bili jetniki odvedeni v dvorano bivše mestne hiše, kjer jim je bila prečitana proklamfiCija o osvoboditvi. Mučenje in stradanje je pustilo sledove na jetnikih. Mnogim so Ječerji obrili glave in nekateri so imeli rane na svojih telesih. Nekaj Jlh ni moglo hoditi brez pomoči. 'Eden je oddal pozdrav s stisnjeno pestjo, dočim so drugi vzkliknili "Živio Amerika!" Ameriški polkovnik, načelnik okupacijske branže sedme ameriške armade, jim je prečital poslanico, katero je general Dwight D. Eisenhower, vrh6vni povelj nik zs vezniške armade, naslovil italijanskemu ljudstvu. Ko je prečital prvi odstavek poslanice, ki govori o vzpostavitvi Italije kot svobodne dr*tve, ho začeli osvobojene! uplavdji uti Besedam o svobodi posameznika, govora in tiska je sledilo navdušeno odobravanje. Le s težavo so jih pomirili. Poveljnik jc potem dejal: "Zdaj ste svobodni in želim vam vso srečo v bodočnosti." Večina, izmed njih nl vedela, kam bi šla. Za vse te bodo morali skrbeti zavezniki. Mnogi imajo Bvoje domove v Sloveniji in Hrvatski. Nekateri so se tam borili proti oslščni sili kot gerilci. Mnogi so bili odvedeni v ječo kot talci, ker s« se člani njihovih družin borili proti fašistom. V ječi so dobivali le pol funta kruha dnevno in brozgo, katero njihovi mučitelji imenovali Domače vesti Is Clevelanda Cleveland.—Dne 24. julija je odšel Jos. Vidmar z ženo in otrokom nu počitnice v lloughton, Mich., zadnji četrtek jc pa prišla vest, da se je zgrudil mrtev svojemu prijatelju v naročje, zadet od srčne kapi. Dne 31. julija je bilo njegovo truplo pripeljano nazaj v Cleveland. Star je bil 42 let in rojen v Winoni, III. Poleg žene in sinčka zapušča mater, tri brate iii dvo sestri.—Dne 30. jul. je umrla Jo-hana Doljak, roj. Zele, stara 68 let in doma iz Slavine pri Postojni. V Ameriki je bila 38 let in tukaj zapušča moža in sedem odraslih otrnk. Bila je članica društva 137 SNPJ. Nov grob v Kanadi Toronto, Ont,—Pred dnevi je umrla Mary Usenik, stara 44 let ln doma iz Podslivnice pri Cerknici. V Kanadi je bivala 12 let in tukaj zapušča moža in tri sinove, v Clevelandu, O., pa tri sestre. Is Jušne Amerike Buenos Aires, Argentina.-— Dne 1. junija je umrl Anton Cu-ček, star 43 let ln rojen v Koša-ni pri Sv. Petru na Krasu. V Argentini je bil 15 let in zapu šča ženo ter dva mladoletna otroka. so Švedska ne bo dala zavetja zločincem Stockholm, Švedska, 2. avg.— List Social Demokraten, glasilo socialistov, je namignil, da Švedska ne bo dala zavetja Mussoll nlju ln drugim vojnim zločincem. Ti morajo priti pred med narodno sodišče, ki bo Izreklo kazen. več funtov na teži kot posledica stradanja. Neki jetnik Je zapl sal imena vseh stražnikov, ki so pretepali in drugače mučili Jot nike. Povedali so mod drugim, da sta bila dva njihova tovariša ustreljena, ker sta vzkliknila "Žlvlo Amerika," ko so zsveznl ške Čete vkorskale v Palermo. Med Italijanskimi jetniki so tvorili večino socialisti in liberalci, ki so prebili več let v je čah v 22 letih fašističnega režima. Kden se je boril na strani lojalistov v španski civilni vojni. Po ujetju je bil odvoden v koncentracijsko taborišče v Franciji juho. Mnogi so izgubili 50 in | in-pozneje poslan v Italijo. Hitler dobiva udarce. Vzhodne države dobe vec gasolina Vprašanje vrnitve premogovnikov lastnikom VVashlngton, D. C.. 2. avg,— Notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je tudi administrator olja in gasolina, je namignil, da bodo avtomobilisti v vzhodnih državah dobili več gaaolina čez nekaj tednov in da bodo zaloge gasolina na vzhodu in srednjem zapadu izenačene, lz tega se sklepa, da bodo avtomobilisti v srednjezupadnlh državah dobili manj gasolina. Ickes je naglasil, da nima avtoritete v zadevah odmerjanja gasolina, ker ta spada v področje urada za kontrolo cen, Čigar načelnik je Prentiss-M. Brown. Na srednjem zapadu ni pomanjkanja gasolina, toda poraba je bila zmanjšana, da se prihrani kavčuk na avtnih obodih. Notranji tajnik je dalje rekel, da vprašanje vrnitve premogovnikov, katere je vlada za-aedla kot posledica rudarskih 8tavk, kompanljam, Še ni reše no. Ch se je obrnil na federal nl justični department in ga vprašal, naj poda odlok v tej zadevi. Produkcija premoga jc zadnji toden znašala 12,100,000 ton, 400,000 ton manj nego je znaša la povprečna tedenska produkcija pred rudarskimi stsvksmi. Ickes je dejal, da se bo morsla produkcija zvišati na 13,000,000 ton tedensko, ds se zadosti za htevam vojnih industrij, ki potrebuje premog. • »v Spojitev francoske oborožene sile De Gaujle dobil politično oblast Alllr. Alšerlja. 2. avg.-Odbor /a osvoboditev Francije Je na znanil spojitev vseh branž fran coske oborožene"*sile. Genera Henri Giraud Je vrhovni povelj nlk te sile, general Charles de Gaulle pa načelnik novega ob ramhncga odbora. Naznanilo ne razkrivu podrobno*!! delitve ob lustl med generaloma, Giraud je bil Imenovan za na čolnika odbora in kot tak Je prevzel vso odgovornost v zadevah vojaškega značaja, De Gaul le pa je dobil večjo oblast v ci vilnih in političnih zadevah, Rs* organiziranje je bilo izvršeno namenom, da London, Washing' ton ln Moskva priznajo odboi kot začasno vlado vse Francije a sedežem v Alžiru. Spojitev francoske oborožene alte 1x1 omogočila reforme in do-seže na je blls po večmesečnih diakuzijali. Henri Honriet, na čelnlk biroja ze informacije od bora, Jo Izrekel upanje, da bodo zavezniki kmalu priznali ta od bor. Nemški dr lav ni mar kal Goering v Rimu I>mdon, 2 avg. — Nemški di žavnl nier&el I termami Goerint je dospel v Rim, pravi radijsko poročilo iz Moskve Obisk je l>ovezeri z dogodki, kl ao sledili padcu Museolinljevega režima ln poročili, de se bo Italije rnakmla Iz vojne. Nadškof Spellman dospel v Neuf York New Vork, 2 avg,- Nadiko Francia J. Spellman ae Je vrni domov s potovanja po Kvropi in Afriki. On Je obiskal papeža Pije v Vatikanu in ta oblak je izzval govorice, da Je bil dipl metičn«ga značaja. Uradni kro* gi so zanikali te govorice. AVSTRIJSKI GERILCI SE PRIDRUŽILI CETNIKOM Otlrm bitk« med Slovenci in Italijani MIHAJLOVIČ DOBIVA OROŽJE London. 2. avg,—Avstrijski gerilci so se pridružili četniški armadi generala Mihajloviča in zdaj napadajo nemške in itall-anske vojaške posadke na ozem-ju ob starih mejah med Avstrl-o, Jugoslavijo in Italijo, b« glasi poročilo iz zanesljivih virov. Avstrijski gerilci so nsjbolj aktivni v hribih v bližini hrvaške mejo. Besednik gibanja za osvoboditev Avstrijo jo dejal, da so gerilci že dolgo časa v akciji ln da kooperirajo z Jugoslovani. Jugoslovanska ubožna vlada jo bila Informirane, da so Mlhajlo-vičovi četniki, ki prihajajo v Videm in okolico, sevorns Italija, napadli konvoj nemških čet li zasede. Čete 6o bile na poti v Trst, da ojačljo tamkajšnjo nemško vojaško posadko. Četniki ln slovenski gerilci, kl so udrli v severno Italijo, so izvršili več napadov na nemške kolono ln vojaške posadke. Prodstsvnik jugoslovanske vlsdo jo citiral poročila li glsvnegs stsns generala Mihajloviča o Ijutlh bitkah med slo-venskimi gerilci in italijanskimi četami. To so se razvilo, ko Je 6000 gorilcev probilo italijanske črto in udrlo v Videm ln okolico. Poročila trdijo, da so gerilci prodrli 20 do »0 milj daleč v notranjost Italije. Mlhajlovlčeva armada je savo-Jevana v bitkah z nemškimi in bolgarskimi četami ter hrvaškimi ustaši v severni Boani, kjer se osiščna sila pripravlja sa ofenzivo. Poročila iz Turčije, ki pa niso potrjens, prsvijo, ds jo Mihajlovič v zadnjih dneh dobil mnogo orožja in atrellve. Orožje uključuje strojnico In ročne granate. General je informiral jugoslovatteku vlado, da jo njegova armada čez sto tisoč mož pripravljena na ofenzivo, ki so prične, ko bodo zavezniki dali signal, Četniki zdaj uprizarjajo navale nu Italijanske posadke in s tem ovirajo odhajanje italijanskih čet m Dalmacijo, Hercegovine, Črne goro in zapadne Jugoslavije, Besednik Jugoslovanske vlad* je citiral poročile bolgarskih listov o aktivnosti bolgarskih gerilcev med Sofijo In Plovdlvom, južna Bolgarija. Mihajlovič se že emi leto trudi v naporih, da naveže stike z bolgarskimi gerilci in jlh organizira za skupno akcijo proti nem&kl vojaški sili. Gerilci ae bore za osvobanti ln zmerja zaradi novice o samomoru IxHilsa Rozmana, katera je bila v Proavrtl pravilno sporočena, kakor ae je zgodila ln kot so porisali clevelattdski angleški dnevniki. Para doksnr )e vee to. V dopisu je retmo. da smo pri PnmvHl "robati, surovi m podil" ampak vsebina t«Ka dopiaa stoji v n»hatoetl, sunv vuetl in nesmiarlnoetl uko nizko, da ga ne bl mogal objaviti noben dostojen list Ameriška Domovina in F.nakopravmwt sU pa z na sUdo pokarali, da hočvU biti izjemi. . . Ceatttke na tej odliki, s kakršno m* more |»onašatl le revolverska iurnallstlka'—- Interesa nt ho )e. kako nekateri ljudje navdušeno objavljajo de bele zabavi Jire čez ameriško dr moki act jo m svobode. M da je oboje lai. Na U ruičtn sami dokazujejo, da ee oni laiejo frapo a nf laškib vojafcev v M el 1111 Ju. Sicilija. Vesti z jugoslovanske fronte Poročil« Jugoslovanskega informacijskega centr* in drugih virov KAKO nemci opj»yjejo hove taktike AmeriSki Columbia BToadeast-;n4ž Svstem je zabeležil oddajo anrfeSkeg« radia, ki je poročal n tV kako Nemci sami sodijo ti naraščajoči nemir v južni Srbiji in bolgarski Traciji. Enajsta in šestnajsta bolgarska divizija sta koncentrirani od Soluna do OedeagaČa—za slučaj invazije. P6 poročilih iz Sofije je večji del tega vojaštva v okraju med Kavalo in Dedeagačem. skupit*' ________ nemškega čeiopi^a M ob a^a dopise svtfjlh posebnih vojnih poročevalcev, priseljenih četam, M operirajo na jugoslovanskem ozemlju. "Geritski oddelki se v svojem goratem ozemlju premikajo s tako brzino, da je Nemcem izredno težko presoditi, iz katere strani bo prišel naslednji udarec. Čim se nemške čete zvečer ustavijo, da se odpoČijejo in tfo-be par ur spanji ponoči, že $e pojavijo gerilci in iznenada napadajo iz zasede," poročajo nemški časniški poročevalci. "Podnevi pa se nemŽki vojaki pote po teh golih, skalnatih rebrih—sre-po južno sonce z vso svojo silo pripeka nanje, ko s težko muko prenašajo svoje strojne puške in ves težki vdjni material. Kajti drugih prometnih sredstev tam ni." Nemški poročevalci priznavajo, da se bore "gerilske čete pod izvrstnim vodstvon/ih vedno z največjo hrabrostjo z veliko udarno silo. Presenetljivo dober je njihov sistem medsebojnega obveščevanja s pomočjo brezžičnega brzojava. Njihova brzina v premikanju čet ter znanje in izkortščevanje terena zahteva od vojakov osišča mnogih težkih žrtev. V.. PO MUSSOLINIJEVEM PADCU London, 26. jul. (UP).—Predstavniki zavezniških vlad v izgnanstvu prerokujejo danes, da bodo—kot posledica Mussolinijeve odstavke—vse satelitske države osišča na Balkanu poskušale dobiti pogoje za mir, ter da bo tako kontrola osiSča na vsem ozemlju jugovzhodne Evrope močno oslabljena. Omenjeni krogi pravijo, da je polom fašističnega režima nedvomno ižpodkopal Madžarsko, Rumunijo in Bolgarsko in nami-gavajo, da bi zadostovalo par zračnih napadov na Sofijo, Budimpešto in Bukarešto, da bi državniki v teh balkanskih prestolnicah zaprosili za mir. Jugoslovanski in grški predstavniki pa so mnenja, da bi mogli ti dogodki povzročiti med italijanskimi četami na Balkanu prestop na zavezniško stran ali pa vsaj dezertiranje vojakov v velikem številu. D6 tega bo prišlo, ako te Čete poskušajo povra-tek v Italijo. Eden od članov vlade kralja Petra trdi, da tvorijo Italijani 60 odstotkov okupacijskega vojaitva na Jugoslovanskem ozemlju. Grški predstavnik pa poroča, da se po zanesljivih podtalnih poročilih v Rumuniji in na Madžarskem že. kažejo prvi znaki po puščanja in da bo morda Mussolinijeve r »stavka "udarec, ki bi mogel povzročiti popolen polom." V...-POLOŽAJ NA JUGOSLOVANSKEM OZEMLJU Carigrad, 24. julija (Ray Brock v NYT).—Glavni stah pete bolgarske armade v Skoplju, kjer poveljuje general Bojdev, si i" ''^uspešno prizadeva zatfeti ubotaže in napade; stopil je v sl'k z Belgradom in Kotorom, kJ«'r se nahaja glavni stan druge "Pijanske armade v Dalmaciji, W zahteval takojšnjo pomoč <"te osiiča, ki stoje v trdih bojih na ozemlju Južne Srbije, šte-po mnenju poznavalcev [»'mer najmanj 8 divizij, tri bolgarske, tri italijanske in dve nemški v*e vesti. ki prihajajo nepolno iz Bolgank*, m skladajo v tem, ds je vlada kralja Boriss v n«jresnejšj krizi in da sobranje % '««dnem zasodanj« poskuša u»tvanti moto nediariplinlrene-ga f.*!«,,*^ Grr « vpeašanje. kako potlačt- rane in so slabo izvežbane ih še slabše oborožene; dve sta motorizirani, toda večji <}el orožja je zastarel, kot na primer Re-nauld-tanki, katere je Bolgarska zaplenila leta 1941 v Jugoslaviji, ko se je zrušil odpor Simovičeve vlade. Dobro obveščeni krogi trde, da Bolgari že zdaj iščejo stikov z zavezniki, ker hočejo skleniti separaten mir, čim bodo britansko-ameriške čete vdrle pa Balkan. Govor dr. Čoka Jia Columbia Broadcaating Sys-temu 2T. t m. _ Dragi bratje Slovenci!— Božja roka je končno zadela največjega zločinca nad sl6ven-skim narodom, kar jih pozna zgodovina. Njegove in njegovih pomagkčev roke so še mčkre od sveže ih tbple krvi nedolžnih ti-tfoččv nesrečnih sinov našega naroda. Zadoščenje za pretrpljeno gorje, za ponižanje in za povzročeno škodo je prišlo. Toda ono ni še popolno. Ne bomo odheha-11, dokler ne bo toka trde pravice zatekla vse, ki so se nad nami pregrešili. Vsi, ki so odgovorni za storjeno škodo, moralno in nacionalno In drugo, morajo biti kaznovani brez usmiljenja. Voditelji Združenih narodov, gg. Roosevelt, Stalin, Churchill, Beneš in drugi so neštetokrat poudarili to kot pogoj vzpostavitve moralnih pogojev razvltkov po vojni, katere so ti zločinci podrli. Pred nami stoje sedaj v teh historičnih dneh naše najvažnejše naloge. Od njih pravilne rešitve bo odvisna naša svoboda in naša bodočnost. Osvoboditi moramo svojo zemljo od sovražnika. Zberite vse svoje moči in pokličite na pomoč brate Htva{e in Srbe ter združite se v močno falango, ki bo rušila pred ssbo vse ovire, dokler ne bo poslednji kos naše zemlje svoboden. Kajti sedaj je prišel čas za končen obračun s fašisti. Zato se pripravite, da očistite našo sveto zem Ijo te zverinske in zločinske dr-hali.-; Naša zemlja pripada nam in samo nam! Zapodite uzurpa-torje in zavladajte nad vsem, kar je naše? V Italiji je splošno razsulo, takozvani novi režim ne bo imel dolgega roka. Približuje ae konec. Izrabite priliko in stb-rite, kar je v tem trenutku vaša najvažnejša in historična dolžnost. Ne čakajte zaveznikov. Oni pridejo gotovo. Oni pridejo po morjtl, po zraku aH po suhem, toda pridejo gotovo in pravočasno. Od sedaj naprej delajte Uko, da bodo zavezniške čete našle že delo dokončano, kadar stopijo na prag Jugoslavije, da najdejo Jugoslovane kot gospodarje na svojem. Bratje Slovenci!— < Mi smo ponosni, da smo skozi 20 let bili neustrašeni borci proti fašizmu in nasilju. Četudi mali in brez podpore z nobene strani, nismo odnehali v borbi proti zveri-človeku, ki je v resnici bM—kakor se sedaj vidi— največji pajac In blufar, kar jih je mati rodila, sli je bil nesramen, ker je razpolagal s silo vse države in ker so mu predstavniki drugih držav verjeli. V borbi za pravico in resnico, ki smo jo vodili proti nasilju in laži, katere predstavlja fašizem, je zmaga na naši strani. Težke, pretežke žrtve, ki smo Jih prenašali v teku dolgih let, niao bile zastonj. Brstje Slovenci!— Pričelo ae )e zadnje dejanje te vojne. To dejanje je najvažnej* še V tem trenutku moramo biti na svojih mestih in storiti vsak svr>V> dolžnost To Je za na* glavni moment, od katerega bo odvisne nato bodočnost Svo-bode )e na obzorje, imeli jo bo- mo, če si jo priborimo. Priboriti jo moramo slehernemu Slovencu, da bi vsi brez razlike skupno s svojimi brati Srbi in Hrvati združeni uživali plodove svobode, bratstva in miru v novi, mladi in prerojeni Jugoslaviji!- , M i napad na Rim Napisal Ivan Mali Washington (ONA).—Dne 19. junija, ob belem dnevu, so dobili vqjaški cilji v Rimu svoj ognjeni krst prvega zračnega napada. V vsej vojni Še ni bilo d6 zdaj dogodka, ki bi bil s toliko jasnostjo pokazal ogromno razliko tehnike in ciljev Zedinjenih narodov in osišča. Pred Štirimi leti, ob izbruhu vojne, fašisti niso niti poskušali delati razlike med resničnimi vojaškimi cilji in veirskiml, zgodovinskimi spomeniki Varšave. V teku svojih zračnih napadov na poljsko prestolnico je nemška "Luftvvaffe" ravno tako brezobzirno nastopala, kakor so bili zavezniki obzirni in previdni o priliki svojega prvega napada ob belem dnevu na Rim. Zavezniki so se omejili izključno le na vojaške cilje. Kot civilizirani ljudje so upali in se zanašali na to, da eksplozije bomb. padajočih na vojaške objekte, ne bodo poškodovale številnih verskih in zgodovinskih dragocenosti v večnem mestu. Nacistični letalci nad Varšavo pa so namenoma udarjali na cerkve kot n. pr. na Vse Svete na Grzybowskega trgu in sv. Petra in Pavla v Koszyki. Eno letb pozneje v Londonu nemška "Luftvvaffe" tudi ni poslala nadškofu v Canterburyju napoved svojih zračnih napadov. Prav nič si ni prizadevala, da obvaruje nesreče cerkve v Angliji. Novi red nima nobenega spoštovanja za sveto dedšČino človeštva. Nemško letalstvo je merilo in zadelo nič manj nego 20 religioznih umetnin arhitekture Sir Christopherja Wrena. Tudi v Grčiji je bilo tako. Italijanski letalci in bombniki, ki so napadali Solun, niso nikdar dobili navodil, da Čuvajo in pri-zanesejo svetinjam grške pravoslavne cerkve—akoravno so jih šli nabadat nič manj kot 50-krat. Razlika je ogromna. Predsednik Roosevelt in premier Churchill sta globoko obžalovala dogodke, ki so jima onemogočili še naprej zadrževati zračne napade na kraje, ki se nahajajo v neposredni bližini verskih in zgodovinskih zgradb. Hitler in Mussolini pa sta smatrala oba, da je pustošenje takih krajev bistven del njunega programa za izvedbo novega reda. O prebivalcih Berlina poročajo, da so z navdušenjem in radostjo poslušali novice o rušenju Varšave in Rotterdama. Ljudstva Zedinjenih narodov pa so obžalovala neizogibno potrebo, da se izvede zračni napad na Rim. Znano jim je bilo, da v trenotku, ko so fašisti odklonili, da napravijo in proglase Rim za odprto mesto, drugega izhoda nl bilo več. Znano jim Je bilo, da fSšisti tega le zato niso hoteli storiti, ker ji/h dragocenosti Ri-ma niso bile svete kot so svete Zedinjenim narodom. ZAPISNIK četrte seje eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta (Nadaljevanje in konec.) K mojemu poročilu želim dostaviti še tole: Iz ameriških, kakor tudi iz naših slovenskih časopisov je razvidno, da je bilo zadnje čase v Ameriko pripeljanih precejšnje število italijanskih ujetnikov, ki so bili zajeti v Afriki. V listu Ameriški Domovini sem čital, da se je is zanesljivih virov isve-delo, da je med tenu ujetniki precejšnje število primorskih Slovencev. Noben izmeri nas ne more dvomiti nad resničnostjo teh poročil, kajti samo ob sebi se lahko razume, da so med vojnimi ujetniki gotovo tudi naši rojaki, primorski Slovenci. £a|p priporočam, da bi ae SANS zavzel in zadevo prciskal. Če se došene, da so med vojnimi ujetniki tudi primorski Slovenci oziroma ujetniki slovenske krvi, da se podvzamejo potrebni koraki in pri vladi posreduje, da se taki ujetniki porabijo za kako važno delo, namesto da bi bili v konfinaciji. Dan za dnevom čitamo v listih, da primanjkuje delavcev tu in tam in poaebno Še na farmah. Italijanski ujetniki slovenske krvi bi bili gotovo veseli, če bi smeli opravljati kako delo v tovarni all na kmetiji, če bi se nam posrečilo to doseči, bl s tem koristili ujetnikom, kakor tudi Zed. državam. Zato prav toplo priporočam, da o tem pri današnji seji razpravljamo ln storimo, kar Je mogoče, da se naša vlada v VVashingtonu, D. C., informira o našem sklepu in naši želji. e • To je vse, kar imam za sedaj poročati. Joaeph Zaiar, blagajnik. Blagajnikovo poročilo je sprejeto. Dr Kern poroča o sodelovanju pri organiziranju podružnice št. 39 v Clevelandu; agitiral je tudi pri Slovenski dobrodelni zvezi. Ozirajoč se na jpročlla o delu nekaterih drugih odbornikov, se počuti zelo malega. Zelo ga veseli, da se resničm^dcluje. Zaključek dopoldanske seje. * Po enournem odmoru se seja ponovno prične ob eni popoldne. V razpravo pride zadeva tajnika SANSa. Brat Zaiar poroča o korakih, ki jih je podvzel, da bi zainteresiral rev. Urankarja sa to pozicijo, čita odgovor rev. Urankarja, ki navaja svoje vzroke, zakaj ne more sprejeti tega odgovornega mesta. In da ne bi pre-vladavalo mišljenje, da se brani dela, želi tudi odstopiti lz odbora. 1 Pojasnilo je vzeto na znanje, odstop lz odbora pa nl sprejet. Brat Kristan poVoču glede Ane Krasne, članice šlršegu odbora, katero je vprašal jjlede tega delu. Ker pa je bila možnost, da rev. Urankar sprejme tajniško službo, ni podvzel nadaljnjih korakov. Brat Zalts priporoča, da se delo vrši Še naprej kot sedaj, to je, da brat Kuhel vpdi tajniške posle. Zdi se mu, du je sedanji aranžma najbolj zadovoljiv in uspešen. Istega mišljenja je brat Zaiar. ki dodaja, da se tajnik lahko izvoli na seji širšega odbora. Brat Cainkar priporoča, da bi delo prevzela sestra Katka Zupančič, ki je navzoča na seji. Sestra Zupančič navaja svoje vzroko, zakaj ona ne more sprejeti tajniškega ufruda. Končno je sprejet predlog bruta Zaltsa, da brat Kuhel še nadalje vrši tajniške potrte ter da ima polnd moč v zadevi pomočnika v uradu. Prečitano Je pismo, podpisano od predsednikov Hrvatskega narodnega kongresa, Srbskega vidovdanskegu kongresu ln Slovenskega ameriškega narodnega sveta, kateri sklicujejo prvo konfe- renco zastopnikom vseh treh narodnostnih skupin ter želijo, ds SANS Izvoli Štiri delegate. Konferenca se vrši v Plttsburghu dne 19. junija. Sledi dolga razprava. Kristan poJ«»ni, kaj Je Srbski vldovdan-bkl kongres, koga ta skupina zastopa in kaj Je nje program. Potrebno Je, da Washingtonu pokažemo, da Brno Jugoslovani edini In vendar Je bilo Zedinjenim narodom nemogoče, du proslavljajo—kot so to delali fašisti— zračni napad, ki je ogrožal nekatere od najbolj dragocenih svetinj človeštva. Tolažili so se le a tem, da bodo zračni napudi na Rim pospešili zrušenje fsšizma in tako prihranili na tisoče vojaških življenj. V naprej Je bilo Jasno, kakšna bo reakcija na te zračne napade. Propaganda osišča je zagnala svoj običajni krik, da je to izrodek "boljševiške in židovske zlobnosti". Z nobeno besedo ni omenjala ameriških katoličanov, ki so se napada na Rim udeležili. Izoluclonistični krogi, ki ao se v preteklosti zgražali nad tem, da se vznemirjamo zaradi smrti 30,000 civilnih žrtev v Rot-terdamu, so loprt obnovili svoje večne napade na naše vodstvo. Povprečni državljan, kakor tudi njegovi predstavniki- bodisi katoliški, protestantovskl ali Židovski—pa napad odobravajo s suho in hladno logiko: "Bilo je potrebno, kajti Rim je postal vojaško središče. Obžalovanja vredno je". In mnogi Izražajo upunje, ki je najbrž prazna ns-da, da bodo fašisti vendar le še proglasili Rim za odprto mesto. Nobenegu postranskega izhoda ni iz te zagate. Rim mora prenehati kot vojaško središče. Civiliziran« ljudstva širom sveta ps upajo, da bo Rim proglašen /a odprto mesto—ako se to ne bl zgodilo, bodo Zedlnjeni narodi enodušno zahtevali, da se zrsčnl napudi na Itim nadaljujejo. Mir nu svetu, za katerim'stremi Vatikon, ne bo dosežen, predno te italijanska orožarna ne b" odpravljena. agitirajte za pbofvetol __S 1 71 1 ■ ' ■ ■ ■ ..... ...... i. ■ in da sodelujemo. Ako to dosežemo, bymo bolj uspeli kot pa vsaka posamezna striija »ase. O težkih razmerah med Srbi in Hrvati govori tudi brtft Zšits, ki poudarja, da Je bllo sovraštvo med njimi umetno susejuno, toda ga obe stranki jemljeta tako reano, da dvomi o uspehu kake i\blažitve. Skupna seja pa bo pokazala, uko obstaja kaka možnost z« odstranitev vsaj dela teh intrig. Brat Rogelj dodaja, da federalna vlada kaimaj čaka, da pridemo do skupnega delovanja, zlasti Še sedaj, ko so "separatisti" okrog Srbobrana pričeli svojo Škodljivo gonjo, ki dela ves položaj skoraj neznosen. Krtatan hi Zaiar naglašatu, du je inicintiva za skupno delo med Jugoslovani bila sprožena oe natisniti. Sestra Zupančič poudarja važnost slovenskega zemljevida za tu rojeno mladino, ki se zjtnims za staro domovtno.«_Pretš6eJo se vae možnosti tn nsdalje se poročs na prihodnji seji Predaednlk Kristan razpravlja glede angleškega članku o slo-venskih krajih l*p»d |>eresa A, K. Moodlejs. Spis bi bil primeren za izdajo v obliki brošure all kot serijs člankov zu liste. Sklenjeno je Kristanovo sugestijo Izvesti. Razpravlja se glede članka v magaz.lnu FORTUNE pod naslovom "KratricUie In Vugoalavla", ki ga je spisal Htojan Prtblčevlč. Skušala se j« dobiti pravica razmnožiti ta članek v brošuri, toda nastale so potežkočeined avtorjem ln uradnikom maguzina. Eventualno je zaključeno to brošuro založiti, ako bo zadeva nesoglasja rešena jired prihodnjo sejo, Urat Zslls ne vidi razlog«, du bl brošuro zttiatfajM. ker bo prepozno, atal« p« bi precej denarja. Predsednik Krlatan meni, da j« valit zudižku članek velike vužnoeti, ker pojasnjuje mnogo doslej nejasnih vprašanj, daje dobro sliko fšinmr v Jugoslaviji in se kritično |>eča a homstijumt jugoslovanske vlade. Večina so strinja s predsednikom. Brat Rogelj naznanja, da je dobil (Kivuhllo za naatop kot govornik na shodu v Plttsbuighu dne 4.Julija; .shod se vrši pod avspicijo lokalne |x)družnieamejuiih darovalcev, če so darovi neznatni. Brat Kobel pojasni, da je darov od poaameznikov malo, radi tega ao lahko ukljuČem v računu. Prispevki podružnic in društev pe morajo biti označeni sicer bi nsletell na nezadovoljstvo pri članih, V zadevi rev Urankarja Je zaključeno obvestiti ga uradno, da je Še vtetno smatrsn kot član eksekutive ter da sodeluje s nami še v bodoče /.a ključe k seje ob šesti url zvečer, Etbin Krtatan. predsednik. Mirko O. Kukel. zapisnikar. (S« nadaljuje) Ze ni mogel več na oddaljenejše njive, po-atopal je le ie po dvorišču in sadovnjaku. Včaai pa ae nekaj dni ni brigal za nič, poeedal je v senci in mislil na Veroniko. Ša vedno ni vedel, kje je in kako se ji godi. Spoznal je, da bi bilo bolje, če bi dobil k hiši kovača kakor pa to hribovsko pijanko. Tomaž pa je Lizi še pogosteje prinašal vina, pa tudi druge malenkosti ji je kupoval. Hodil je za njo, da so ljudje že zsčali stikati glave in si šepetsti. Obakrat, ko se ja peljala v Maribor, je šel z njo. Koren ga je nazadnje trdo prijel "Tomaž, ali se ne bojiš Boga?" ga Je vprašal, ko ga je zalotil, kako jo je lovil v kuhinji. Tomaž je zmignil z rameni in hotel oditi brez odgovora. "Počakaj ln mi odgovori!" ga je prijel Koren osorneje. "Mnogo hudobije sa je zadnji čas zgodilo v naši hiši, toda to je preveč! Pusti bratovo ženo v miru! Potisnili ste me v kot, s toliko moči bom še Imel, da bom storil temu konec, če se ntboštsff* fpftlptovsl!" Tomsž je neliaj zamrmral, češ da nima nič z njo, ln zginil za Lizo, kl se je že prej izmuznila na piano, - Očetove besede niso zalegle. Samo previdnejši je postal. Tudi ona. Nekega nedeljskega popoldneva, ko je bil Koren še pri večemteah, Jok pa je odšel po žanjlce, je prišla Liza k njemu v kočo kakor že nekajkrat prej. Tu je ni nihče motil. Sedela sts za mizo in pila. Prav za prav je pila ssmo Lizs, kajti Tomaž je bil pijan od njenega smeha ln njenih zob. Grsbil jo je za roke in stisksl k sebi. Ona pa se mu je smejsls. "Pij rsjši ln pusti moje roke! Glej, ksko se sveti v soncu!" Iztegnila je roko ln zamaknjena zrla v polni kozarec. Vino se je lesketslo kakor dragulj. V dušku ga ja zvrnila. Tomaž pa jI je segal v prsi in jecljal: "Kaj vino! Pustlvs gs! Tl, ti . . Tako dolgo je aiUl vanjo, ds se je le opotekla z njim na posteljo. "Pa naj bo, če si Uko nor!" j« ša rekla ln se mu pustila. Z zamudo so poželi in sprsvlll žito. Lizs ja ia večkrst "zbolele", vendar so le prebili do jeseni. Koren se Je čedslje manj brigal za dom. Preveč je še pretrpel zanj. Z brezupom se Je predal stvsrem, kakršne so bile. Pojemsjoče moči Je pdsvečsl soseski. Vssj njo mora rešiti, če že ne more grunta. BHžals sa je licitacija, zato so spet govorili o delitvi. Pišorn je bil nsjglssnejši. Koren je zsčel zshsjstl ns vss. Čeprsv je komsj hodil, je s Curkom vendsr uredil vse potrebno zs licitacijo. Izbrsls sts nsj lepil les, ds bl bili ljudje zadovoljni ln ne bi mislili na delitev. Pišorn se ja sprvs neksj usajal zaradi tega, potem pa se ja kar ns lepem potuhnil. Tskoj po vseh svetih Je Koren razglasil licitacijo. Se nikoli nl prišlo toliko ljudi kot tokrst. Tods ko Je dejsl Curku, nsj pokaže prve štiri smreke in izkliče ceno, se je preril iz množice Pišorn in zaklical: "Le počssi, Curk, ne mudi se! Najprej moramo sploh vedeti, ali Je večina za licitacijo, ali pa zato, da se gozdovi razdelc in s tem odpade licitacija!" Okrcnil se je k ljudem ln vprašal glasneje: "AU ne. soseščani?" Nekateri so pritrjevali, drugi ugovsrjsll. Tudi Ledinek je stopil v ospredje: "Kskor veste, sem bil za delitev že od prej ko Pišorn, a kljub temu lahko letos še Ucltlrs- SOSESKA ANTON INGOLIČ mo! Preden bodo inženirji prišli, premerili gozdove in jih rszdellll, bo preteklo več kakor pol leta. Ali bomo clotistihmal brez lesa? Najprej licitirajmo, -potem se šele pomenimo o delitvi!" ^ "Tako je!" so pritrjevali tu ln tam. Ledinek, ki ga je jezilo tudi to, da mu je Pišorn vzel vodstvo kaz čez noč iz rok in ga potisnil na stran, je še povzdignil glas: "Poleti, ko bodo gozdovi rszdeljeni, ne bo mogel nihče podirsti, mnogi ps tudi ne bodo imeli kaj, ker bodo dobili poseko ali mlad les! Zsto kar dajmo licitlrati!" "Dajmo! Dajmo! Curk, koliko prve štiri?" so vzklikali tisti, ki so bili Ledlnkovih misli ali pa so bili sploh proti delitvi. V tem je prišel Koren spet do besede, s palico je grozil proti Pišornu in Ledinku: "Ne delaj ta zgage! Ali se bomo spet prepirali kakor lansko leto! Povem vam, da gozdov no bomo delili, dokler bom jaz soseskin župan!" . "Dobro, pa rešimo najprej to vprašanje!" mu jo segel Pišorn v besedo. "Dozdaj ste bili res župan. Toda ali moreta biti še nadalje, ko pa nimate ns soseskinem nobene prsvlce več?" Korenu je omshnlls roks, ki jo je bil že dvignil, in beseds mu je obtičala v grlu. Zgodilo se je, česar se je zadnje čase najbolj bsl in zaradi česar je še bolj mrzlično pripravljal licitacijo. ""Saj poznate sosesklne postave!" je s posmehom nadsljevsl Pišorn. "Kdor nl soseščan, ne more biti soseskin župan. Pač pa ga do novega zborovanja »stopa njegov namestnik. To sem ps jsz! Tsko je, Koren! Tu ne boste več ukazovali! Doma vam je Liza vzela vajeti lz rok, tu vam jih bom pa jaz!" Ljudje so se sicer oglašali, češ da si Koren tega nl zaslužil; skorsj deset let je vodil sosesko, delsl je zmerom soseščanom v prid, zsto jo nsj vodi še do zborovanja, ko si bodo izvolili novegs župsna. Izbrali si bodo, kogsr si bodo ssmi hoteli, nihče se jim ne bo postavljal za vodnika. A oglašali so se tudi drugI ln pritrjevali Pišornu, kl je odrinil osuplegs Korena, stopil na kup hoste, potegnil polo papirja lz žepa ln nadaljeval glasneje: "Kar na kratko bomo napravili! Naj vsskdo zdsj zsdnjlč pove, sli hoče imeti svoj gozd ali pa hoče, da mu bodo na njegovem ukazovali drugI! Simon Borlč, ali si zs delitev ali proti?" "Za!" je odgovoril imenovsni. "Dobro, dva glasova za!" je ponovil Pišorn ln si zsbeležll. Ledinek se je hotel še neksj vmešavati, a Pišorn gs je prekričsl. "Ivsn Cestnik?" • V tem se Je preril Smeh v ospredje s svojo leseno nogo. S prezirljivim nssmehom se je ozlrsl po Pišornu ln ostslih soseščsnih in zaklical v molk, prad Cestnikovim odgovorom. *Le delite si! Lahko si jih tudi razdelite! Tods mi vsm bomo vse to rszdrli; gozdovi bodo sicer rszdeljeni, s po prsvicl! Vsskdo v Ravnah bo dobil svoj kos!" Ljudje so začeli žugati invalidu. "Ksj pa ta išče tu?" "Nihče te nl klical! Glej, ds se zgubiš, sicer bo« imel obe nogi leseni!" Pišorn gs je skušsl odpraviti s šalo; bil je sredi zmagoslsvjs, pa ni hotel, da bl prišlo kaj vmes. "Pustite ga! Ima pač leseno nogo ln ta sUl domov v gozd." Smeh se nl dal ugnati: Zabrusil mu je: (Dalja prihodnjič> AS YANKS ROUTED SNIPERS AT CANICATTI Ramo AT SNiPSaS on th« outsklrts of Canlcattt. Slcflj, membera af a U. 8. lnfantry regiment advance on Ute town One Yank atands up boldlj for his »hot in thia pieture, which aras taken by a Signal Corpa photographer under flre. The anlpera are weU hidden but were aoon driven out and tho objeettve aras captured. Approslmatelj 70,000 priaoners have been taken, mostl? bj U. S. forces. (fnte*|etioneli VI' itvrt S3B koj! Marš!" je besno ukazal komandant ln šel hitro pregledovat ladjo. V vsak kot je pogledal, preiskal z daljnogledom vso okolico—nikjer ni bilo nikogar videti. Stari kuhar, ki ga je povprašal po odsotnih, je v zadregi zmignil z rameni in nejevoljno odvrnil: "Vrag vedi, kje se zopet potikajo. Ti norci so pobesneli!" Kapitan je vzel puško, si ogrnil kožuhovinast jopič, za vsak slučaj vtaknil v žep revolver, tekel z ladje in mimogrede od-vezal smuči. Od ladje proti obali so se vlekle čez mehak, modrikast sneg gladke proge smuških sledi— več parov. Kapitan se je pognal po tej sledi kakor spuščen lovski pes. 16 Srečko je izžrebal Sem j on Bujok, preprost mlad fant. Hotel je takoj oditi, toda tovariši so mu odsvetovali. "Vidiš, norca mika. Ves razum'je izgubil!" ga je sirovo zavrnil Kuzma Zibunov. "Moraš napraviti tako, da kapitan nič ne opazi, in tudi tja moraš priti pravem času. Lahko čakaš, mislim! Poglejte, že gori!" Zibunov je hotel stvar zavleči, ker se nikakor ni sporazumel izidom. Ta tepec naj dobi takšno ženo! Kaj ima s tem opraviti sreča! Kdor je močnejši, naj ima tudi užitekl Jeršov sc tudi ni strinjal. Tudi pri njem je dozorel načrt. "No, jasno, kam hočeš iti sedaj! VVilliamovi bodo šli spat, ti boš pa begal pod oknom, kakor splašen cucek. Z razumom moraš zagrabiti stvar! Saj te Pod severnim nebom ) i tU* * P s vel NtaovoJ V 15 Izbruh ogorčenja. Besne kletve. Nekdo je s pestjo udaril po mizi Poasmcznl glasovi se niao več rszločlll. Kapitan je uganil, o kom Je govor. To ga je razburilo ln prikovalo na mesto, "Žrebati moramo,M Je sadonel glasni glas Jcršova skozi splošen hrup "ImsA prav! Ker sicer bi drug dtugemu zbili gobce ln bl nič parneUtega ne doaegli!" "Res Je, Fedja! Vrzlmo koc-ko' Kdor ima srečo, naj Ima tudi užitek!" Sedaj ao zadonell »meh, cinični vzkliki in prepir. S škripajo-< imi zobmi in stisnjenimi .mst-mi je stopil kapitan od vrat Prav nič ni mogel storiti Od vae posadke je bilo sedaj le i »aem mož na ladji. Od teh sts dva bolna, eden star tn sa boj f>«*spoeoben, zadnji pe Je mlad fant Ti štirje so pa močni In divje drzni Tt se nc bodo usta vili pred ničemer! V kajuti je obžaloval kapitan, da ni počakal do kraja m da ni Izvedel, kdo Je dobil. Toda nl! mogel več poelušati! Ta prizor je bM prezoprn. Sedaj mora na delo, mora za vsako ceno preprečiti! Kakšna sredstva pa ima? Prigovarjati? Ukszstl? Ne, to sedaj nt bilo na mestu. Mora ukreniti nekaj drugega in sicer tako hitro kakor le mogoče, ker bo izžrebani najbrže šel takoj uresničit svoj načrt. Kapitan je tudi. vedel, da stvar • tem ie ne bo opravljena. Za prvim bo prišel drugi, potem tretji T . Če bi VVUlisms obvestil? Ne. »am mora delati, za-»ledovati vaak njihov korak ln uporabiti najoatrejls aredstva, kakor hitro bi kaj opazil. Hi-poma ae je počutil polnega moči. Bo že zmogel! In kapitan jih jo skrbno upa. zoval Ta in drugi dan ai nihče zapustil jadrnice člatili So Isdjo, opravljali običajno vsakdanje delo in zdelo ae je, da ao zelo mirno razpoloženi. Kapitan ae je čudil. Ali so se morda premislili? Najbrže Je bilo aan«> »lučajno razburjenje Ogreli so ■e v p. »govoru, se sprli in si potem izmislili to divjo komedijo izžrebanja.' Ko ao se ohladili ln zavedli, ar jim Je vae akupej zazdelo neumno. Zmagal je razum. Oi srca se mu je odvslil kamen. Zopet je gledal mornarje v prejšnji luči. Pošteni fantje, včasih malo sirovi, nagnjeni neapodobnostim, včaaih leni in neposlušni, toda v splošnem prav nič slabi ljudje, nikaki nečloveški stvori. Drugi dan Je bU kapitan še manj pazljiv in večji del jutra je bil v svoji kajuti. Ko pa je proti poldnevu pogledal v prostor za moštvo, je videl, ds Je bil tu od vseh štirih samo FJo-dor Jeriov, močan, orjaški fant, ki ga je moštvo imenovalo "morski pes", Pri pogledu na kapitana ae je Jeršov malo trne del. "Kje so drugi?" Je vprašal kapitan in pogledal na prazne viseče postelje. Semjon je odšel na kopno, da nastavi pasti, lisice so tam. Drugi pa so tu nekje na krovu ali pa love ribe na trnek," Je odgovoril Jeršov, ne da bl pogledal kapitana "In kam greš tir I "Jaz? Jaz grem tudi lovit ribe, Tu v bližini nekje smo iz-sekali okno v ledu." je dejal s tihim glaaom 'Tam, pravijo, je mnogo polenovk .** •'Ne dovolim ti. In zato. ker ai hotel svojevoljno oditi, pri-deš izven turnusa ns stražo' Ts- nihče ne sili! Ti si dobil, torej je tvoja!" "Imaš prav. Jasno. Najprej si mora napraviti pameten načrt in šele potem na delo!" ga je podpiral Vorobjov in režeč se udaril srečneža po rami. "Tebi se je posrečilo kakor utopljencu! Vse moraš premisliti in počakati na primeren čas, potem lahko kapitana in njenega moža oviješ okrog prsta. Ali razumeš?" Vorobjov je bil popolnoma prepričan, da se mu bo posrečilo, da bo prehitel bedaka. O posledicah ali odgovornosti ni nihče razmišljal. Zakoni ne-obljudenih dežel so živalski. Kdor je močnejši in premete-nejši, ima prav. Samo, če se dobro izteče. Semjon Bujok se je moral ukloniti tovariševim razlogom. Niti pomislil ni, da bi se oni za-rotili proti .njemu. Popolnoma je verjel v iskrenost njihovih nasvetov. • Še nedavno so vsi govorili samo o ženi. Stotine dobrih lastnosti, ki jih' nima nobena druga ženska razen nje, so našli na njej. Zasmehovali so njenega moža in si sebe predstavljali na njegovem mestu. Govorili so ciničnimi podrobnostmi, uživali vsako besedo in tulili od smeha. Sedaj pa, po izžrebanju se je njihovo vedenje popolnoma izpre-menilo. Zdelo se je, kakor da so pozabili nanjo. Če pa so jo kdaj omenili—zelo redko—se je zgodilo le v porogljivem ali ža ljivem tonu ali pa v zvezi z imenom srečnega Semjona Bujoka A ta, zadovoljni, sc je krohotal s prostodušnim, mladim sme- hom. Toda vsakdo od teh treh, ki.jih je slepa usoda preskočila, je sedaj še bolj napeto mislil na ženo in si jo še bolj vroče pože-lel. V nobenem nl ugasnilo upa nje. Ta dan se je začel Semjon Bujok že rano zjutraj na vzpodbudo tovarišev pripravljati. "To ti rečem, fant, to moraš zagrabiti kakor pravi mornar— ena, dve—in konec!" mu je dejal Vorobjov in se režal. "Osel ima srečo! Mi bomo pa tu sedeli in šklepetali z zobmi!" "Smrkovec! Nič ne bo opravil! Samo čas izgublja! In še nam bo vse pokvaril," je Jeršov ironično pripomnil, "Ne boj se! Tega tudi jaz ne znam nič slabše od tebe. Marsikdo od vas se lahko še kaj nauči od mene," je dejal Bujok uža- ljeno. "Saj pridete lahko ,J in uvidite." Izustil je še umazano bes-J in bil vesel, da se je tako dT^1 odrezal. "Nima smisla, otroci, da J ko napadate," se je zavzel z*, Kuzma Zibunov. "Še boljeUl nas bo opravil. Kar naprej, f^l moj, ne daj se zadrževati1 M je zlato!" Prijazno ga je potrepljal J rami, vzel puško iz kota in proti izhodu. Dve milji od ladji je našel tjulenjev preduh. Tu je šel. * Čez nekaj časa je zapustil J djo tudi Vorobjov in vzel trnek I s seboj. Hotel je ob bregu ob' režnem izlivu loviti ostriže. Bujok je oblekel sveže perilo j vzel pražnjo flanelasto srajco] si vrgel šal okrog ovratnika ko. žuhovinastega jopiča—tak je ho. dil vedno v mestu—in se veselo žvižgajoč povzpel čez palubino ograjo k vrvni lestvici. JerfcJ mu je pomahal in se tudi začel | pripravljati na pot. Zamišljeno je hodil Bujok v I mraku polarne noči. Njegovo! včerajšnje razburjenje je izgini, lo. Šel je sigurno ln mirno k*' kor na odgovornostipolno, pri. jettv* delo, Počutil se je tako bo. clro in dobro, da bl najrajši žvu. gal rfn pel. Smuči so mu lahko in gladko drsele. Pred njim se je V ravni dvojni črti vlekla sled Kuzme Zibunova. Bujok se je nehote spomnil primera: "Od gre na lov in jaz tudi. Toda moj lov je mnogo bolj zanimiv. % vošči j i ve so, te mrcine!" (Dslje prihodnjič.) Ali ste naročeni ns dnevslk "Proaveto"? Podpirajte svoj Ikil POŠTNA UPRAVA šali vsled vojnih rasmer smsajkfl delo In samude s preuredbo naslovov. Vsak naslov v večjih motil Ima namreč sedsj ia posebno itevii-ko. kl plsmonoiu pove, v ksisns kraju sa naslovnik nahaja. Naslovite v bodeča vsa pismas PROSVETA 2S57 8. Laamdale Avs. Chicago 23« Illinois TISKARNA U.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt sjmdajo&a dala Tiska vabila za veselice in shode, vlzitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • • • • BOOKS BY LOUIS ADAMIČ Cradle of Uf s......... S2.S0 From Many Lands...... 3.50 Grandsons........... 2.50 Laughing in the Jungle. . 3.00 My America........... 375 /Vative9s Return........ 2.75 Tu>o-Way Passage..... 2.50 Whafs Your Name?..... 2.50 Order from Proletarec 2301 South Lawndale Avenue Chicago 23,111. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena šmarna, unij ako dalo prva vrsia Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRI N T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue - - Chicago 23. IUlnoU TEL. ROCKWELL 4904 NAROČITE 3 DNEVNIK PROSVETO Pe sklepu lt. tedna konvencije sa lahka naroči na list Prosveto ia prišteje eden. dva. trL štiri ali pa« članov la ena druUne k eni naročnini. Lht Sta«—ttine — tt tT^rhffi ss ftlane rlf nttlsirr M .M — eno letno naročnine. Ker pe člani le plačajo pri asesmenta 91 JO « tednik, se jim le prišteje k naročeni. Torej sedal si vsroka. re& da |e Ust predre« sa člene SNPJ. Ltet Proevete Je vate lastnina la gotovo Je v vsaki drušlni nekdo. Id bl rad čital lis« vaak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU član SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj llat tednik, bode moral tisti član lz dotlčne družine, kl Ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniU upravnlštvu lista, in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tc«* »t stori, tedaj mora upravništvo znižaU datum za to vsoto naročnika MH^Hla Za Zdntš. dršavo ta 1 tednik In__ S tednike In_ 9 tednike In_ 4 tednike In_ i tednikov ln 3.4S Ze Closre la Chicaga Je 1 tednik !■-- S tednika ta-- S tednika ta- 4 tednike In.__ 5 .MTM . 1.30 _ s is _ J M - tn - im Za Evropo Je_ spodnji kupon, priiošlto Moner Order v ptem« In si naročite Prosveto. ltet kl Je PROSVETA. SNPJ. WT Se. Lenmdele Ava. Chicofo 19. IIL Prllniina pošiljam I) Im Naalov denar). aH lastnin« Usta vito členov aaoje t) _ k moji 91 4) 9)